DOLENJSKE NOVIC E Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. Cena jim je 3 poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za NeiuĆijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Gospodarske stvari. o nastilu. Seilaj v jeeeiiskena času, ko tlopušča vreme in je slana že vse lisije z dreves pobrala, skrbé navadno nasi gospodarji največ za dobavo nastila. Nastil je pri vsakem gospodarstvu neobhodno potrebna stvar. Nastil daje živini dobro ia j^orko ležišče, da se more odpočiti in da si nabere novib močij za prihodnje delo ; nastil pospešuje vzdrževanje snage v lilevu, pripomore, da se more gnoj in gnojnica bolje spravljati, da gnoj pre-liitro ne zgnije in slednjič zboljšuje fizikalne lastnosti zemlje ter daje več ali manj redilnili snovij. Kot nastil uporabljamo precejšno vrsto tvarin, navadno pa slamo, praprot, vresje, mali, šoto, bičje, trstje, smrečje, listje, žaganje i, t. d. — Najboljši nastil ali stelja je slama, ker ima vse dobre lastnosti, ki si jili želimo od nastila. Pri naših razmerah smo vendar primorani, da uporabljamo večji del slame v krmljenje, zato se zlasti goveji živini ne nastilja s slamo, ampak največ z listjem, praprotjo, smrečjem, biČjem i. t. d. Vrednost teh nastil je sicer manjša, zato je pa njili dobava lažja, ceneja. O tu naštetih nastil, uporablja se največ listja, deloma ker ga imamo precej na raïipolago, deloma, ker je navidezno najceneje. V sedanji dobi gozdarstva pa, ko zavzemajo gozdi vedno večjo veljavo in gospodarsko vrednost, ko se more gledati, da tudi gozdi uspevajo, je njih prehudo izkoriščenje v dobavo listja postalo povsem neracijonalno, negospodarsko. Premnoge izkušnje so dokazale, da se v gozdih na istih mestih ne sme leto za letom listje grabiti, celo ^ojstro je prepovedano to delo z železnimi grabljanii zvrševati. Drevje potrebuje namreč za rast gnoja, kakor žito in druge rastline, brez gnoja raste drevje zanikrno kakor žito na nepognojeni njivi. Gnoj se pa nareja v gozdu le iz nastila, kateri, če nekaj časa leži na mestu, seg-nije in s tem zgnilim nastilom se gnoji drevju. Če se nastil jemlje prepogosto iz gozda, ne utegne segniti in drevesa ne dobivajo potrebnega gnoja. Toda ne samo to. Pri prepogostem grabljenju se tudi nekoliko zemlje zgrabi, dež in nalivi sperejo nato se već zemlje, korenine pridejo tu in tam na vrh, drevesna rast zastaja in premnogo dreves se začne celo soeiti. V take gozde se rad ugnezdi vsakovrsten mrčes, kateri se kmalu razpase in neverjetno pomnoži tako, da je ves gozd v nevarnosti. Če nočeš torej rasci in obstoju gozda škodovati, ne grabi na istem mestu sleharno leto Ustje, ampak šele vsako tretje leto, da zadobi 1 gozd po- trebno množino gnoja, da more uspevati in rasti. — Umen gospodar bode pač rabil listje za nastil, vendar bode upošteval njega vrednost in potrebnost v gozdu, ter si bode pomagal po mogočnosti z drugimi nastili. Pri dobavi nastila se nadalje ne bode držal tesno-srčno navade, da naj si ga le toliko preskrbi, da bode zadoščal do prihodnje spomladi, kajti izkušnja uči, da v tem Čas« le prevečkrat dežuje ali da druga niijnejsa dela ovirajo pridobitev nove stelje in tedaj stoji in leži živina v hlevu v gnoju in Je tako zelo onesnažena, da jo je ostudno le pogledati. Da pri takili razmerab živina hira, da se manj gnoja pridela in da ima s tem gospodar najobčutnejšo Škodo, se premalo ali nič ne misli. Naši gospodarji naj si zapomnijo to-le: Nesnaga v hlevn in na živini, slabo krmljenje ter nespametna in preobilna raba vprežnih živalij so najčeSČi vzroki boleznim. Skrbimo torej za dovolj nastila, vendar varujmo pri tem koristi gozda ; ravnajmo se po besedah starega živinorejca: „Mlevi nesnažni in blatna živina Umnega kmeta res niso lastnina; Čista živina in lilevi pa zdravi Kličejo: naš gospodar je ta pravi!" Politični i^regled. v kranjskem deželnem zboru se obstmkeija nadaljuje, in še ni upati konca ter rednih razmer. Sedaj so namreč začeli obstrukcijo tudi z Nemci zvezani liberalci in sicer v odsekih. Kakor znano, liotela je ka-tolisko-narodna stranka času in razmeram primerno razširjenje volivne pravice za volitve v deželni zbor. Toda liberalci, katerim se vedno kar cede usta svobode In napredka, so bili zoper to. In ker jim pomagajo Nemci, zato predlogi naše stranke niso prodrli. Naši poslanci so nato začeli obstrukcijo, hoteč jo toliko časa nadaljevati, da odneliajo zdrnženi liberalci in Nemci. A ti sedaj nagajajo v odsekih, vilasti v odseku, kateremu je naloga sestaviti načrt zakona za razširjenje volivne pravice. Tako je obstrukcija proti obstrukciji. Govori se, da bo vlada razpustila deželni zbor in razpisala nove volitve. Pa je več, ko dvomljivo, da bi e tem zatrla naših poslancev klice po razširjenju volivne pravice. Ne bo šlo in ne šlo- Spiošni položaj v Avstriji se z lepa ni bil tako skrajno zmeden kakor je sedaj. Ogrl hočejo imeti svojo državo s svojim kraljem. To pomeni njih zahteva po samostojaosti ogrske armade. Diiliovi ao tam silno razburjeni in vsa tozadevna pogajanja med cesarjem in Ogri 80 bila tjrez vspelia. Mogoče, da kdo odneha, a Ogri bodo prej ali slej ponovili zahtevo : „Proč od Avstrije!" iu v naši državni polovici imajo Ogri jako dobre zaveznike. Takozvani Vsenemci bo, ki silijo v Prusijo iu bi Avstrijo raje danea ko jutri razbili in delili. Vidi se to iz tega, kako odobravajo puntarsko rovanje Ogrov po svojih časopisih. Tretji, ki komaj čakajo^ da planejo tiad nas, so vsega in vsegdar laěni Lahi. Če bi vlada hotela vse te ljudi radi veleizdajskih besedij in dejanj pozapreti, zmanjka jt jeČ. Tako pa marsikak visoko stoječ gospod jé avstrijski kruh, a dela za tuje države. 8amo Siovane sploh iti posebej nas Slovence tlačijo. Čehi se jim že se upirajo, ker jili je precej in so gospodarsko jako samostojni ter polni narodne samozavesti. Zato se vlada iie upa kar pometati ž njimi. Poljaki so cesto že pozabili, da so tudi Slovani in vladi na ljubo izdali koristi slovanske. Slovake preganjajo na vse kriplje Ogri. Zadnjič je bilo nekaj dijakov samo xa to izključenih, ker so peli slo-vaake pesmi! Nam Slovencem pa vsiljujejo vsepovsod nemške uradnike, in razžaljivo prezirajo slovenske Če trdi se tako zmožne; na Koroškem Nemei ne pusté rabe slovenskega jezika niti pri sodiščih; nimamo svojih sol zadosti, a one, ki naj našo deeo potujČujejo, poganjajo iz tal, ko gobe po dežji itd. brez konca in kraja. Vrh tega nismo gospodarsko dovolj močni niti narodno zavedni, marveč često ,,narodne mevže", ki za kos kruha dado narodno zavest, Pa mi Slovenci smo bili in smo se vedno zvesti Avstriji in cesarju, a to je plačilo ! Papeževim tonikom, naslednikom kardinala Ram-polle, je imenovan monsignor Merry del Val, ki je bil dosedaj začasni tajnik. Merry det Val je še jako mlad, v primeri s težavno svojo službo namreč, šteje komaj 38 let, je gojenec in učenec kardinala Rampolle. Svoj čas je bil predlagan za nuncija na dunajskem dvoru, ])a avstrijska vlada Je ugovarjala. Sedaj je isti Merry de Val papeže/ državni tajnik, kar Avstriji gotovo ne bo prav ljubo. Drugim tudi ne ugaja, da ni Italijan, liojeti je namreč v J^ondonu kot sin španskega poslanca. Toda izvanredna nadarjenost iu že preskuŠena spretnost mu bo pomagala premagati vse težave v prid sv. Cerkve. Čas vladarskih obiskov je. Belgyski kralj Leopold je obiskal našega cesarja na Dunaju. Cesar ga je sprejel zelo hladno. Kralj Leopold je oče eesaričiue Štefanije, in on Ji je močno zameril, da se je omožila z grofom Lonyayem. Naš eesar pa je se vedno velik zaščitnik Štefanije. — Ruski car je nameraval to jesen obiskati italijanskega kralja. Ker pa je vlada premehko postopala proti socijalistom, ki so pretili vpričo ruskega carja vprizoriti poulične izgrede, je nenadoma odpovedal svoj obisk. Italijanske kroge je odpoved zelo neprijetno zadela, ker so se izkazali nezmožne, ukrotiti soeijaliste. Z ruskim carjem se ni šaliti. — Italyatîski kralj in kraljica sta pretekle dni obiskala Fraucosko iu se mudila več dni v pre-stolnem mestu Parizu. Kraneosko ljudstvo jujenavdu-Jeno pozdravljalo. Obisk bo brezdvomuo zelo utrdil prijateljske razmere med Francijo in Italijo. — Dne 26. t. ra. se je pripeljal na Dunaj na obisk našega cesarja gráki kralj Jurjj. — Na pomlad pojde naš cesar v London, da vrne obisk angleškemu kralju. Žalostni, a jako podučni so najnovejši dogodki na Francoskem. Začelo se je zares preganjanje katoličanov. Od 12.000 bolnišnic, šol in zavetišč so jih vladni možje, to je framasoni, zatrli okoli 9500, druge pa v kratkem doleti ista usoda. Menihe in nune so pognali čez mejo. Sedaj so se spravili nad svetno duhovščino. Knajsteriiu škofom, ki so povzdignili svoj glas, so ustavili plačo. A framasoni so kar besni, ker ljudstvo zbira zanje iu za druge tako kaznovane duhovuike denarja. Po mnogih krajih Je duhovnikom prepovedano nositi duhovniško obleko. Drugod spet so prepovedane procesije sv. li. T. Uradniki in vojaki komaj na skrivnem morejo priti k službi božji, a jih doleti kazen, če se izve ali če jih ljubeznjiv tovariš ovadi. Druhal celo udira v cerkve in napravlja Škandale, pretep. Vladni listi to odobravajo in hujskajo naravnost k moriji duhovnikov. Vse „svobodi, bratstvu iu enakosti" na ljubo. Na vrliu neke ugrabljene cerkve stoji še lep križ. Z velikim trudom in stroški ga bodo sneli. In pravijo, da se boré samo proti „klerikalizmu'' ! Kako neumna laž, a še bolj neumni ljudje, ki verjamejo! Hoj velja samo katoličanstvu, dočim so vse druge vere svobodne in proste. Pa kako je prišlo tako daleč? Framasonov je na Francoskem 25.000, a katoličanov nad 30 milijonov. In vendar oni le-te milijone strahujejo! Katoličani so sicer pridno v cerkev hodili, cerkve in bolnice zidali, misijoue podpirali, a za javno življenje, za politiko se niso brigali. Bili so katoličani le doma in v cerkvi. „Vera s politiko nima nič opraviti", tega gesla vseh lenih in uarazsodnih katoličanov so se zvesto držali ter se k večjem prepirali o tem, ali naj so republikanci ali cesarjevi privrženci. 30 milijonov katoličanov ni imelo nobene organizované stranke v nobenem javnem zastopu, niti niso bili uied seboj organizovaní. l^Vamasoni pa so vrlo dobro organizovaní, znali so si pridobiti vplivna mesta iu skovali so kar na tihem ter polagoma cerkvi sovražne postave. In danes morajo francoski katoličani svojo edino zveličavno vero drago plačati, če jo hoté otirauiti. To je sad tistega vsega prokletstva vrednega načela: „Vera s politiko nima nič opraviti." Oloien, ganljiv in ti!) pi'aziiil< je dan vernih duš. Posvetnim ljudem mine v enem dnevu, a vernina kristjanom ga ljubesen podaljša za oaem dnij, da, za cel niesee. Žalost nas obhaja, ko se spominjamo syojih dragi)i, ki so nas zapustili. Ganljiva je usmiljenja polna ljubezen do umrlih prijateljev, ki ne vé, kaj naj stori njim v pjmoS. In ta Ijuliezeti ne pozabi tudi za-píišĚenili, pozabljenih ubogih dnà. Kaj pravim? Pozabljenih, zapuščenih duš? Da, Ďe si otrok sveta in njegovih nazorov poln, potem bi ti smel govoriti o pozabljenih dušah: koder ni venca, ni cvetic, ni lučic, tam počiva — a kaj, ni& ve6 ne počiva, saj je vse povžila mati zemlja že davno, tam govoriš o pozabljeni duši. A nam vernim katolióanom ni pozabljena nobena duša, ne ena ne. Naj si tudi o njih papirji nićeaar ne sporočajo razven kodaj 80 prišli na avet in kedaj so ga zapustili, in če se zastonj trndiš prebrati njih ime na preperelem križu: pozabljene niso, saj živé v občestvu svetnikov in so deležne vseh molitev in zaslu^.enj. Vernih duš dan je osrečujoč dan. Molitev in daritev vesoljne cerkve dela ta dan zares silo nebesam: silnem« navalu dobrih del se usmiljenje božje ue more ustavljati in odpirajo se vrata -iic. Osrečujoč dan za one, ki so rešene, osreéujofi njim, katerim je olajšano trpljenje. In marsikdo, ki mu je sicer cerkev, vera in molitev deveta brig», bi ta dau rad molil tako poViožiio in prisrâno, ko bi ga le ne bilo — strah in sram Ijiidij ! Zato nakupi vencev cele kupe, da prižgati Iiičic nebroj: ker to je dandanes Sega in obiëaj, torej mora biti ! Lepo je s takimi večjimi in manjšimi žrtvami častiti spomin mrtvili, a vendar v srcu ni zadovoljstva, ki nas sicer po storjenem dobrem delu napolnuje. Le polovica, da, niti polovica ljubezni ni, častiti spomin mrtvih, ako jim tudi ne pomagamo. Zato pa ao poleg vse Žalosti in ginjenosti ta dan srečni oni, ki 8o žive mladike na drevesu sv. cerkve, v kateri dejanska, pomoči polna ljubezen ne izumre, v kateri verujemo in ućlmo, kar človeški dali dobro Čuti, kar pamet potrjuje, kar učé knjige svetopisemske in cerkveni očetje. Tudi stari paganski narodi so verovali, da je d)ugi) i^ivljenje, življenje očiščevanja: zdrava, od strastij nepokvarjena pamet jih je to učila, in ostanki prarazodetja so to. Hindi se sedaj molijo in darujejo za svoje mrtve. Tudi k temu nas mora dovesti sama pamet, kar nas v tem oziru itčé viri božjega razodetja : sv, pismo in nstno izročilo. Luter in njegovi nasledniki v reformatorstvii so protestantom vzeli vero v vica- Pa vendar, kako često se zgodi, da protestantski pastorji molijo ob odprtem grobu za umrle, in vsi drugi so molili za njim, in nihče se ni izpodtikal. Pa Čemu molitev za umrle, če ni kraja očiščevanja, če ni vic? Prava verska zavest v takem slučaju predre zmoto spačene vere: srce človeško je pač v bistvu kato iško. Žalosten, otožen in ginljiv praznik je vseh mrtvih dan za vse, kateri so morali dati davek greha, kateri so tu sem na pokopališče spremili svoje mrtve, Tega in onega imamo tam, ki nas je ljubezen družila ž njim. Spomin, da smo ga izgubili, nas gotovo užalosti, in splošna žalost še poveča našo žalost. Nobena stvar se tako hitro ne odzove v našem srcu ko solza, to je stara reČ, Toda kaj hasni tako čustvovanje? Grenko žalost povzroča. Zato: ojunačimo se in storimo, kar narekuje srce. „Dobrodelnost je vsem ljudem ljuba, ne odreci je torej tudi mrtvemu ne !" Kdo da je to rekel, ne povem, kajti marsikdo bi potem precej dejal; „Ah, ta je rekel, potem že ni res." Vprašaj le svoje srce, vprašaj svoj razum, in pritrdil boš. In kar čutiš, kar spoznaš, stori! In ta tužni dan mrtvili bo njim in tebi osrečujoč dan ! Obup se loteva njega in strah, da ne bi zblaznel, komur so prej usmrtili in pokopali vero, predno mu je smrt pobrala drago osebo. Res njemu „nikjer nikjer tolažbe v srcu najti ni." Odšel je, ne b(m ga več videl, ne morem mu reči: na svidenje! Žalostno! — „Le križ nam sveti govori: Da viďmo se nad zvezdami. Da viďmo v raju večnem se: Nad zvezdami." iïivi, in pomagati mu morem še in še: kako vesela zavest! In ta križ nam tndi narekuje pomo6 rajnim: Molitev in daritev. Vernih duŠ dan: bo li rea samo Mosten dan zate? ■— Zakaj bi ne bil tudi osrečujoč dau? Nočeš? Fr, Salezij. V RIM! Prvi večer v Rimu. Dolgo dolgo smo čakali na velikem, pokritem kolodvoru, predno so nas po štiri in štiri nabasali na vozove in odpeljali v mesto. Hrepeneli smo, zares hrepeneli po počitku, ker jutri nas čaka hud dan. Toda predno so nas spravili v hotel in nam odkazali sobe ter nas pozvali k večerji, bila je ura 10. Vsi smo dobili prav snažna stanovanja in tudi hrana je večini ugajala, razven bolehnim. Kajti bolehen želodec pač težko prenaša laško hrano. Drugo jutro smo imeli iti v Vatikan k 26 letnici kronanja sv. Očeta. Toda vstopnic še nismo imeli, a brez vstopnice ne pusté nikogar notri. Kaj boï Da smo prišli tako diileč, a bi se ne mogli udeležiti te redke slovesnosti, bi bilo vendar prebritko. Zato nas je nekaj sklenilo počakati toliko časa. da morebiti pride kdo od rimskega romarskega odbora z vstopnicami. Saj tako so nam s eto val i v hotelu, češ, da rimski odbor gotovo ni pozabil na to. Oakali smo in pokušali izborno vino, imenovano „dei Castelli Romani". „Pri tem bomo ostali", je bil soglasen sklep, „danes in dokler smo v Kimu", In tako je mineval Čas. Bilo je že blizu polnoči, kar pride velik, močan gospod, in nas nagovori nemški. Bil je to msgr, dr. Pick, predsednik rimskep romar.^íkega odbora. Rojen Nomec žiyi že od leta 1864 v Rimu in nam je zato vedel marsikaj povedati. Pač ljubeznivo od visocega gospoda, da nam je sam osebno prinesel vstopnice In z nami kramljal prav po domače, kakor da smo že stari znanci. Še večkrat pozneje nas je vzradostila njegova vljudnost, njegov možati nastop v prid romarjem, pa tudi njegov živahni humor. Obranili smo ga vsi v najboljšem spominu. Cel šop vstopnic mi je izročil, In tako smo šli mirno in zadovoljno k počitku, prvič v Rimu. Kje smo stanovali, vpraša kdo? Ne. daleč od najbolj elegantne in najbolj obljudene ceste „Corso Vittorio Emanuele". Pri cerkvi S. Andrea della Valle se zavije «lica na majhen trg „Grottapinta". Stalo je tu kedaj Ponipejevo gledišče. Še sedaj ima trg podobo polkroga. Najbrže so Rimci poznejših časov svoje hiše pozidali kar na stare razvaline. Torej > ulici med korzom in tem tigom smo stanovali, vami pred vsakim ponočnim hrupom in nemirom. Eno ulico odtod je lulo kt:daj morišče, sedaj pa je trg za zelenjavo. Tu je bil sežgan zloglasni krivoverec Giordano Bruno. Seveda so mu brezverski in veri sovražni prostozidarji postavili spomenik. Bilo je to leta 1889, ko so se tu videle zastave s podobo satanovo. Pa o tem drugič kaj več. 3. marec 1903. Ko se zbudimo, bri plane moj sosed k oknu. Lije, lije, kakor iz škafa. Ta bo lepa! Ce se vrši kaka slovesnost — in naj je tudi v cerkvi — ob slabem vremenu, Človek nima več pravega veselja in užitka. Ves moker prideš tja itd. Tega smo se bali. A hiteti treba. Pri zajutrekn razdelim vstopnice in potem brž na pot. Ob polu 8. uri moi'amo biti v cerkvi „Campo Santo". Pa kdo nam bo kazal pot? Oe hoče kdo s pridom potovati, mora prej proučavati dotične kraje, sicer polovice ne vidiš, polovice pa ne zapaziš. Od dne, ko sem se odločil, da grem v Rim, sem neprestano čepel prt načrtu mesta Rim. In to mi je že ta dan prišlo jako pray. Dobro sem si zapomnil, da, ako grem neprenehoma po korzu, moram priti do Tibere, in če prej ne ugledam kupole sv. Petra, moram jo ugledati tu. In potem pota ni več mogoče zgrešiti. Sicer pa ta dan ni bilo teř-ko najti pota k sv. Petru, ker nebroj kočij je drdralo po kainenitem tlaku, vse v eno stran. In kam drugam, če ne k slavnostim? Kolikrát sem gledal slike angeljskega gradu, kolikrát občudoval velikansko stavbo cerkve sv. Petra, a danes nas vse to ne zanima, ker sreča nas čaka, da vidimo toli slavnega Leona XIII. hi misel na 8V. Očeta in njegov slavnostni dan nam podkuri noge, — Kmalu smo čez Tibero in po ozki ulici pridemo na velikanski trg sv. Petra. Ves je zastavljen z vojaki, ki vzdržujejo red, A nam je vhod odločen drugod. Zbirališče Avstrijcev je bil Campo santo, cerkev in pokopališče rimskih Nemcev. Ko se tu zberemo, vedejo nas v dolgem sprevodu v baziliko. Ni mogoče opisati vtisa, ki ga na človeka napravijo ti velikanski prostori. Kar potlači ga ta silno drzna stavba. Vse v veliki meri, vse veličastno, ogromno. In ta množica Ijudij, ki se namnožuje še vedno bolj ! Bilo nas je tisti dan nad 66,000, in po oddaljenih kotih iu v kapelah je bilo še doka prostora. Cela cerkev je s pregrajami razdeljena v več odde kov, ki so odkázáni posameznim narodnostim. Ker ta dan so se zbrali rea iz celega sveta narodi krog groba sv. Petra, da počasté njega naslednika ob redkem jubileju. Nestrpno smo čakali nad dve uri in po velikanskih prostorih je vršalo kakor v čebelnjaku. Občudovali smo medtem umetnije, s katerimi je tako bogato okrašena bazilika, divili se žaru električnili žarnic, ki so kar inaLoma zažarele na stropu, «^lí^dovali veliĚastiii altar nad fçrobom S7. Petra, opazovali različnih narodov, slojev in stanov zastopnike. — Sv. Očeta pa le se ni bilo. (Kouec aledi.) ■ a • Piše se nam: Iz Dolenjskega, Ako sedaj po trgatvi prebiramo nase časopise, tedaj doltuno v njih v najrazličnejših glasih in samospevih poročila o pridelani vinski kapljici z namenom, da bi s tako reklamo privabili v uašo vinorodne kraje vinske trgovce, krčniarje in zasebnike iz nevinorodnih krajev. Kakor je prav, da pride naš vim»gradnik kmaln do težko zasluženega denarja in ga more svojim potrebam razmerno porabiti, vendar uči skutînja, da s tako nejednakomerno se glasečo reklamo bolj škodujemo nego koristimo naši vinski trgovini. Kakor povsod vladati bi moral i tu premišljen program in dogovor, vsled katerega bi si zopet pridobil vsak vinski okraj svoje stalne odjemalce, na katere bi mogli vinogradniki do-tiènega okraju z neko sigurnostjo raĚnniti, da bodo sleharno jesen in pozneje na spomlad priliajali vino kupovat. Ta potreba postaja leto za letom nujnejša, ker áedalje bolj se imamo boriti s tujo ktmkurenco in sicer z ogerskimi, hrvaškimi, štajerskimi, tirolskimi in istrskimi vinotržci, ki ponujajo krimarjem in odjemalcem vse mogoče ugodnostij, bodisi v plačilih ali v lastnostih in cenah vin. Vtem oziru bi trebalo sestaviti vinsko statistiko ki naj bi obsegala imena vinogradnikov, množine na proda ponujajočega vina, njega ceno i. t. d. Zato je v prvi vrsti poklicana si. C. kr. kmetijska dniiiba za Kranjsko, odnosno vel, deželni odbor in pot. učitelj za vinarstvo, posameznik ne opravi tu ničesar, na čelu takega podjetja postaviti se mora uplivajoč urad, ki ima pregled in komur so ne le razmere znane, ampak zamore tudi Itaj celotnega in dejanskim razmeraju resničnega sestaviti. — Tedaj v namen povzdige ugodne in trajne razprodaje našega vinskega pridelka potrebujemu vinske statistike, da bodo naši domači krčmarji in drugi vedeli, kje, po kakej ceni in v kakej množini sa pri nas na Dolenjskem vino dobi, da ne bodo po tujem blagu segali, ampak bodo raji domaČi pridelek kupovali. V namen nadalje, da bodo vinotržci, krčmarji in zasebniki iz verodostojnega vira zvedeli, kakšno in koliko vina imajo na vazpolngo v naših vinskili goricah zato služi vinska statistika, da ne bodo navezani na časnikarska in zasebna poročila, ki niso vselej istinita. In slednjič v namen, da zvedo vinogradniki, kaj naj storijo, da bodo lastnosti svojih vin povzdignili in zboljsali primerno okusu in zahtevam sedanjega časa. Dar iz Amerike. Da si naši izseljenci na pot v Ameriko vzamejo 8 seboj ljubezen do stare domovine ter tudi onstran oceana ne pozabijo domačega kraja, so zopet zadnjič pokazali. V Mirni Peči imamo namreč za blizu 3800 duš premajhno cerkev. Za njeno razširjavo je začel sedanji g, župnik Val. Bergant nabirati doneske. Ker je presvetli gosp. knez in škof ob letošnji birmi pohvalno omenjal in javno povdarjal, da je našel tozadevne račune v najlepšem redu, ker pa cerkev nima obilico bogatih dobrotnikov ter se stavbeni kapital le počasi mnoîÈi z darovi svetopisemske udove, zato še ne bo mogoče kmalu začeti zidati. Vsled tega je bila pač hvalevredna misel in trud posestnika Jakopa Krevs iz Biške Vasi, ki je pred svojim odhodom iz Amerike nabral pri' svojih rojakih in sodelavcih v ta namen 47 K 75 h. Za to „darovanje" so zl()žili po 1 dolar Miklavž Cesar, Josip Ktriuik, Anton Pugelj in Josip Obermann; po SO centov Ivan Rozman, Fran Snhadolnik, Josip Gasperič in Ana Saje; po 25 centov Ivan Skufca, Fric Braun, Anton Marinčič, Vaclav Talatko, Josip Lakovec, Fran KoČevar, Josip Krevs, Ivan Mihelčič, Anton Anžlovar, Matija Pincerle, Josip Maćerol, Karol Bobnar, Fran Vene, Fran Smolič in Fran Kočevar; po 20 centov Ana Tekavčič in neimenovan; po 10 centov Anton Centa, Tvan Smolič, Josip Blatnik in Vaclav Peskar; Jožefa Kapšelj 15 centov in neimenovan 5 centov. — Za darovano svoto in za lep vzgled, ki so ga nam s tem dali, bodi p. n. dai'Ovalcem in nabirateljem tem potom izražena najtoplejša zalivala. Stavbena matica za zidanje cerkve sv. Kocijana v Mirni Peči. Iz BoŠtarja. Na ŠmarČni ob Savi je pred 14. dnevi na pašniku krava umorila šestletnega sinka Sinmnčičevega. Domači so bili v vinogradu pri trgatvi. Naj bo ta nesreča v svarilen vzgled vaem starišem, naj ne puščajo, da bi premladi otroci na vrveh živino pasli. — Trgatev je dovršena ; mošt je izborno dober, ali malo ga je. Sadnega mošta tudi nismo mogli napraviti, razun nekaterih, ki imajo mungo hru-škovega drevja. Toče h vala Bogu letos nismo imeli, toda huda zima, in pomladanski mrazovi, so nam pridelek znatno znižali. Pač slaba za kmeta! — Pred kratkim sta se tožila tukajšna dva mala posestnika za košček puste zemlje, katera po mnenju previdnih mož, ni vredna nad 20 K, Rastejo trije kostanjevi grmi na tej zemlji, katere je sekal Jan, vsako leto, kakor je dejal; in Med, pravi: Jaz sem sekal te grme vsako drugo leto. Pravda je tekla, stroški narastli. C. kr. okrajno sodišče v Radečah pa je po raziih pričah pripoznalo 17. sept. t. 1. da ima Med. pravico do iste zemlje, in Jan, mora vse stroške plačati, katerih je skupaj okrog 150 K. — Ali jih ni škoda? DomaČe vesti. (Visok gost.) Die 24. m, m. pripeljal se je v Novo mesto pievzv. g. dr. Josip Stadler, nadškof v Sarajevem. Spremljal ga je arhidijakon vrhbosanski in g. nadškofa generalui vikar mil, g. Vincencij Palunko. Imenitna gospoda sta se nastanila pri mil. g. proštu. Prevzv. si je z zanimanjemogledal kapiteljsko ceikev, dalje bolnico usmiljenih bratov, koder je bil poln hvale in priznanja radi vzornega reda, dalje obiskal samostan in glnhouemnico čč. šolskih sester v Smihelu, ter frančiškanski samostan in cerkev. V nedeljo je ob 9, uri v kapiteljski cerkvi služil sv. mašo. Prevzvišeuemu je jako ugajalo petje cerkvenega zbora in je njega pevovodji izrazil svoje priznanje in pohvalo. Popoludne se je odpeljal ljubeznjivi gost v Pleterje, da si ogleda na pol zgrajeni samostan kartuzijancev. Odtod se je podal prenočit v Leskovec in di'ugi dan preko Zagreba domu. (Duhovniške vesti.) Premeščen je č. gosp. Karol O-nidovec, kapelan v Metliki, v Dolenjo vas pri Ribnici. — Nameščen je č. g. semeniški duhovnik Ivan Strajliar za kapelana v Metliki, (Osebne vesti.) Minuli petek je bil zopet soglasno izvoljen načelnikom okr. cestnega odbora novomeškega župan gospod Josip Znrc, vulgo Štembnr iz Kandije, in namestnikom g, Fr, Majzelj, župan iz Bele cerkve. Oba sta si pridobila veliko za.slug za skladni okraj. (Katoliška družba rokodelskih pomočnikov) napravi 15. novembra v lastnem domu predstavo s petjem in šaloigro. (Župnija Topla reber) bo s 1, nov, iz žužemberske dekanije izločena in priklopljena dekaniji kočevski. (V Novem mestu) meseca oktobra ni nihče umrl. (Poštna nabiralnica) z imenom Podgrad-Grm se je ustanovila za vasi, ki spadajo v žnpnijo Pođgrad na Dolenjskem. Zvezo ima s pošto v Novem mestu vsak pnnedeljek, sredo m petek. (Graščino v Bostanju) je kupil državni in deželni poslanec gosp. dr. Ivan Sustersič. (Družbe av. Mohorja) knjige so prišle- Pridite ponje k g. vikarju in prinesite ob enem letni donesek 2 K. Udov je letos v mestu 246, 3 manj ko lani. (Redka prikazen) v sedajnem hladnem jesenskem večeru je gotovo blesteča „kresnica", katero nam je vposlal g. Valentin Appé iz Kandije pri Novem mesUi. (Seme solnčnic.) P. n, gospodje župniki, ljudski učitelji, in tudi drugi, kateri bi hoteli v zimákem času prekoristne seničice krmiti, dobe brezplačno semena solnčnic v deželni kmetijski šoli na Grmu, le ponj naj pošlejo, (O g e n j.) Kakor se je poročalo v zadnji naši številki, nastal je dne 9. oklobra pri posestniku g. Florjanu Zorko-tu v Druiinskivasi velik fiožar. — Hesuici na ljubo Íii v korist slavui pužariii bvambi v Št.-Jerneju moramo pa poroóilw popraviti z (iejstvoin, da je prihitela na lice mesta prva pomoč ravno šetitjernejska pož-arna bramba in se le za ujo Skocijanska in novomeška, kar so toraj naii poročevalci zailnjič prezrli, belimo in upamo pa, da ta pomota ne bode ravno v škodo slavni požarni hrambi v Št-Jerneju, vsaj nam je le dobi'o znano, da je ona jako oživljena ter nastopa ob vsaki priliki z največ o požrtvovaljnostjo in človekoljubnostjo, ter uživa vsestransko naklonjenost. (Valvasorjev spomenik v Ljubljani). Ljubljanski mestni svet je dovolil vladi, da postavi slavnemu kranjskemu zgodovinarju Valvasorju spomenik pred deželnim muzejem y Ljubljani. {Hotel „Union" v Ljubljani.) V Ljubljani ae je ustanovila delniška družba, ki lioče postaviti velikansk, popolnoma novodobno urejen bote). Načrti so že izgotovljeui. Stavba bo tri nadstropna, dolga 80 metrov, široka pa 50 ine-ti'ov. Stala bo na ogin Miklošičeve ceste in Frančiškanskih ulic. V jiotelii bo 100 sob za tujce, vse preskrbljene z osrednjo kurjavo in električno razsvetljavo. Z< zveze med nastropji akrbe vzdigi. Velika dvorana bo dolga 35 metrov, visoka 12 iiiHtrov iu široka 15 metrov. V dvorani bo prostora za 1500 ljudi, na odru za 230 250 oseb. Za hotelom bo razsežen vrt. Načrt je izgotovil arhitekt Josip pl. Vančaš v Sarajevem. (Ne v Ameriko! iz Novega Yt>rka nam poroëa naš rojak g. Fr. Sakser r Ker je v poslednjem času mnogo obrt-nijskih podjetij zaustavilo delovanje, je postalo na tisoie delavcev brezposelnih, a med temi tndi obilo Slovencev in Hrvatov. Delo so ustavili po železnih rudnikih v Minnesoti, v bakrenih se je že itak le pomalo delalo vslecl vpale cene bakru. Delo so ustavili veliki plavži po Pennsylvaniji, velike tovarne in valjalnice za železniške sine in Žico; deto se je ustavilo ali zelo omejilo po premogokopih. Vse to je prouzročilo, da delavci bežé na vse strani, posebno domu, ako imajo s čim. Upanje ni, da bi se preti spomladjo kaj zboljšalo, zatoraj ne stvetnjem slovenskim delavcem sedaj v Ameriko. Zima bode imda za brezposelne, ako nimajo kaj prihrankov. Torej ne v Ameriko, powluŠajte m6j svet. (Potniki v Ameriko varujte se agentov v Švici.) V Buchsu in v Baselnu v Švici se nahajajo agenti, ki vabijo ljudi z raznimi reklamami in obljubami v svoje pisarne, Zadnji čaa so v teb asjenturah nastavljeni tudi slov, agentje m med njimi taki, ki so morali iti iz domovine, ker so jiii soduije preganjale, sicer bi bili zaprti. Ti agentje vabijo sedaj zlasti slovenske in hrvaške izseljence, naj pridejo v Buchs ali v Basel in naj kupijo pri njih voKne listke v Amei'iko. IsseJjenci, ki se dajo premotiti in gredo res na lim tem agentom, so Imdo prevarani. Vožn a jih stane mnogo več, kakor kje drugod, ali če bi bili v ljubi anskili agenturab kupili vozae listke. Agentura v BlicIh«, ki si prideva tudi ime „Slovenska agentura", da tako ložje slepi slovenske izseljence, pošilja ljudi po francoski črti ,CompagniegenHrale transatlanti(|ue' IZ Havra v Ne^v York. Kakor pripovedujejo potniki, ki so se po tej črti že v<»zili v Ameriko, je hrana in postrežba na parobrodih najslabša, tako, da vSfikoniu oilsvetujejo se voziti po tej 6rti. Ker pa ti agentje v Buchsu in v Baselnu ne smejo v Avstrijo priti, vzdižujejo zato v Ljubljani in po deželi vse polno subagentov ali takib Ijudij, ki za dobro plačo pregovarjajo izseljence, da naj kupijo vozne listke v Bnchsu ali v Baselnu, in še celo sami peljejo izseljence v Biichs. Pred dnevi je bil pri okrajni sodniji v Ljubljani subagent francoske proge „Compagnie Generale transatlantiiiue" Franc Hafner iz Spodnje Šiške obsojen na en mesec zapora, ker je ljudi izvabljal za imenovano družbo iu je dobival zato od ageiîture v Bucbsu po 5 kron od vsakege izseljenca, ki gaje odposlal tjekaj. Pred dnevi pa so zopet zasačili, nekega takega subagenta, kateremu so izseljenci plačevali po 20 kron. Tudi ta agent je pošiljal ljudi v Buclis. Dotičniki, ki hočejo iti v Ameriko, se svarijo, naj ne verjamejo takim agentom, ker če imajo kako škodo po njih, ,jim ne bode nihče povrnil. Kdo bode šel agenta v Švici tožit in kaj bode opravil. Če ga tudi toži ? Nič. (Nesreča.) 17. oktobra t. 1. peljal je posestnik Janez Smrke iz Sel« pri Mirni prašiče na semenj v Trebnje. Ko se proti večeru istega dne z praznim vozom domov vrača pridruži se mu med potjo 66 letni zakotnik Jakob Strojin iz Griča, in peljeta se skupaj proti Mirni. Dospěvši na \rh hribčka pri Dulah, mislil je Smrke z voza stopili, da bi ga navzdol zavrl. V istem hipu eo se konji splašili in dirjali pr> cesti s tako silo, da so voz popolnoma razbili. Sale v Mirni so jih ljudje mogli ustaviti. Konji se niso poškodovali, pač pa je Strojin tako nesrečno z voza padel, da je drugi dan ob štirih popoldne umrl. Smrke, ki je tudi z voza padel, se ni 1'azun neznatnih prask nič poškodoval, d (Vinska letina v južni Istri.) Ista se je letos zakasnila vsled izvanredne suše, katera je trajala od začetka jnlija; 12. septembra osvežil je topli, blagodejni dež in osnažil grozdje tako, da se je isto od sumpora, galice (vitriola) in prahov opralo. Pri trgatvi je merilo belo grozdje od 18—207(„ črno, posebno Črni muškat in refoško do 24% sladkorja. V mestih Rovignn-Kanfanaru, Dignanu in Pulju je bilo toliko kupcem ne samo s Kranjskega, ampak tudi iz Furlanije,-Gorice, Liburnije, kakor še nikdar, kar je znamenje, da bode letošnji mošt prekosil vsa prejšna leta, kar se tiče kvalitete, samo žal, da je v nekaterih krajih četrtina in tudi vsled suše polovico novega vina manj kakor lani.-Cene novega vina se bodo primerno zvikáalě J. P. (Razglas!) Zaradi prijavljeuja v letu 1904 naboru novincev podvrženih miadeničev daje se na znanje sledeče: 1.) Vs«k stavodolžan v letu 1883, 1882 ali 1881 rojen mladenič dolžan je, se tekom meseca novembra 1903 zglasiti pri županstvu iste občine, v katerej poseduje domovinsko pravico, ali pa v katerej stalno biva. 2.) Kdor se zglasi pri kakem drugem županstvu, nego onem svoje domovinske občine, se mora pri tej priliki legitimovat! z rojstnim »li domovinskim Ustom pri županstvu iste občine v katerej stalno biva. 3.) Stavodolžne, kateri bivajo le začasno v inozemstvu, ali kateri so tako zelo bolni, duševno ali telesno, in so vsled tea:a ovirani, se ustmeno ali pisHieno pri pristojnem županstvu zglasiti, naj zglasijo sta-lisi, varuhi ali pa drugi zanesljivi poverjeniki. 4) Isti stavo-dolžni, kateri želijo doseči kako ugodnost ali olajšilo v izpol-nevanji dejanske vojne službe v smislu §§ 31, 32, 33 ali 34 vojnega zakona, naj razmere, na katere se opirajo ugodnostne pravice, najpozneje do konca febrnvarija 1904 naznanijo pristojnemu okrajnemu glavarstvu; v ta namen služijo potrebna spričevala, rodbinski tisti, zemljiškoknjiKui izvndki, oporoke, prisojilna pisma, zapisniki v zapuščinskih obravnavah in certifikati davčnih uradov. Družinski listi iu certifikati davčnih uradov morajo biti overjeni v istem mesecu, tekom katerega se dotična prošnja vloži in sicer prvi po župnem, drugi po davčnem uradu. f>.) Prošnje za dovoljenje stave izven domovinskega okraja vložiti so najpozneje do konca meseca novembra 1903. 6:) Stavljenci kateri opuste postavno zglasitev, dasiravuo jim ista ni bila oneniogočena vsled nepremagljivih ovir, kaznovali se bodo radi prestopka § 36. voj. zak. z globo od 10 do 200 kron, oziroma s zaporom od 1 do 20 dnij. C. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo, (Današnji list) obsega deset stranij. Rîiziie stvari. *(Koliko se je pridelalo žita?) „Bulletin des Halles" poroča, da se je letos pridelalo na vsem svetu 1.021,200,000 hektolitrov žita, proti 1.045,700.000 lanskega leta, torej 24,500.000 hektolitrov manj cd lani. One dežele, katere izražajo žito, mogle bi ga oddati 175.600 000 hektolitrov, druge dežele pa bi ga potrebovale 168,500.000 hektolitrov. , * (Čudna operacija.) Profesor dr. Biidinger na Dunaju bo operiral te dni v tamošnji bojnici nekega 50 letnega trgovca iz ogrskega HradiŠa. Trgovec je bil že pred dvajsetimi leti olistrelien. Krogla mu je ostala v životu in ves ta čas ni čutil nikakih bolečin. Ziduje dni ga je pa začelo po celem telesu boleti, posebno pa ua onem mestu, kjer je tičala krogla. Podal se je takoj na Dunaj, kjer ga bodo operirali s pomočjo Riintgenovih žarkov,. (Loterijske vraže.) ZuHiii italijanski pisatelj je spisal knjigo zoper loterijo. Kritika ga je hvalila in mu pro- rokovala, da bo imela knjiga dober moralićen vpliv. In res v|)liv Iti izostal, kajn kmalu potem je dobil pisatelj sledeće liiSMii) : „ĆHstil.i gospod ! Iz iivaležnosti do od mene brane kniige proti loteriji primem za pero iti Vam naznanim svojo srećo. Vaš .sipis šteje 88 strani, 44 listov in je Itil izdan 27. marca. Slavil sem številke 88, 44 in 21 ter zadel terno pri zadnjem vleieiiiu. O, da bi vsi pisatelji vedito tako koristne knjige pisali ! .. * (Peii ustrelil lovca.) V stolnem Belemgradu je špI boffati posestnik Schrauer s svojima svakoma na lov. Kimi»! s» se lovci razstavili, zaslišal se je od tam, kjer je stal Sclirauer, pok in krik. Tovariša sta našla Schrauerja v krvi. Medtem ko si je namreč Sclirauer naiigal smotko, skakal je pes nestrpno okoli njega. Nakrat je skoèi] tako visoko, da mu je sprožil puwko na rami. St,rel je zdrobil lovcu pleća ter je kmaJn izdihnil. * (Strašna smrt vsled pasje stekline.) V francoski vnai Lovena je stekel pes vgiizel nekega delavca. Poslali so ga v ueki Pasteiti-jev zavod, kjer su ga zdravili nekoliko č^aa Kd so mislili, da je mož ozdravel, poslali so ga domov. Ali tli ga napadejo strašne bolečine tako, da je vsled njili popolnoma zbluznel. Te dni ae je zapil v sobo, vzel je nož in si je hotel ž njim prerezati žile; potem pa si je i>reieziU z istim nožem trebuh ter si je zadano rano raztegnil z rokama. Končno pa je odprl okno in skočil skozi njega ter si tako konćal življenje, * (Velikanski ljudje) bodo še liođili po svetu, p'-avi dr. Hatai, pntfesor na univerzi v Cikagi. Ta piofesor pravi, da je substanca takozvani lecithin tako ređilna, da lahko napravi iz navadnega Ćloveka velikana in da živali silno poveča. Imel je poskušnjo z mišmi, ki so se povećale za 60 odstotkov. Ako le ni ta vest popolnima amerikanska 1 (Peš 3 8,616 kilometrov.) Iz Lizabone se piše: Na Portugalsko je prišel dr Basilio Georgescu iz Rtimunije, ki ima prehodili po naroč.lu lukareškega športnega kluba v dveh letih in devetili mesecih po 38.61(i kilom, peš in brez vsakega denarja. Će svojo nalogo dobro izvrši, dobi kot plačilo razpisano nagrado aOO OOO frankov. Dr. Georgescii potuje že 22 mesecev in je prehodil Rumutiijo, Rusijo, Hibirijo, Turéijo, Giško, Aimenijo, Albanijo, Makedonijo, Ornogoro, B^ilgai-ijo, Srbijo, Avstrijo, Nemčijo, Belgijo,Nizozemsko, Dansko. Švedsko, Norveško, Angleško, Irsko, Francijo in Španijo, prav kot mu je naročil športni klub. V \st-m je preliodil dostdaj 32,314 km, ; prehoditi ima še 4302 km., da dobi stavo. Dr. Georgescu se je tako privadil potovanja, da na dan prehodi od 60 do 80 km., in sicer blizu 7 km, v eni uii. V dokaz svojega potovanja redno pošilja bukareškeimi khibu ponošene čevlje. Portugalski listi mnogo pišejo o dr. Georgescu in z veseljem pozdravljalo njegov prihod. Vse kaže, da mu na Portugalskem ne bo treba prav nič stradali, dasi potuje brez vseh sredstev, * (Deset zapovedi j) za tiste, ki z drugimi v i.sti hiši stanujejo. 1.) Budi vedno prijenljiv, a ne daj si ukazovati. 2.) Pozdravljaj vedno prijazno, a prijateljstva ne sklepaj takoj. 3.) Ne pusti, da bi ti posli pripovedovali o drugih karkoli, 4.) Ne iuiej iste pei-ice iu iste šivilje. 5 ) Na posodo niti ne prosi, niti ne dajaj ; če si pa že vzel, čimprej vrni in se lepo zahvřrli. 6,) Ce si na stopnjicah ali liodiši'ih kaj ruztresel ali polil, takoj pospravi. 7.) (mej ozir na one, ki stanujejo nad teboj alt pod teboj ; nepotrebnega ropota in šuma nikar ne povzročaj. 8.) Preprog ne stresaj skozi okno, da gre prah v druga stanovanja. 9.) Ce slišiš, da so se pri sosedu kaj spo-rekli — tudi v najboljŠib družinah se to zgodi — zapri okno in pojdi v drugo sobo, samo da nićesar ne slišiš 10.) Ne misli, da so tvoji otroci najboljši in najbolj pridni ; uČi jih zgodaj deset božjih zapovedij in tudi teh deset, ki si jih sedaj bral. * (Umetnost), katero le malokdo ume je, v miru živeti s prepirljivimi ljudmi, ki bi se vsako minuto radi kregali. Moder mož, ki pa je znal to umetnost, razodel jo je svojemu prijatelju : „Razumen mož in nespameten mož niti slamnate bilke ne bosta raztrgala, úe namreč nespametni vleče, pametni odneha, in če oni odiieba, vleče ta. Ce pa prideta dva nespametna vkup, raztrgala bosta železne verige." * (Zavijači.) A.: „Dobro je, če je kdt> debel. Kdor je debel, mora mnogo hoditi. Kdor mnogo hodi, Ima dober tek. Kdor ima dober tek, je zdrav. Mi pa hočemo biti zdravi, zato je dobro, če smo debeli," — B : „Ni res! DoSro je, Če nismo debeli. Kdor ni debel, hoče postali debel, Kdor hoće postati debel, mora veliko jesti. Kdor mora veliko jesti, ima dober tek. To pa je znamenje, da Je zdrav. Toraj, če hočemo biti zdravi, ni dobro, če smo debeli, — Kdo ima prav ? * (Sreča v nesreči.) V Babincili pri Ljutomeru je m, m. proti večeru Marko Meznarič na njivi s pomočjo hlapca nakosil ter na voz naložil detelje za konje, na to še trave za govedo, na vrh pa je po dolgoyatem djal vrečo s „faj-žólom". Na tako ohmženi voz se je konečno sam spravil. In ko se je imenovani 78 letni starček vsedel na vrečo, se je ta spodrsnila, mož seje z obloženega voza zvalil dol in se pre-kupicnil na glavo tako, kakor da bi bil „živi hrast" stavil. A da jo sicer ne ravno srečonosni padec ost«! brez vsakega neprijetnega nasledka, to je pripisati mireči, da se je z gospodarjem obenem s voza valila tudi primerna množina ko-senine. Imenovauec je oče gospoda kapelana pri Sv, Lovrencu v Slovenskih goricah, * (Odprava telesnih kazni pri vojakih,) Cesarski odlok, priobčen v „Mililiirverordnungsblatiu", odpravlja s 15, novembrom t, 1. vojaški disciplinarni kazni „pri-vezanja" in „vklepanja v okove" toliko kakor samostojno kazen, kakor tudi pooštrenje druzih disciplinarnih kazni v normalnem mirovnem stanju. Za izvrševanje ostalih disciplinarnih kazni izdal se je predpis, v katerem se odreja, da se iste ne smejo dogajali na zdravju skcdljiv način. Odpravljen je pri poostrenih zaporih tudi post, * (Najden mrtvec) Na posestvu Ignacija Vtgant v Št. Jurju so našli včeraj 23. m. m. mrtvega človeka okoli 50 let starega. Hlače ima modre, kakoršiie nosijo rudokopi, suknjo sivo, mrtvec nosi rujavo brado iu je srednje postave. Nogi je držal t Savi. Že p«r dni je blodil po teh krajili. Gotovo se mu je zmešalo. Eden izmed gledalcev trdi, da je doma iz Leš pod Sv. Gon», a gotovega ne ve nikdo povedati. (Krvavo maščevanje zaradi grdega ravnanja z vojaki.) Na kontrolni zbor v Velikem Varaždinu na Ogrskem prišel je tudi desetnik Parta, kateri je bil zaradi svojega surovega vedenja obče nepriljubljen. Nekateri njegovih nekdanjih vojakov so ga spoznali ter ga jiričakovali. Prišlo je do pravcatega boja, v katerem je eden napadalcev sunil z nožem desetnika, da je bil takoj mrtev. * (Z na m en i t jezuit p. Rob) potoval je nekoč po železnici. Nek trgovski pomočnik ni vedel drugače pokazati svoje olike kakor da gaje neprestano zHsr^imnval. Slednjič reče jezuitu: „Ali ste že slîsaîi, da, kadar v Parizu obesjo kacega jezuita, poleg obesijo tudi osla?" A jezuit nm mirno odgovori: „Le oba Boga hvaliva, da nisva tam." * ^(Dober izgovor.) Irec je ubil v jako živahni ulici veliko Bip<) v izložbi neke prodajalnice. Seveda je skuíal uteći. A posestnik prodajalne ga dohiti, zgrabi in pravi : „Sipo ste mi ubili! Plačajte." „Saj ne tajim. I)a, ubil sem jo in po nesreči. Pa mi je tudi žal. To bi bili lahko spoznali, ker sem tako tekel domov po denarje, da poravnam škodo !" — Trgovec res izpusti lica, a še danes čaka, da se povrne, * (Ali bo vojna?) Vkljub najnovejšim resnim vestem in vkljub vsem pripravam je gotovo, da vojne med Turčijo m Bulgarijo ne bo. Bnlgarija vojne ne bo napovedala, ker .se boji, da bi je Rusija ne zasedla in Kumunija za hrbtom napadla. Turčija pa tega tudi ne bo storila, ' ker se boji okupacije Makedonije od strani Avstrije, ki po besedah sofijskega turškega komisarja Ali Feruh-beja čaka le ugodue prilike, da udre v Makedonijo, Poleg tega se boji Turčija, da bi Rinija lahko porabila priliko, da izkrca v Iniadi ali Vaziliki svoj vojni kor, ki je v dveh alt v treh dneh že pred carigrajskim zidovjem. Ne glede na ta ugibanja pa Turčija tudi ne uvideva potrebe vojne, ker bo tudi brez vojne zadušila VNtanek iu umirila deželo, namreč s neprestanim zatiranjem bolgarskega prebivalstva. To je najradikalnejše sredstvo in najboljša taktika, s katero se bo Turčija eiikrat za vselej izntbila nadležnega bolgarska življa. Pri tej priliki bodi omenjeno, da je bilo od tistega časa, ko se je vstanek razglasil (2, avgusta) pa do danes, po poročilih makedonske organizacije pomorjenih 70.000 Bolgarov. Ako pa bo Evropa še nadalje pustila delati Turčiji, kar bo hotela, ne bo v kratkem času v Makedoniji nobenega Bolgara več , . . * (Deset uaavetov zasti'an zavarovanja) 1.) Zavaruj vae 3v<»je imetje, hišo in druga poslopja xoper škodo po požaru ali ognju iii tudi po strnii, kajti Big ti je dal pamet, da se more« braniti pretečih ti nezgod. 2.) Ne zavaruj vec kakor imaš. Z zavarovanjem ne misli obogateli, ampak da vse ohraniš, kar si pvigospodaril. Vedi, da bres težave ne obraniš, kar ai pošteno pripravil, 3.) Ne zavaruj manj kakor imaš, ker bi vkljub zavarovanja proti ognju ob nesreči dubil premalo odškodnine. Kdor veliko izgubi, trpi kmalu uboštvo., 4.) Kadar zavaruješ, ne govori in ne pis! lahkomiselno, ampak izpovej vse poSteiio in resiiiěno, kar iraas, sicer si nakopl^jee če ti pogori, pravdo in slabo imo. Poštenost velja! B ) Opominjaj soseda, prijatelja, sorodnika, naj se dade zavarovati zoper škodo p » požai^u, da ne zabredejov iilsoštvo. 6 ) Zavaruj tudi svoje aadei«, kar jib je na polju, po vinogradih Itd. zoper škodo po toči, da moreš mirno v svoji izbi spati, kadar I'azsaia uima. Pomisli, d^ te izgubljena žetev lahko spravi na beraško palico. 7.) Ne pozabi zavarovati svojega življrtiya proti raznim nezgodam. Vsak trenutek te utegne Bog poklicati s tega sveta, bodisi vsled kakšne bolezni ali nesreče, ki se ti utegne pripetiti na potu, pri jahanju, vožnji itd. Tvoje življenje pa je velike vrednosti za tvojo ženo in otroke. Zatorej ti je zavarovati svoje življenje, da dobodo od zavarovalnice pomoči v denarjih, kedar tebi smrt zabrani za nje še dilje skrbeti. 8.) Ne obotavljaj se ter ne ugovarjaj zavarovanju, kajti oni, ki su tako lahkomiselni, da se nečejo zavarovati, pridejo radi v nesrečo in se potem nikomur ne smilijo, a ) Ne tarnaj zaradi zavarovalmh stroškov, kajti ti so ob tvojih razmerah majliiii; pij nekoliko kupic manj v krčmi, prihrani denarja in prav zadosti ga bo, da plačaš zavarovalnino, izvršaj povaodi natančno, kar si storiti dolžan in vae ti bode na dobro. 10.) Zavarovalni stroški misli, da so kakor za jed in pijačo. Jesti in piti nikoli ne pozabiš, kadar at lačen in žejen. Ne pozabi se torej zavarovati, kakor je prav. Iiuel bodes mir, tolažbo in pomoč. „Kmetovalec", * (Kje so najmanjši voli?) Na velikem predin-ilijskem polutoku žive volt, katerih velikost ne znaša več kakor 75 centimetrov. Vendar pa imajo te živali izvanredno vsti'ajuost, so urni in močni. Porabljajo jili zh prevažanje mnjhtiih dvokolesnih voz. Ti volički zamorejo milje daleč neprenehoma leteti in prehodijo v 24 urah 100 angleških milj, ne da bi pili ali jedli.__ Naznanila ineNtncga magistrata. Določila o dobivanji vode iz vodovoda mestne občine Rudolfovo. (D()iioltiili> k Beji line 2, okt. 1903.) § 1. I/ mestnega vuilovoila je VBiikemu dovoljeiio dobivati vode, in Bioer: 1.) za uavftdû" (luiiiaío (lofabo, to je za iiitje, kuhanje, pranje in srniženje; a.) za obrtne in poljedelske namene. — g 2. Za dumtkûo purabo iS 1-, odstavek I.) oddaje ee roda brez pij»ebnet;a povračila, amiiak iita-čevati je zanjo 6% naktadii od najemuine kakor tudi od ueeiijenili prostorov, kateri ao v lastni rabi poaestuika bodisi za stanovanja, obrt a!i pa komu druj^eiuii brezplaiuo v porabo prepuSSeiii. V obrtne in poljedelske namene (§ 1., odstavek 2.) pa se oddaje voda po merjeni ali dogovorjeni množini in po doloůenem, od deželnega odbora potrjenem oenikn, — § 3. Ki!w lioĚe iz mestne obfiitie Eiidilfovo vodovoda dobivati vode, mora tJ naznaniti mestnemu županstvu, nakar dobi napoveilno p61o, V njej mora vse raz-predelke primerno napisati in jiriataviti, da so mn iuani vsi pogoji o napeljavi in oddaji vode ter da se jita brez pridržka udaje. — § 4. Mestoo župsnatvo di po svojib organih pregledati dotiune prostore, da le preveri, če 80 za{iÍHki o njib v napovedni iiôli istiniti. Ho tem ogleda nkrene vodovodno vodstvo, ua kakSen način bode «ospodar d ibival vode. Zato in tudi zaradi poznejšega prigleda vže gotnvib vodo?udnib naprav morajo vsi prostori, po katerih boilo iirovedeno cevi, vedno pristopni biti vodovodnim organom. — § 6. Za navadno doiuaňo potrebo {g i., mist. 1.) doloĚii.ja se v porabi) naslednja množina vode: za stanovanja do 200 kron letne stanarine po UijO litrov na dan aH po 45 kub. metrov tia mesec; od 200 do 400 kron po 250 litrov na dan ali po 7-(i kub, metrov tm mesac; od 400 do 700 kron po 350 litrov na dan ali po 10 C kub, metrov tia mesec ; nad 700 kron po 4B0 litrov na dan ali po 13 7 knb. metrov na raeaec. Da se konstatuje, koliko se potrosi vode v kaki biši, v to shiži za merilo ves ujea meseimi potroSek, kateri se mora ujemati z vsoto posamezniin stanovanjem dovoljenih muožiu vode. Presežek te skupne množine *e bode smatra! za veiji iiotro.šek, ki ga bode posebej plaSati. Mestna ubûiiia si (zaradi revizije) ))ridržiije pravino, da sme )uvsod tam, koder se ujej vidi potrebno, dati ob Stroikib bitnega gospodarja napraviti vodomere, Ce kaže vodomer držnje si mestua občina. — § 7. MestJia občina dá ob stroških dotiSnih gospodarjev navrtati cestne cevi ter izvesti vodovode do vodomera ali do glavne zaporne pipe v hisali. Vodomer in glavno zaporno pipo oskrbi tudi mestua obilna. Lastninsko praviuo do tega dela vodovoda ima mestua ob-iina, zato pa mora skrbeti, da je ta del tndi vedno v dobrem stami. — S 8. Po hiSah in zemliisóh (od glavne pi)ie ali vodomera dalje) morajo si gospodarji sami oskrbeti in vzdrževati vodovodne naprave, Vendar se jim je pri tem natančno ravnati po posebnem pravilnikn, ki je določeu za iz-gotavljauje liHiiih vodovodov, Vriin tega so dolžni vodovod po svojih zemljiščih vzdrževati v popolnoma dobrem stanu in dati nemudoma odpraviti ob svojih stroških vsak nedostatek, naj si bodo nedostatki njim ali mest« v kvar. Místna ubéiua oziroma vodstvo mestnega vodovoda sme vsak ras po svojih or^tanih dati pregledati in preizkusiti notranjo viravnavo zasebnih vodovodov. .\ko so izdelani slabo ali ne po izdanih propisih, dati je takoj nedostatke odstraniti, če ne, je vodstvo mestnega »'odovoda upravičeno, dotok v tate vodovode popohioma zatvoriti, — g 9. Će gospodar namerava po zasebnih vodovodih kaj prenarediti, mora to preje pismeno naananiti vodstvu, in prepovedano je strogo, zasebne vodovodne naprave preuarejati brez pritrdil» mestnega županstva. — § 10. Če kedaj prestane dotok vsled potrebnih dal pri mestnem vodovodu ali zato, ker se je ustavilo sploh dovajanje voda, to ne daje pravice zahtevati odškodnine od mesta, pa tudi ne, će kdo trdi, da ne dobiva dosti vode ali dovolj dobre ali ne toliko, kolikor je žili, — § 11, Vodomere prlskrbuje in postavlja mestna občina samo ob svojih stroikili, dotični hišni gospodarji ali obrtovalči morajo pa plačevati letno vodomerSčino, ki se ravna po kalibru vodomera ter je razvidna iz cenika. — § 12, Vodomeri morajo biti postavljeni v kakem znpi-ratuem in nemraiiiem prostoru, a do njih smejo le vodovodni organi. Vsak konsument ima pravico vpričo mestnih organov preveriti se, da so z vodomera )iosneti iikazki pravi in resnični. Óa lastnik zaseb nega vodovoda dvomi, da vodomer prav kaže, lahko zahteva, da se mn vodomer premeni ozir.ima preizkusi. Ako je videti, da je vodomer preko dopušiene natanč-noiti pri normalnem pretoku) napačen, plača mestna občina stroSke za premeno in preizkušnjo, nže plačane vodarine pa ue vrne. Ako pa ga preizkuSalci spoznajo za pravšnega, mora zasebnik sam poravnati te stroške. Š 13. Vodariua se plaćvije v átirih enoiikih obrokih ob začetku I., li., III, in IV, četrtletja sohičnega leta. Po vodomeru oddajano vodo in kakove veíe potroške f glej S 6,) je plačevati konec vsacega meseca ali koueu vsakega ietrtletja. VodomerSčIno je t.akoj potem, kadar se postavi vodomer, v četrtletnih naprejsnjin obrokih poplačati. Za kako začasno dobivanje voda plačati je praviloma "precej ob uglasitvi, lahko pa se je gledé tej^'a plačila tudi kako posabe dogovoriti. Vse je plačevati pri nieatni blagajni v Huilol-fovem. Óe doliivalec vode nad 14 dni po doteklem roku ne plača, eme mesto G"/u ne zamntlno obresti zaračuniti. Kadar pretekó 3 meseci, pa ni zastanek poravnan, zapre se dotok popolnoma. — ^ 14. Tistim, ki imajo zasebne vodovode, prepovedano je izrečno, oddajati vodo v porabo isveu svojega posestva, tudi ni smeti vode rabiti v noben drug namen, nego za kateri je bilo naznanjeno mestni občini t,, odst^ivek 1, in 2.' Strogo je prepovedano kakot si koli bodi napačno ravnati, brez potrebe pipe puščati odprte ali ne trdno jih zapirali, objestno pokvarjati vodovodne naprave, oddajati vodo ljudem, ki ne stamijcjo v hiSI, neresnično izpovedati itd. Ce se kaj takega zgodi, sme mestna <(bčina po svojih vodovodnih organih ustaviti vodo. — § Ifi, Kadar nastane ogenj, treba po zasebnih vodovodih sosednjih zemljišč poiapreti vse pipe, če «ene rabijo za po gasite v požara, in g-)spodarji ali obrtovalui so dolžni, dokler gori, svoje vodovode dati gasilcem v porabo, Gospodarjem, ki dobivajo vodo po vodomeru, od )iši vodovodno vodstvo s tem provzročani, izkasaai večji porabek vode od zmerjene množine. — Ta določila veljajo tudi za katastralno občino Kandijo. Določila ob mesečnem pregledu, da se aaračnni se gospodarju ta več e preko dovoljene množine potrošilo vode, _______porabek z 20 h od kubičnega metra, — § Potrošek^voile v obrtne in'poljedelske namena določuje se ï vodomeri ali pan.Šaliraujem. Seitavo ter postavljanje in vzdrževanje vodomerov pri- O dobivanji, vode iz vodovoda mestne občine Rudolfovo_ za vasi: Beršlin, Čermošnjice, Gotna vas, Jedinščina, Smihei, Žabjavas. § 1. Vidi določila za mestno občino Endolfovo. — § 2, Za domačo porabo (S 1,, odstavek 1.) oddaje ee voda brez posebnega povračila, ampak plačevati je zanjo dotični vasi, v kateri je vodovod napeljan po številu prebivalcev od osebe po 2 kroni na leto. V obrtne in polj-'delske namene (§ I-, odstavek 2.) pa se oddaje voda po merjeni ali dogovorjeni nmožini in po določenem, od deželnega odbora potrjenem ceniku. — g 3. Vidi določila za mestno občino Rudolfovo. — § 4. Vidi določila za mestno občino Rudolfovo, S 5, Kdor si v ^'ori navedenih vaseh napelje vodo v svojo hiSo ali na svoje posestvo, se ima podvreči določilom o dobivanji vodo za Rudolfovo. — S (i. Vidi določila za mestno občino Rudolfovo. — S 7. Vidi določila za mestno občino Rndolfovo. — S 8. Vidi določila za mestno občino Rudolfovo. — S. 9- "^'iili določila za mestno občino Endolfovo. — § 10. Vidi določila za mestno občino Rudolfovo. — g 11, Vidi določila za mestno občino Rudolfovo. — § 12. Vidi določila za mestno občino Hndolfuvo. - § 13, Vodariua se [dača.ie v poluletnib obrokih. Vodartno pobira žnpanstvo dotične vasi ill jo ima poliiletuo oddati mestni blagajni v Undolfovem, I-'o doteklem roku nad 14 dni se zaraSuni On/o zamudne obresti. Kadar preteků 3 meseci, pa ui zastanek poravnan, zaprejo se dotični dotoki. — § 14. Vidi določila za mestno občino Rudolfovo. — g 15. Vidi določila za mestno občino Itudolfovo. ______ Cenik o prejemanji vode Iz mestnega vodovoda mestne občine RudoHovo. 1. Za zasebna liiše Za vodo, kolikor se bi je porabilo čez dopuSčeuo, T g 5, določil o dobivanji vode iz mestnpga vodovoda določeno množino, plačati je po naveJbi vodomera dvajset vinai^jev la vsak kubični meter. — 2, Za vrtove. Od vrtov pred hišami in od lepotičnih vrtov do 200m2 površine ni plačevati posebej pristojbine, ako se voda zanje jemlje iz liiSueg» vodovoda; od lepotičuih vrtov s površino čez SiOOms in od vseU ostalih vrtov plRuBvati je pristnjliiiifi jsa vodo po napovedbi yodumera e 20 vinarjev za veak kul)iĚni meter; dopuSčeno pa je v takili sluiajili po dogiivoru tudi pavšal ira u je. — 3. Za javna poslopja, zavode itd. Za javoa poslapja, zavode in sploli la Tisa poBlo|i|a, oil kaitnls se ne plaúiije tiajemščiiia, velja (trávilo, da ne jim oddaja vuda po vodomeru za, 20 vinarjev kubični tiieter ali pavpahio. ^ 4. Za obrtne in poljedelske namene. Za obrtne in puljedetake namene oddaja tte vuda le proti kontroli x vodomeri viiali kubični mettr po SO vinarjev ali pa pavšalno. — B. Za motorje. Voda, ki se rabi kot gonilna sila za uiutorje, oddaja ee, ie se rabi edino le v tu evrbo po 10 vinarjev vsak kubieui meter ali pavšalu». — 6. Za slučajno oddaja vode. Za BluSajiio rabo voiie iz mestnega vodovoda (apitogaSenje, izplakoTan.)e kanalov itd.) treba posebnega dogovora i mestno občino. — Vodomeršiina. Úd vodomerov pUiševati je letne uajemKÛiDe: a) xa vodomer s Tnim ivet-lobe 4 K ; b) za vodomer z 10—Ifimm. svetlobe 6 K ; u) ea vodomer z 20—2& mm aveilobe IS K; ř.) za vodomer s 30 nun svetlobe ]5 K. Za vefje vodomere duloia «e vodomeršijina ud sluůaja do sluřaja. Pristojbina nd tiidrantov in požarnih pip. Naprava hidrantuv in požarnih pip vrši ee ob troškib dotiûnega hišnega ifOBpoilarja : razvea tega pa mu je plaiievati zanje ^e sledeêo letno pristojbino: a) /a hidrant 10 K; bi za požarno pipo 60 mm svetlobe 6 K ; c) za požarno pipo 40 mm, evetLobe 4 K ; û) za požarno pipo 20—S5mm, svetlobe 2 K, Imenovanje HektI. po 1 Imenovanje 1 Hektl. po K h K h ženica...... 12 11 04 Ež....... 11 71 Bob...... 10 40 <) 70 Ajda...... Iti 40 OfeB...... H fiO Proso...... 10 40 Ječmeti..... y 70 SorĚca ...... 12 30 Krumpir . . , . . 5 Ï0 Lan...... 14 96 Fižol...... 11 04 Jajua po 7 as 40 vinar, ev. (îrab...... 11 04 Izjava. Pod|)isana preklicem s tem vse obrekljive besede, katere seni govorila zoper čast gosp. J. Winilisclierja v Kandiji ter smatram one za laž, Kaiidija, 28, oktobra 1903. {2()4) ' Marija Jane. Hazpis. Podpisano društvo sprejme s 1, januarjem 1904 v svojo sluiibo enega poslovodjo In pet dacarjev. VarHčiDe je položiti zn piislovodjo 500 K, za dacarja pa po 200 K. VarsOine — posamezne — društvo tudi lahko oprosti. — Plače se doloćijo po dogovoru. Prošnje je vložiti do 30 novemlu'a 1903 ua podpisano diU-^tvo. Vsprejennio prednttst imajo isti prosilci, kateri so se sedaj v taki službi ali so pa že bili, in da se skažejo z dobrimi spričevali. Vzajemno zakupno društvo na užitnino za sodni okrož Rudolfovo, dne 31. oktobra 19u3. (2);ii—1) Načelništvo. NaKDanjaiii, da sem otvoril ©slîiSPQ katero je popolnoma zaprto in po zimi kurjeno. K obilneiiui obisku se priporoma Alojzij Pintar v Kandiji. (261) ZAHVALA. Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu. Velei. g. /upnik .1. Podboj 10 K; velef, e. I, Plevaniě 10 K; veleč, g, duhovni svetnik M ftaje 6 K; g. ')tmar Skale, c. kr. živinnzdravnik, 10 K; g. prof. A. Škerij za oktober in november S K, Za mesei! oktnber gosp. prof. dr. Pamer 1 K iti gospa Pamer 1 K ; g. dr, K. Slane za prvo poluletje 100 K. Dr. Jos. Marinko. Loterijske številke. TRST, 17. oktobra 45 9 20 28 41. GRADEC, 24. „ 20 81 88 55 58 Tržne cene dne 26. oktobra 1903 v Rudolfovem, Povodom smrti našega iskreno ljubljenega, nepoiabtiega soproga, oziroma sina, brata, svaka iti strica, gospoda Frančiška Preiuerja kateri je dne 18. nt, m, v svojem 34. letu nenadoma preitiinul, se nam je od toliko utretii uttmeno in pismena i^razdo odkritojiréno soèutje, da nas veže dolžnost, da tem potom izrekatno za inietto-vane dukaz«^ priiateljdkega sointja in za pcdarjene krastie vence svojo najiskrenejSo zalivalo. Zlasti pa Be zahvaljujemo preěastití duliovMni iz Podzemlja in Metlike, «lavnemu nradništvu, p. n. mesijanstvu mtsta Metlike, doinaiim in sosednim uijiteljem, preblag, gořp, barunu Vratiizany-ju, požarni bratnbi in nje načt^lniku g. L. Ganjïîiii mestni godbi, bratovšĚini sv. R Telesa, go^ipodu županu Fr. Jutražit na l^inljivetn goviirn ob gomib ter vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč nepozabtiega pokojnika spremit k vefnenm počitku, PriiDostek pri Metliki, 27. oktobra lň03. Ig. Premer, oče. — Ana Premor roj, KlomenĚit, soproga.—Josipina Premer, Julija GregoraćinEngeiberla Barle.settre, ter ostali sorodniki. ffl^ Dva m O ï^t @ a., za mesarski obrt sc takoj sprejmeta pri (210—4) Ljudevik-u FERLIČ-u v Novem mestu. (928-4) IJ ki ima prijazno lesfo ob državni cesti ter je obdauo z veéjitc vrtom, se proda v Metliki. se izvê pri lasttiikii te liiše pud naslovom : Emanuel Fux st., Metlika (Kranjsko) h. št. 129. SLMK prav dobro in naravno, ima na prodaj 3 do 4 hektolitre (251—2) __Friiiic Kres posta Brusnice. Dolenjsko. Na zahtevanje se pošlje tudi na pokus. 284 lepih hrastov proda na javni dražbi dné 12, novcntbra t. 1. na stojeéen y dežeini hosti Podlubnem vodstvo deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Zaznamek iu uccnitev dreves, je na razpolago pn vi dstvu na Gniiii. Dražba vršila se boiuača tvnlku! Delo jako solidno! Stanje vlog 31. dec. 1902: čez 9 milijonov kron. Najboljša in najsigurnejša t prilika za štedenje: ^ Preje: Gradišče št. 1, Denarni promet v i. 1902: čez 32 milijonov kron. sedaj: KONGRESNI TRG št. 2, I. nadstropje 4 1 O 2 brez kakega odbitka, tako, da sprejme O vložnik od vsaciii vloženih 100 K čistili =1= 4 K 50 h na leto. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po — stanje vlog 31. decembra 1902: 9,501.351 K 52 h. Denarni promet v letu 1902: 32,596.882 K 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestuvaDje kaj prekinilo. — Zii nalaganje po pošti so poštno-liranilniČQe položnice na razpolago. V Ljubljani, dné 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, Josip Šiška, knezoškoíijski kancelar, (136—10) predsednik, poiipiedsednik. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljnliljano. — Josip Jarc, veleposestnik v Medvoduli. — Dr. Andrej Karlin, stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, velepos- r Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, načelnik okr. boln. blag. v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos". — Karol Pollak, tovarnar in pos. v Ljubljani. — Gregor Slibar, župnik na Rudniku. — Dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljuldjani. Sita 8 kožo I brez kože 95 hr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., )leiet» biez kasti 90 kr, sulio meso 18 kr., 8lniiin& 82. preS lievi jeiiki 1 (i'tl't Kuveji 1 slil. 20 kr., gluviiiiia brez kditi 4& kr. Dmiajske aftlstne 80 kr, prave, boljše J gl