Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — ne« del jska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/111 SCOVEMMC Cek. račun: Ljub-I ju na št. 10.650 in 10.349 za inserate: Sarajevo štv. 7563. Zagreb štv. >9.011 Praira-Dnna j 24.797 U prava; Kopitar jeva b. lelelon 299. Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050 H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dau zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Konec svetovnega gospodarstva? Svetovna kriza, ki je, kakor smo že opetova-no poudarjali, v svoji korenini moralnega značaja, je v preteklem letu globoko zajela vse gospodarstvo. Pokazalo pa se je, da izhod iz nje ni bil prepuščen sanaciji, ki izhaja iz kapitalističnega gospodarstva samega, pač pa je vedno bolj posegala v tok gospodarstva država, ki se pa vedno ni iz-ikazala. Uspehi njene intervencije niso bili v pravem razmerju 6 sredstvi, katere je porabila. To poseganje države je samo del sedanjih smernic gospodarske politike v duhu nacionalizma po celem svetu. Tendenca okrepitve domačega gospodarstva je povzročila, da se vedno bolj rahljajo svetovno gospodarski stiki. Cela vrsta držav je prepovedala uvoz nekaterih vrst blaga (v zadnjem momentu na primer Poljska, ki je s tem hudo udarila Nemčijo). Nekatere so uvedle monopol uvoza, druge zopet so uvoz kontingentirale. 18 držav na primer |e lani zvišalo svoje carine, 13 pa se pripravlja na to. 25 držav je uvedlo prisilno devizno gospodarstvo, s katerim se ravno tako skuša preprečevati nepotrebni uvoz. Sredstvo proti uvozu je pa vsekakor tudi padec valut, ki ga je lani doživelo 12 držav. Vse to kaže, da se meje vedno bolj zapirajo in da vsaka država skuša v svojem gospodarstvu izvesti sanacijo na škodo drugih držav. Najjasnejši dokaz za to je Anglija, ki je uvidela, da mora biti ko-aec njene svobodne trgovinske politike in je zato začela zviševati carine, tako da je njena valuta padla za tretjino svoje vrednosti. Na svetu, kjer se tako bujno razvija gospodarski nacionalizem, pač ni drugega izhoda, kakor da se skuša vsak reševati sam. V zvezi s tem se vedno bolj pojavljajo glasovi, kako 6e svetovno gospodarstvo krha na vseh koncih in krajih in da stojimo pred njegovim polomom. Toda to je sedaj še veliko preuranjeno in tudi najostrejša gospodarska kriza z vsemi mogočimi posledicami ne bo mogla preprečiti izmenjave dobrin v svetovnem obsegu. Iz znakov gospodarskega nacionalizma nikakor ne gre sklepati na konec svetovnega gospodarstva. Saj jc razumljivo, da ne moremo na vseh krajih zemlje producirati istih dobrin. Za produkcijo nekaterih so dani predpogoji n, pr. le v tropičnih krajih, za druge zopet ,ia severu itd. Svetovna trgovina in promet morata izravnati vse potrebe in produkcijo. Razumljivi pa so ti glasovi o koncu svetovnega gospodarstva zato, ker prihajajo iz visoko razvitih industrijskih držav. Na eni strani se avtarktično stremljenje pojavlja v povečanju agrarne produkcije, na drugi strani pa z ustanavljanjem lastne domače industrije, Pri prvih državah avtarktična stremljenja niso tako škodljiva kakor pri drugih. Tu namreč vidimo, da industrializacija pomeni skrajno izgubo velikih tržišč. Zato se te velike industrijske države tako bore proti industrializaciji drugih držav. Imajo pa tudi od te industrializacije koristi, ker zanjo dobavljajo velike množine produkcijskih sredstev (stroje itd.). Zlasti se zavzemajo za čim večjo izmenjavo dobrin v svetovnem gospodarstvu Nemci. Nemčija ima interes na tem, da njen izvoz gre po vsem •vetu in da ne zadeva na nobene zapreke. Samo lani je znašal aktivni saldo nemške zunanje trgovine (v korist izvoza) skoro 3 miljarde mark! Če hoče Nemčija plačevati reparacijska bremena in vzdržati svojo gospodarsko pozicijo, mora stremeti za čimvečjo aktivnostjo svojega izvoza. Zato se Nemčija tudi tako zavzema za svobodo svojega izvoza, dočim sama uganja avtarktično nacionalno politiko doma, saj vedno bolj zapira svoje meje. Poglejmo samo nemško agrarno politiko, ki zahteva naravnost miljardne žrtve, da bi kmetijstvo krilo potrebo domačega trga, dasi se zaenkrat te žrtve niti malo ne izplačajo. Anglija skuša svojo odvisnost od svetovnih trgov čim bolj zmanjšati ter vedno bolj prehaja k politiki pospeševanja avtarktičnega gospodarstva. Začela je ščititi svojo domačo produkcijo in trg, nasprotno pa s padcem funta favorizira izvoz. Ravno angleški zgled dokazuje, da je sedaj avtarktična politika bolj na mestu, kot kdajkoli preje. Ves svet gre za tem ciljem in kdor noče biti preplavljen s tujim blagom in videti uničenja svoje produkcije, mora ščititi domačo produkcijo. Ravno angleško gospodarstvo izkazuje največji odstotni delež izvoza v nacionalni produkciji. V Jugoslaviji pa je ta delež eden izmed najmanjših na svetu. Če se je torej Anglija odločila za zaščitne ukrepe, ie imela za to dovolj razlogov, ker je videla, da dosedanja liberalistična trgovinska politika ni pokazala dovolj uspehov za angleško domače gospodarstvo, pa tudi ne za izvoz. Vsi ti problemi svetovnega gospodarstva so »ktualni tudi za nas, ker nam kažejo, da se na eni strani vse države ograjujejo proti uvozu, na drugi tirani pa skušajo kljub naraščajočim zaprekam čimbolj forsirati svoj izvoz. Prizadeti smo tudi mi, ker nam ta politika škoduje na domačem trgu in preprečuje naca. <-»anje dosedanje politike zmerne industrializacije, katero zasleduje naše gospodarstvo že par let sem z večjim in manjšim uspehom. Strahote protifašistične ahcije Newyork, 4. jan. ž. Včeraj je bilo zopet po-skušenib nekaj atentatov proti itialijanskim konzulatom in institucijam kakor tudi trgovcem v Ameriki. Najtežji atentat je bil izvršen v Pensil-vaniji v trgovini nekega trgovca, kjer je eksplodirala bomba, ki je raznesla razen njegove hfle še nekoliko drugih hiš. škoda znaša preko 20 milijonov dolarjev. Politika železne pesti v Indiji Gandi in predsednik kongresa aretirana — Kongres napoveduje borbo do skrajnosti London, i. jan. AA. Gandi in predsednik indskega kongresa Villabhai Patel sta bila davi aretirana. Odpeljali so ju r jetnišnico Jervoda v Pooni. Aretacija je sledila lakoj po grožnji indskega kongresa, da bo obnovil propagando za državljansko nepokorščino. Podkralj lord Willingdon se je vrnil v soboto v Delhi. Po seji izvršnega sveta je podkralj odredil, naj se odgovori na brzojavno Gandijevo prošnjo za avdijenco tole: Obžalujemo, da je izvršni odbor kongresa na vaš nasvet sprejel resolucije, ki groze z obnovitvijo državljanske nepokorščine, če ne bodo sprejete nekatere zahteve, ki jih navajate v vaši brzojavki in v vaših resolucijah. Vlada smatra to stališče za toliko bolj obžalovanja vredno, ker je sporazumno z indsko vlado izjavila, da bo pospešila politiko ustavnih reform, očrtano v poorčilu ministrskega predsednika. Odgovor nadaljuje: >Nobena vlada ne more sprejeti pogojev na pritisk politične organizacije, ki grozi z nelegalnimi akcijami. Njegova ekscelenca in njegova vlada skoraj ne moreta verjeti, da bi imela avdijenca, ki bi se vršila pod grožnjo državljanske nepokorščine za vas ali pa za izvršni odbor kako korist. Vlada mora smatrati vas in kongres za odgovorna za vse morebitne posledice akcije, ki je bila napovedana.«- Odgovor končno poudarja, da bo vlada odredila vse potrebne ukrepe proti tej akciji. Liberalni list »Daily Ne\vs« komentira Gandijevo aretacijo takole: Kdor čita nekatere Gandi-jeve izjave, bi lahko menil, da so bengalske odredbe malicijozen trik, ki naj žali indsko javnost in tepta indske svoboščine. To ni resnično. Vlada je po dolgem obotavljanju in le nerada izdala te odredbe, da zaščiti življenje svojih uradnikov pred nepreslanimi terorističnimi napadi. Morda je res, da nekatere organizacije Gandija nimajo stikov z društvi, ki organizirajo te napade in da kongres ni nikoli formalno odobril politike umorov. Vendar pa je pravtako resnično, da je kongres nenavadno mlačno obsodil umore in da Gandi sam ni izrekel po svojem povratku v Indijo brezpogojne obsodbe te gnusne zadeve. Pri tem stališču Gandija vlada res ni mogla drugače postopati. S terorizmom v tej ali oni obliki se ne more nobena angleška vlada pogajati. Pariz, 4. jan. AA. Havas poroča, da so davi ob treh aretirali Gandija v Bombayu. Odlok o aretaciji Gandija vsebuje tele besede: Aretacija se jzvrši iz upravičenih in zadostnih razlogov. Bomhay, 4. jan. AA. Poučeni krogi trde, da bo vlada proglasila kongres indskih nacijonnlistov za nezakonito ustanovo in da bo prepovedala zbiranje prispevkov zanj. Bombay, 4. jan. AA. Kongres indskih nacionalistov je sklenil, da bo poostril propagando civilne neposlušnosti z novimi ukrepi. Tako ho indski kongres šel med široke sloje naroda in svetoval, naj Indci ne prodajajo zlata vladi ali angleškim trgovcem. Kongres bo nadalje organiziral sistematično akcijo in bojkot angleške trgovine in angleškega blaga. Tudi bo kongres pozval ljudstvo, naj več ne plačuje davkov. Gandi je pred svojim odhodom objavil pozivna vse sloje, naj se združijo za odloeinn borbo. Procesija v znak protesta Bombay, 4. jan. AA. Aretacija Gandija je dala vladam v provincah povod, da so prepovedale vse kongrese indijskih nacionalistov. Tudi nameravajo voditelje gibanja brez procesov prijeti in obsoditi. V Bombaju bodo trgovine tri dni zaprte. Navzlic strogim odredbam vlade nameravajo danes popoldne tukajšnje žene prirediti kot manifestacijo za Gandija velikansko procesijo. Tovarne in promet počivajo London. 4. jan. Ig. Po aretaciji Gandhija in predsednika indskega kongresa Pathela je indska vlada izdala izredno ostre odredbe. Izjemne določbe, katere so veljale do sedaj samo za nekatere okraje, so sedaj razširili na vso Indijo. Posamezna krajevna oblastva so prejela izredna pooblastila, po katerih smejo aretirati vsako osebo, ki bi se jim zdela sumljiva. S tem hoče vlada preprečiti vsakršno akcijo kongresne stranke. Naredbe vlade so take, da so enake proglasitvi kongresne stranke za nelegalno, ker onemogočajo vsako politično agitacijo. Pričakujejo se proti kongresni stranki še nadaljnji ukrepi vlade, tako na primer namerava vlada zapleniti vse nično avtomobile, zasesti vsa poslopja stranke in ji onemogočiti telefonsko in brio-javno občevanje. Po vsej deželi so centralne pisarno stranko žo izpraznjene. Oblasti so zaplenite dokumente in tiskovine. V Novem Dolhiju jc razpoloženje mod prebivalstvom zolo napeto, ki napada domačine, kateri nosijo evropsko obleko. V Kalknti jo policijska straža znatno ojačeua. Bombay, 4. jan. AA. Danes so tu zaprli borzo in tržišča s kovinami, bombažem in žitom ter 14 predilnic v protest proti arctnciji Gandhija. V indskih delih mesta vlada zaradi aretacije indskega voditelja narodna žalost. Za danes popoldne so napovedane procesije in javni shodi. Volivna vlada odstopila Svojo nalogo je izvršila t narodno predstavništvo, nalogo, ki jo je včeraj dovršil. Pri tej priliki se je predsednik ministrskega kabineta za njihovo Belgrad. 4. jan. AA. Danes ob 5 popoldne je bila seja ministrskega sveta, na kateri je predsednik ministrskega sveta g. Peter Živkovič obvestil ministrski svet, da je sklenil podati ostavko vse- j sveta zahvalil vsem članom ga kabineta, sestavljenega po razglasitvi ustave . zvesto sodelovanje, dno 3. septembra 1931, s nalogo, da izvede volitve Sovjetski imperializem polemizira z evropskim LHvittov in Jošizava se pOjgafa>a v razdelbi severnega KHaja Moskva, 4. jan. Oficiozna »Izvestjac prinašajo članek, v katerem opozarjajo na čedalje bolj naraščajoči imperializem kapitalističnih držav, ki iščejo novih Irgov za svoje blago in poceni sirovin iz zasužnjenih dežela. Anglija, katere krmilo je v rokah konservativcev, hoče docela podjarmiti Indijo in Birmo, ki sta se v zaupanju na povojni evropski lažipacifizem hoteli csamosvojiti. Japonska je postala čez noč po sili moča gospodar Mandžurije, ne da bi Zveza narodov ganila prsta in tudi ameriško ogorčenje je golo licemerstvo, ker Zedinjene države v Nikaragvi delajo isto ko Japonci v Mandžuriji: uprizarjajo notranje homatije, da si podjarmijo vso srednjeameriško ožino. Zveza narodov tudi ni našla besedice, da vsaj obsodi — če ne že drugega — nečloveško početje italijanske okupacijske armade v Tripolisu, kjer so domače prebivalstvo obdali z žično ograjo, za katero od gladu umira. Francija, nadaljuje, organ sovjetov, je zadušila vslajo v Indokini z drakoničnimi sredstvi in pazno zasleduje dogodke v Kitaju, da se okoristi z razpadom te države; Francija dokončuje tudi popolno okupacijo Maroka in pravkar pošilja velike ekspedic.ije, ki podjarmljujejo zadnja svobodna plemena Kabi-lov. Zato je čisto razumljivo, da velesile nimajo k zasedbi Mandžurije, ki meri dvakrat toliko ko Nemčija, ničesar pripomniti in da pošiljajo samo potom Zveze narodov proteste, glede katerih so z Japonsko že naprej domenjene, da jih bo metala v koš. Postopanje velesil pa je — tako izvajajo dalje Izvestja« — ravno glede inandžurske afere še posebno značilno. Medtem ko namreč javno obujajo zasedbo lega ozemlja, ga na eni strani Japoncem privoščijo, na drugi strani pa jo zavidajo. V prvi vrsti pa jim gre za to, kako bi zapletle zaradi Mandžurije v vojno Sovjetsko Rusijo in Japonsko, da bi mogle potem posredovati in zase kaj izme-šetariti. Na ta način bi hotele oslabiti Sovjetsko | unijo, obenem pa opehariti Japonsko, kakor so jo žo pred 27 leti. Dokaz za to je afera Vanek, ki je j pomenila, naj v Evropi to demantujejo kolikor hočejo, poskus, provocirati japonsko-rusko vojno. Toda v kratkem bodo sledili še podobni poskusi, napram kalerim pa bo Sovjelska unija ostala hladnokrvna in preprečila, da nc bi evropski in ameriški vele-kapitalizem provociral vojne, katero željno išče, d« okrepi kapitalistično gospodarslvo. London, 4. jan. Pisanje moskovskih »Izvestij« o vojni nevarnosti jc vzbudilo v tukajšnjih diplomatskih krogih veliko pozornost. Pisanje sovjetskega tiska o vojni nevarnosti, ki da jo provocirajo evropsko velesile, pa jc goli trik, s katerim hočejo Sovjcti utrditi svoj čedalje bolj pojemajoči vpliv mod ovrooskimi delavskimi masami. Da nihče nc , misli zaplesti Sovjetske unije v vojno, temu jc najzgovornejši dokaz bližnja zaključitcv pakta o nc-! napadanju med Rusijo, Francijo, Poljsko in Roinu-] nijo. Pritožbe proti japonskemu imperializmu pa »o šc posebno neumestno, ker jo javna tajnost, da ; se jo novi japonski minister za zunanje zudevc g. Jošizava nahajal v Moskvi ravno isti dan, ko jc izšel v »Izvestjih< antiimporialistični članek in da sc s sovjetsko vlado pogaja o tem, kako hi sc sedanji rusko-kitajski upravni svol vzhodnokitajske železnico zamenjal z ruflko-japon-' manjšinskemu vprašanju posvečal še več pozornosti in budil zanimanje za trpeče brale. Dnevnih novic, ki jih bo prinesel -Ponedeljski Slovenec , v dnevni izdaji ne bcttio ponavljali pač pa bomo skrbeli, da bodo o vseli važnejših dogodkih kratko obveščeni tudi tisti, ki si iz kateregakoli vzrok.-? nc bodo mogli naročiti »Ponedeljskega Slovenca. Upamo, da lx> živahna vsebina novega lista tiga jala vsem Slovenčevim naročnikom >n da ga bodo kot dopolnilo k dnevni izdaji Slovenca v čim večiem številu naročili sjiev. 2. Stev. 3. - Francoska desnica proti pa ht — Francoski vladni krogi ga odtočno žele in bran Purist. jan. 1C podajanjem -med Moskvo in Varšavo o p;'!;lu nenapadanjn pravi Journal des Debat« , da je izvedel, da se jo nemški poslanik v Moskvi ven Dlrxen pri zunanjem ministru Lhvl-m.vu informiral, kaj tla je na m vari. N.mišk i poslanik .i1' Lilvinovu i/javil, da je Nemčija s lemi i,t> gajanji n. zadovoljna, ker na eni glrani nuja,jo Polj-•ki možnesl sovražne Iu agresivne politika naprn-ai »emtiji, na drugi strani pa Nemčija ob£aln„ . če hi se Rusija odpovedala Besarabiji. (i. Litva, nemškemu poslaniku odgovoril, cia jo Rusija k paktu s K1, a učijo, Poljsko iu Romunijo prisiljena i/ gospodarskih ozirov, ker 1»i : iccr ie države «»t trg ruskemu izvu/ii zaprle. V pouličnem ozirii pa se Itusi.ia ho ii>i*li VeiiiUi aiii naproti) Poljski niti m>,-lirani Romuniji, tu se pravi, ue ho prizuuht uiti praviti« Poljske i!ti t>iKu uimcftu koridorja, uiti se uo bu cdpovetlelu svojim pravicam ti« Besiirahije, K temu poročilu pripominjajo v Berlinu, da <-e je \on !)iixen v resnici informiral glede pogajanj '.a pakt meti omenjenimi državami, vse ostale trditvi- pariškega .lournui;> pn Ju so popolnoma iz-mišljene. Na nohe?i način pa Nemčija ni interr-i-rana na pogajanjih med Rusijo in Romunijo. Pari Jk I li->l hoče samo Nemčijo v očeh Romunije očrnili, kakor ilu bi Nemčija iintia kakšen Inlere? na tem, iki Rusija osvoji nazaj Besarjibijo in s tem drži Romunijo \ vihti. Na to pojasnilo nemških listov odgovarjajo v Pavi'ii. in bi nemški pcshia-k v Moskvi ne imc-1 bseiutno nobenega povoda, tiu -,e ofieieine iiifor-mira o pogajanjih iuivjetov s Poljsko iu Romuniji), t ko ne bi imela Nemčija interesa mi tem, !,i :e lakte, ki ji sevedi ne grtilo v račun, prepreči. Nemoijn re» ni inltr irana na besarabskem vpra-anju, pač pa ;iim največjo korist oii tega, da Hn-mju ne |)rixitu obstoječih m i me-l Poljsko in Nemčijo In da se vzdrži nupetusi med Rusijo in Pran-i jo ter njenimi z«-. ciniki. V iem .-luaju je seveda .tuli besMrabs,o vprašanje i« Nemčijo hočeš noč »i velike važnosti. Že obisk g. Dirvena sani dokazuje, tla .\eiu«ik intrigi?« pluti iislunoTtiviprijateljskih odnošaje v med Rusijo hT Prit učijo ter njenimi zavetniki- Medtem ko francoski oficiozni listi inlrlfllrauje N; mčije proii pnklti med Rusijo in Francijo ter njenimi zavezniki navajajo kot najjačji dokaz za to, tir. jo ta pakt potreben iu tla ho prineselfcVaiiiijH in njenim zavetnikom velik«jollliiue koristi, pa ilesiii«ar»ki nueloualisiiiSlii krogi vodij« vprav hes-110 Uanipaujo proti tentu paktu, ki ga levičarji proslavljajo koi vzhodni Levamo. ie oiijeiijeni .»Journal des Debjits "trdi, tla se je Francija 'vscUtft na sovjetske iimauk'0 Iti Ua juikt ne bo koristil niti Franciji niti njenim zaveznikom, ampak nasprotno Francoski nacionalisti i« _____ no ,-amo Rusiji in Nemčiji, ki igrata pod eno odejo. Zato je v tej »mjcvi.prl&tikevuil v pri1iydrtjem »ase-'daniir francoskega pniCifnehta zelo 'živahne debate. P®gafjmtftts med Mtsšiio m Klikurt sta. J. jan. AA. Pogajanju o paktu o p" dsebajnem nenapidunju med «ovjet»ko Rusijo in Romunijo se bodo pričela Vi5. januarja. Pogajanja bedo v iiigi med sovjetskimi za .Učinki v Litvi iu n iniin-kiiii bdpravmlcoth pflslov v RlgL Romuniji) bo skušala doseči s lem pakiem priznanje in jam->ivo za svojo integriteto. ss* Pari/., 1. jan. tg, Edio Je Pari.- poroča v zvezi z vestmi, po katerih.-je prišlo do sporazuma med Romunijo in Rusijo glede pogajanj sui pogorl-bo o nenapadanju v Rigi, tla so podajanju meti Brrlhelolom in Dovgalevskint že IS. decembru prišla tako daleč, tla slu zastopniku parafirala na čjs pogodbe po vzorcu nemško-iu.ske pogodbe. Po t^j liogoflbi bi se imela najmanj enkrat na lelo sestati v Moskvi ali v Parizu posebna komisija treh članov, v kateri hi se vsako leto menjal predsednik komisije. Taka komisija naj bi se prvič sestala 1 t dni po pod|)isu pogodbe. Navedeni lisi svari pred • klepanjem tukih .pogodb z Rusijo. Tudi Journal •vari Poljsko iu Romunijo naj ne. gresta na ruski lini. Obe državi naj si ne domišljujeta, lrzii>e. delavcev tft fleliidojavcer. ki intitlo eimk • pravice v tem zmi-nln. da j« držav« in; vt sirarni >. eno tretjino, de-"Mvcl hi nradni!:; )•••• in^ertjerji t (no Ireljinrt in de-]{;dnj«\T t. eno tretjin.1. TrMjiifa dobičku, I?! clpa-ile na državo, služi kol davek. Zunanja liforin« t.o imn ur.-iliti pn -.nt jel k. m sistem«, i vode se ilt»-leviin doliMto-i v^nkeva clovfk.i in 'ivllska kurtu ter diJavna .iprovizacijn. živilske karte ue dobe Žid je. Nemčija mora v poginili prehrane in ostali? oskrbe postati o I inozemstvu opolnomn neotlvisn;'. Inozeim i in židje ne .-mejo imeli v Nemčiji pravice pi- .-li n obrti, uvoz !•/. nozemstva mora siroto kcatingentiraii iu konirrdraii. Kmetijstvo .-a imn i \.-,emi siljimi i ojpii ati, civobudai poklici pa oii je pod . t; .. . konirulo tlrža« e. Dučim hitleiijami mislijo, da bo naeicualni socializem pi-i.si'1 do oblasti že koncem februarja nia-seca, p.i Jo mini-ler ?.:t notranje zadeve in /.a dr-žavno obiambo, tirooner, izdal oklic, v kaiorem pravi, tla je nurrl liitlarijanrev ixo:u lonmn iku iu tla 1x1 elik^t jiotkiis kogarkoli, da Iti sc pola- stil oht:-ii z ne/ kogitimi trctl-tfvi. eiicrsrično jtre- ] pr; čila. S.w !••!•> le n* .!,ral-'k'i' -! i\",'ii' • Re' 'lštti^cer in i Ceneno'!!! e.it lei.iu knvnl!i *>•• 2 delajo na tem, ] da hi ne vse ropaVličaasko .iranke zdrulilp v >2e-leiiio iiMtl.i 'i iti j tii '.ll-i n cir; eniav) jivii Itariiera pmti : tu. Tudi t oni iisi i . o -v nripravis iu itrg»»hir«j'> tcii' • -.»li. I i naj hi >p peri februar i k« t ,i..„ st piroti d- .etohiioiireiiiu zri i' iailju mer.I ru:1 r-. ii de!av;:»v v Ponilirju. Policija ! je v Hofhti.:iu.a ellralu trt Itt inunističnih kolov.-llj. Resic c : •.. se occ lruje ddrlfmin lsld ma- j si-tr;.i ie •••;ilačal svojim '.tradnlKom in delavcem ! •'.a januar .-anio eno št iito plače. Notranje borbe v Nemčiji se huiio zelo poostrile. samo w rad I rejiararijskega vprašanja, ki ga fuši-ii izrabljajo v prid >voje nacionalistične pio-pagande, ampak r;-ctlvseni zaradi jireiUtoječih volite? v pruski dnzelni »bor in xnraili iilUainčih sc i oliiev predsednika republike. Berlin, 4. jan. AA. Uužičuo |)oljtiii|o premirje je poteklo snoči opolnoči. Politična agitacija shanl: -e vačne v ponedeljek zjutraj. Posebno natijonalni socijalisti in komunisti so sklicali za te dnt'mnoge zbiirovnu,! in shodov, jjocijaijbtičiii sindikati iu republikanci nameravajo razvijati živahnejšo, delovanje in se resnp vreči v energično ngijucijo-proti i'.':nškim fašistom. Tudi počitnice vlade .^o končane in Briining, ■ i je za politično premirje odpotoval iz Berlina, st v ponedeljek zjutraj vrne. Vlada iu vsa ministrstva bQd(i /daj popolnoma posvetila pripravam za obe volni konferenci: za reparacijfrko in razorožil, eno. Nemška delegacija za Ženevo ni uradno objavljena. Vendar Montagpost misli, dn' Jo bo vodil Br.iinijig osebno, njena flpnu pa bosia fi-aiiKtl minister Dletrlch in minister zn narodrib gospodarstvo Warmbbld. Zaupanje v irtinin^o Frankfurt. 4. jnn. AA. ■ Frankfurter .Zeltung priobčuje značilen članek o razpoloženju političnih krogov in javnega mnenja v Nemčiji. Lisi piše med ttrugtin: '.,■■.' Dobo ])olitlčneg;i forlrtnHznid je za numi. Tisti, ki bB nnrQfln postavil \ clil;e. a'tudi dosegljive cilje iti ki jih op S'i>i!špf{ s pogumom dosetf. bo lahko računi! mi i odpore v-r^ri iiarfidn. Kancler dr; Brtl-ing lahko prt tem računa"' I ud i na podporo pred-srdftjka Hlndeiit^urgb. V p^vem lioHetju 19S2 se bo .. Idrlo, ali lahkcr dr. lirfliifng združi politične rtlle nt inškega naroda za velike politične cilje. Zadnja zasilna odredba jecsnova. na kateri bo dr.' Brtl-njiij, gradil svojp Stavbo in skušal vrniti Nemčiji tU I iijeit" zunanje poliiičiu} svo'k)(Je, zlasti pn jo ro-; ;.i neznosnih reparabijskili plačil. Po&ozmvsh iedem cM® Pq g?©' v senat Budimpešta. 1. Jan', tg. .V TieggtJl dt,znava' iz Porl/.i'. da :m(u razmišljajo o na&tu ? koslovaitke-,it zrnu,: jena mlriietptt dr, Bem a, tla bi se spo-mladl i.tidtfn v Pariz konf-renea obdonavskih tirov, en laiteri konten e.ci nuj b! se Izključila vsa velll.ii ijolltlčnn vprašanja in naj bi se govorilo sami) o '^oKOodarskeni zh!ižnnju obdouavsklh držav. To zbiliaiii.' jih ne bi biio naperjeno nltt jiroli Italiji. niti proti Nemčiji. Icr o za Italijo važna Ir-r.'ov.-ku politična pogujanja z Jugoslavijo. In ravno ta;:o trgovinsko ji»litična pogajanja Češkoslovaške z Nomčiio. Romunsko žUo za Nemčrfo B ikaresi, 4. jan. tg. .VItorul: poroča, la sla .,e Nt mčija in Romunija z taSasnlm dogovorom zedi-niU, da bo Nemčija mesečno uvažala iz Romunije sip vagopov koruze. Dalje pravi list, tla je Romunija sklenilu s Francijo dogovor, da bo lekom (reli let uvažala najmanj |>o 4O.000 vagonov pelrolejtkih produktov iz Romunije, kar pomeni 10.4 odstotka potrebe francoske petrolejake industrije. -- LjVi juvlja potem, da ugodno potekajo pogajanja med frafičesko ju romunsko narodno banko za dve krdt-koročni posojili, tli -Icer v višini slo milijonov frrm-kev. za romunsko amortizacijsko blagajno ter 120 milijonov frankov za razbremenitev romunskega državnega zaklada. jiui, A A; Po (losediij obranih po-datkih ^O'potekle vieia :š|ijn stjualne, volih* ji^kole: 1, Na' pottročju belgivInku nv-stne uprave ie biio odtatiih &7 glasov «1. 06:. : . • ■ 2. v tlravsk-i banovini 1051 od 1118; n. v savski banovini (i:! 1 od fifi.1; 4. v vi bliski banovini 211 od 22:". fi. v primorski banovini 118 o l 5 iS; (J. v .drlnski banovini 4t'H od 500; v dumiveki banovini i; 5. v moravski banovini H42: W. v vardarski banovini 57',). 10. v zel tik t banovini 89'!. Klšring z Avstrijo Dunaj, 4. jitii. tg. Danes šo zpslpjlhjkt jucoslo- ■ vausk.e vlade 'odpotovali v Belgrad. da predložijo ; svoji vladi načrt pogodbe o klirinškem jironiilu z. | Avstrijo v odobritev. Račuiia ,rolei)li japonski vojaki, in sicer v trenutku, ko je izstopil iz Svojega avtomobila, ki je imel- uiiiartčtbo zastavo. Vojaki so mu prisodili nekoliko krepkih zaušnic, čeprav se je legitimiral kot konzul tujo države. Ameriški generalni konzul v Mukdenu je takoj protestiral .pri japonskem vrhovnem poveljstvu in so mu japonske oblasti obljubile, da bedo uvedle slrogo preiskavo. Argeiomno pri Hal. kratim ttiin, 4. jan. AA. lUdijunskl kralj jo sprejel v avtlijenel romunskega finančnegn ministra Argen- toianija. Njun razgovor je trajal tri četrt ure Kompromis z avsir. želeničarji Dunaj, t. jan. tg. Med generalno direkcijo avstrijskih železnic in železniškimi nameščenci je bil dosežen kemprciiiis, po katerem so Železniškim uslužbencem zniža plača samo v toliko, kakor av-slrijakifn državnim namcščopcem,. tako da bo mo-nila železniška uprava potrebno znižanje budžefa des: či polom zmanjjahja stvarnih Iždatkov. Avstrijski zvezni parlament jo čakal na tako kompromisno rešitev in je purlnnieuiarui edbor zakonski načrt prilagodil temu komjiromisu, V sodelovanju 'e rešitev Lcndon, '. jan. tg. Včeraj je imel nadškof v Cnn|erburyi'ii govor v radiu, s katerim je apeliral na ves krščanski svet, nni odneha od nacionalizma, da bo mogel petem rešiti svet z gospodarskim In političnim sodelovali iem. Dpotne vesti Siuita Cruz na Tenerifi, 4. 'januarja. AA. Tu je izbruhnila .generalni stavka, Obcat elektrarne, vodovoda in plinarne je ustavljen. Ves promet Pačiva. Vojaštvo je zasedlo vsa glavna križišča mesta. Praga, 4. jan- tg, Bjvši večkratni minister Sirihrnj' iti soobložeiiec Vihravsky sta blln danes prt sodišču oproščena, Sti-ibrnv pn mora čakati še na porotno razpravo radi faznih afer pri dobavah premoga. Berlin. 4. januarja. AA. Tu krožijo vesli, tla ie bivši nemški cesar Viljem II. luže obolel in da leži. Le Burget, 4, januarja, AA. Danes ob četrt na mio sta odletela "s lukaj.-niega letališča lclalca Paul Couos in in/, Robida v smeri prati AVirseii-iu, odkoder bosta Jutri zjutraj nadaljevala polet v ILiiioi v fj-ancoski Intiokinl. Letalca nameravata doseči Čini hitrejfo zračno zvezo iz Pariza v Indo-k'lno i ii nazaj.1 Helsiuliors, 4. jaituarja, A A, Končni rezul-tdll referenda o prohibiciji so tile: ta prohibicijo ie glasovalo 210.40'j glanoviilcev. za alkoholne pi-jače z uiajhniin odstotkom alkojipla 10.350, proll prohibiciji pa 541.834 upravičencev'. Rezultati iz nekaterih manjših krajev do danes opoldne še niso znani, lotla slike referenda ne morejo dosti Izpre-nieitiii. Glasovanje (c imelo samo namen, da da smernice vladi, ki ima tako 5e vedno poslednjo besedo. Pariz, 4. januarja.' AA. Po vesteh iz Moskve ie sovjetski vojaški proničuu narasel za 10 milijard 2~)0 mil i ionov, frankov (J.i milijard tlipariev), skupno v dodainiin vojaškim proračndni pa '1I.S73 milijonov frankov. (04 milijard Din). Diiiui.i-kti vrpiiioii-.ku liapuved Mcfpl?e Je, da' l.o napredoval polarni zrak od severovzhoda z. Sovini suturom. izplačevanje vojne škode Belgrad, 4. jan. AA. Izplačevanje osmega kupona obveznic vojne škode. Po zakonu o izplačevanju vojne škodo se bo Zllčelo izplaSevanje obveznic lotorijuko dr- žavne ronte za vojno škodo 1. .februarju t, l„ in si-rer neposredno na blagajni oddelka državnih dolgov in državnega kredita, dalje na blagajnah davčnih uprav, Poštni; hranilnice ter njenih podružnic in obračunskega zavoda zagrebške borze. Davfine uprave dobe jiotrelini denar z.ti izplačilo, tako da se bodo kuponi mogli plačati ob roku v vsej državi. Iver je pričakovali, dn bodo letos zaradi izjemnih hmlih gospodarskih razmer večina imetnikov teli kuponov hoteli kujtqne čimprej VnovSltt, in ker se po obstoječih predpisih o plaesvanju kuponov vseh državnih posojil izplačajo ti kuponi ne glede na število samo un podlagi predložitve seznama, bo oddelek državnih dolgov in državnega kredita že od 15, t. in. dalje tiiil na razpolago tiskane obrazce za sezname, da jih bodo mogli interesenti o pravem msu izpolniti. Izpolnjene sezname s kuponi bo likvidaturo oddelku državnih dolgov in državnega kredita sj>rejeninlii od 26. t, in. daljo, tako dn se do konca tega meseca opravijo vsa tehnična tlela pri likvidaciji kuponov, - čimer bo omogočeno kar najhitrejše in najpravllnejše Izplačevanje lo v prvih dneh meseca februarja t. I, — I/, oddelka državnih dolgov In državnega kredita Bilančnega minlitr. stvil. Zrzbame 4 odstotnega agrarnega posojila Belijrad, 4, januarja, AA, V oddelku za državne dolgove in državne kredite se jo danes " šilo deseto žrebanje štiriodstotnega posojila za finančno likvidacijo agrarnih odnoSajev v Bosni in Hercegovini. Žrebanje |e dalo ta-le razultatei Amortiz.irane sarij«! 153 185 379 4U6 471 590 960 1049 1081 3521 1672 1776 t'155 3019 2168 3172 3201 2336 2346 2390 2480 2489 2525 2528 27Q0 2704 2794 2811 2816 3008 3278 3429 3465 3471 3341 3683 4132 4208 4275 4350 144! 4448 41147 4608 46J-! 1718 4792 4888 4971 3070 5229 5375 53C6 !M95 5540 5556 5572 5755 5784 O069 6153 6301 6339 6266 6280 6417 6458 6687 0697 6755 6874 7332 7381 7564 7751 7767 7769 78SS 7946 8077 8098 8144 8256 H457 8522 8762 8785 8907 8932 9081 91C7 0177 9218 9364 •>Wh 10.039 10.044 10.324 10.446 10.586 10.651 10.803 10.854 10,90') 10.936 10,974 11,374 12.766 12,8kS 12,855 12.960 17,969 12.983 12,997 13.030 13,197 13.288 13.293 13,324 13.474 13.560 13.711 11.849 11.240 14.271 14.286 14.302 14,398 14.435 14.676 15.037 15.327 15.378 15.551 15.554 15.572 15.581 15.921 1605') 16.239 16.282 16.362 16.390 lb.414 16.501 16.556 16.040 16.679 16.831 16.906 16.961 17.045 17,047 17.423 17,548 17.561 17.701 17.702 17.715 17.845 17.949 18,010 18,227 18,284 18.2?0 18.374 18,Sil 18.848 18.864 19.15S 19.196 19.2o3 19.313 19,43u 19,445 19,623 19,960 20.119 20.251 20.252 20.337 20.355 2J.410 20.456 20.662 20.673 20,714 20,738 20.935 20.963 21,132 21.229 21.243 21.299 21.341 21.281 21.487 21.330 31.549 31.625 21.730 21,888 22080 22.430 22.457 22.465 32.578 22.617 22 635 22.7C5 22.789 22.834 22.972 23.121 25,161 33.296 23.465 23.492 23.525 23,628 23.679 24.192 24.208 24.369 24.393 24,448 24.177 24,682 24.800 2S.020 25,086 25,365 25,433 25,559 25.582 23.831 Iz oddslka državnih dolgov in državnega kredita št. 125 z dne 2. januarja 1932, Poljska in naš turizem Varšava, 9. jan. AA. Varšavski turistični Časopis ; Turistične VJjadomoŠčI objavlja obširen ht-lervju /. jugoslovanskim poslanikom v Varšavi Brankom Lazarevičeni o turizmu v Jugoslaviji. V lem intervjuvu je razložil jugoslovanski poslanik Slanje jugoslovanskega turizma od osvobojenja do danes ter naglasi! njegov zelo zadovoljiv razvoj in stalno naraščanje v loku zadnjih 10 let. Nato je omenil zanimivosti poedinlh jugoslovanskih krajev z.n tuje turiste ler obrazložil olajšave, ki jih uživajo luji turisti nu naših železnicah. Na koncu in-lerviuvu jo poslapik Lnzarevič naglasi! pomen turizma ko! važnega faktorja za medsebojno spoznavanje in zbližanje narodov. Belgrad, il. Januarja, I. Dane« se je vršil sg. ■'tanek jugoslovanskega društva vseučiliščih profesorjev. Pri tej priliki se je izvolil nov Odbur In sicer je bil izvoljen za predsednika prof. dr. OJor-gje Milojevič, Največja senzacija uu zborovanju je bila nastop zagrebškega univerzitetnega pror. dr. Jerko Aljančtča. ki je meti burnim piopkailjmn vseh navzočih zahteval ožje sodelovanje in Intimne jso zvezo med profesorji naših Jugoslovanskih univerz. \ istem govoru je zahteval tudi v interesu dijaštva, da «aj profesorji delajo na tem, da bodo dijaki lahko svobodno prehajali od ene fakuliote na drugo, Tudi v Ameriki kriza Ntwyork, 4, januarja, AA. Deset proviiičnih ban« je zaprlo blagajne. Vretnsmho poročilo Ljubljana, 4, januarja. AA. Vremensko poro čilo Direkcije državnih železnic v Ljubljani: Bi. strica-Uohuijsko jezero —6 C, jasno, sijega 30 cm, Ureziee 0, oldacno, snega 24 cm, Celje —3, oblačno. snega 25 cm, Dravogracl-Meža —10, jasno, snega 60 cm, Jesenice —3, jasno, snega 35 cm, Kamnik —2, jasno, snega 35 cm, Kranjska gora —% jasno, snega 55 cm, Kočevje —S, jasno, snega 60 elit, Kotoriba +2, oblačno, snega 20 cm, Ljub-liana gl. —2, Ljutomer —2, obkfena, snega 18 cm. Maribor gl. -|-3, jasno, snegu :«J cm, Novo mesto —2, oblačno, snega 50 cm, St. lanž na Doknjak. ni -|-1, jasno, snega ,30 cm, Tržič —5, . jasno, snega 3j cm, Rakek 0, jiisitp, snega 20 cin. — Promet je 3plošno normalen. Postavite zaporrtce Konjice. 2. Velika nesreča !>J se skoraj pripetila un ist. m mestu, kjer se je lan. lelo smrlno ponesrečil vele-Irgovec GrobolSek iz, Maribora. Pretekli teden bi skoraj trčila skupaj vlak in avto tovarne VVeslen iz, Celja. Le srečnemu slučaju se je zahvalili, da n! bilo katastrofe. Strojevodja je vlak v zadnjem trenutku ustavil kakor I udi šofer avto. Razdalja med obema je znašala le še dober meter. Zapornic seveda še ni iu ji|i najbrž ne bo. Treba ho rep 5e druge nesreče, dn se bodo na tem silno prometnem križišču namestile zntvornlce Elektrifikacija dravske banovine Kakor v letu 1930, tako je tudi v letu 1931 elektrifikacija naše banovine uspešno napredovala. Sredi leta 1931 je bil dograjen glavni daljnovod visoke napetosti 60.000 voltov, Črnuče—Velenje, ki je dolg 65 l»m. Z njim je dana podlaga za utpešno elektrifikacijo velikega dela naše banovine. Celotni stroški za ta daljnovod so 12, mil. Din, od česar odpade samo na bakrene žice 3 milij. V Črnučah je bila dograjena velika transformatorska postaja za spremembo napetosti, od sedanjih 35 tisoč voltov na 20.000 voltov. V obrat bo prišla pps-taja januarja letos. V drugi etapi se bodo morali zgraditi predvsem razdelilni daljnovodi ter priključevati razni kraji šjroro banovine na bano; vinsko električno omrežje. Te naprave se že grade, med Trzinom in Kranjem je v zgradbi 45 km daljnovoda za 20.000 voltov, po vaseh pa 87 km lokalnih omrežij in je postavljenih 15 transformatorskih postaj. Gradbeni stroški so preračunani tia 4,6 milij. Din. Enkratni prispevek krajev znaša 2.2 milij. Din, dočim ostalo prispevaio elektrarne. Lani so prevzele, kakor piše »Samouprava KDE v svojo last in upravo električno omrežje v Velenju in Šoštanju, grade v, Podlogu pri Št. Petru v Sav, dolini, provizprifino transformatorsko postajo. Območje Završnice je bdo razširjeno z elektrifikacijo nekaterih občin, Za elektrifikacijo pasivnih krajev, ki ne morejo sami kriti stroškov za njo, je prispevala banovina iz svojih proračunskih sredstev 1.5 milit. Din. Da bo mogoče pri nizkih cenah loka doseči iz dohodkov prodanega loka kritje za najelo po- Zivatica sojilo, bo morala znašati poraba velenjskega toka najmanj 5 milij. kilovatnih ur, da bo pri tem znašal amortizacijski prispevek 0.40 Din za uro prodanega toka. Da se to čimprej doseže, je potreben čimprejšnji priključek Ljubljane na banovin, električno omrežje. Za I. 1932 čaka banovino veliko nalog. Predvsem bo treba dokončali daljnovod in lokalno omrežje v krajih med Trzinom in Kranjem ter dograditi zvezo pri Krtinju med velenjskim omrežjem in ZavrSnico. Iz Domžal se bo moral podaljšati daljnovod mimo Moravč do Litije ter priključiti ban. posestvo v Ponovičah, Z mestom Kočevjem sklenjena pogodba določa, da mora bili daljnovod Črnuče—Kočevje zgrajen najkasneje do konca oktobra 1932, kar je važno za kraje med Grosupljem in Kočevjem, kjer bo omogočena elektrifikacija. Nadalje bo treba graditi daljnovod s Črnuč j proti Rakeku. Tudi bo treba v Savinjski dolini elektrificirati več krajev. Vse ie nove zgradbe bodo zahtevale velika denarna sredstva, za kar je najeto pri Pokojninskem zavodu v Ljubljani novo pospjilo v znesku . 8 milij. Din. Končno omenja poročilo, da 40 se lani na-| dalievale predpriprave za veliko električno cen-j tralo na Savi pri Mostah, s 7.000 k. s. Vodopravna obravnava jc bila že zaključena, vršila so se tudi poskusna vrtanja, ki so pokazala, da se s popolno sigurnostjo lahko zgradi jez, ki bo dvignil vodno gladino Save skoraj za 45 m. Je ime novega društva rejcev malih živali za dravsko banovino, ki je imelo svoj ustanovni občni »bor dne 3. jan, t. 1. v gostilni Novi Svet. Zanimanje je bilo tako veliko, da je bil prostor premajhen in je mnogo obiskovalcev odšlo. Predsednik društva je v nagovoru poudarjal, da nas zlasti sedanja gospodarska kriza sili, da si S tamopomočjo v društvu vstvarjamo iahko nove dobrine. Z rejo živali se peča naš mali človek, to fe delavec, obrtnik, mali hišni posestnik, železničar in upokojenci. Ob času brezposelnosti nudi reja živali delno zaposlitev, veliko zabave In razvedrila in tudi lepih dohodkov, ako se reja usmeri pravilno. Predvsem gre zato, da se razni odpadki, ki se mečejo na smetišča, še izkoristijo, Kuhinjo'-:i odpadki so porabljajo za rejo kuncev in pertitnine, zavrženo perje se lahko potom brezposelnih pobira In pripravlja za posteljnino. Tajnik društva, Šolski vodja g, Inkret, je poda] smernice o reji kuncev. Adamič iz Most je poročal o reji perutnine ter goep. Develak o reji golobov. ' Občni zbor je počastil g. irvgi Gjurič, šel oa-delka za perulninarstvo v kmetijskem min. iz Bel-Jrada. Predsednik ga je iskreno nazdravil in se zahvalil, da je pokazal tako veliko zanimanje za organizacijo. G. Gjuiič je poročal o fitaoju pe-rutninarstva v državi in s pripravljeno statiiiiko dokazal, da ie ravno rej« perutnine ludi za državo ena najbolj donosnih panog zlasti aalo, ker je omogočena tudi malemu človeku. Jos. Kelnarič pozdravil zborovalce v imenu Dfu&tvO fjutšUelicv ptic pevk. G. Fr. Pirnat,, vet, gVetriiW iz Maribora, je v imenu društva rejce.-malih livali poslal lepo poročilo' z lepimi slikami. Članarina je določena na 2 Din mesečno in ce plačuje za pol leta. izvoljen jc bil sledeči odbor: Predsednik Fr, Kriitof, Ljubljana; podpredsednik dr. Jenko, zdravnik, Dev. Mar. v Polju; tajnik Inkret iz Šinkovega turna; Janko Adamič. Maslo pci Ljubljani ler .los, Kelnarič, Ljubljana. Blagujnik Karel Lenardič, namestnik Kregar iz Most; odborniki: Rolirman iz Kranja; Devetak, Ljubljana; J. 'Vidmar, Moste. K društvu je pristopilo doslej 120 članov, ki •o stavili odboru prav umestne predloga glede poslovanja, zlasti glede organizacije za nakup plemenskih živali. Uvažanju iz tujine se zaenkrat no namerava, ker je predsednik kakor tudi ing. Gra-jič poudarjal, da imamo doma dosti čistokrvnih Živali, ki celo prekašajo inozemsko. Določeno je, da so povsod po deželi osnujejo podružnice, kjer se prijavi vsaj 10 članov, gc bodo priredila poučna predavanja in takoj uredilo posedovanje plemenskih živali, DruStvo ima svoi ledež na Sv. Petra posli It. 60 v Ljubljani in se naj vsa tozadevna vprašanja naslavljajo tja. Denarni zavodi 1930 Na koncu leta 1930 je bilo v naši državi 659 delu. bank (1929 pa 637) in 56 regulativnih hranilnic. Najvažnejše mesto zavzemajo delti, banke, od katerih jih je vpoštevanih v naslednji stasti-»Uki 647, i j * Bilance vseh teh bank so izgledale sledete ▼ mlli|. Din: aktiva: gotovina 1.668 7 (1.466.2), menice 5,595.9 ( 5.249,9), lorobard 497.4 (346,8), hipotekam« posojila 710,2 (390.1), lekpči računi 7,071 (7.593,1), efekti 1.292.2 (1.018), ostali dolžn. 1,336.0 nepremičnine 804.4 (794.1), pasiva: glavnica 2.957.8 (2.192.8), rezerve 818.2 (759.0), hranilne vloge na kn|iiioe 7.529.8 (6.860,5), tedenski 55,0, v tek. rac. 2,709.3 (2.483.7), tek. računi °.909,6 (skupno z upniki 1929 3.8*11,4), upniki '»54.1, reeskont 731,1 j617.3). Bilančn avsota jo znaiala 20.203.3 (18.419.1). Hranilne vloge regulalivnih hranilnic so zna-Sale konec 1930 1.833.8, kar pomeni v primeri s prejinjim lelom povečanje za 191.5 milij. Din. Istočasno so s« vloge v delniških bankah povečale za 349.9 na 10.294,1. Hranilne vloge pri deln. bankah nale banovine »o znašale 1.044.1, kar pomeni 10.1% vseh vlog. Račun dobička in zgube kaže, da je znašal donos 1.543.3. Zguba jc znašala 24.2, čisti dobiček pa 279.9, Leta 1929 jo znašal donos 1,533,8, zguba <5,1 in čisti dobiček 289.4 miilj, Din, Registracija izvoznikov »iviue v kontingentu. V zniislu § 5 zakona o organizaciji In kontroli izvoza živine iu živalskih proizvodov ,se pozivajo vsj izvozniki živine In živinskih proizvodov, Inv. pos. 52 - 60, agrarji 31 bi. (30), vojna škoda ar 848—252. kasa 219 252 (250). 8% Bler. pos. ar. 58 bi., kasa 56—58 (50). 7% Bler. pos. ar. 47—48, kasa 47 48 (47), t% pos. Drž. hip. banke 55 bi., 6% begi. obv. 37 — 31) (37.50). Zagrebški promet: 8% Bler. pos. 1000, 0". begi, obv. 125.000, vojna škoda 300 kom., agrarji 25.000. Belgrad. Nar. banka 5050, 7?« inv. pos. 59-01 (00.50), agrarji 28—20, vojna Skoda 250 251 (255, 258, 250). 0% begi. oliv. zaklj. 37, 30.5(1, 30.25, 36, "i% pos. Drž. hip. banko 54 bi. Diiuaj. Podoii-savska-Judran 92.10. VViener Bankverein 12, Escon pteces. 1111, Mutldus Ul, Al-pine 12,50, Trboveljska' 30 25, /itni trn Novi SuU, Vso neizpri. ntuujeuo, Touilouc« ne izpreiiienjena. Promet: 2o vagonov. Budimpešta. Tendenca fdalmn. Promet omejen. Pšenica marec 13.10 13.40. zn kij. 1888—13.40. ma| 14.14-14.20, zaklj. 14.12- 1 14, rž tnnro« 15.55--15.60, zaklj. 15.55—15.57, muj 10,89, koruza maj 14.50 14.58, zaklj. 14.52 1-1.51. Winnipog. (Začetni tečaji.) Pšenica maj 08.50, julij 04, okt, Chicago, (Začetni ločaji.) Pšenica i mirno 54.75, maj 56,75. julij 55.75, koruza mereč 39,75, maj 11.50, julij 42.75, oves tnal 20,125, maj 40.25. Živina Dunajski goveji sejem, (Poročilo I v ulju: Edv, Saborskj- et Ce., Dunaj.) Prignanih jo bilo 2317 goved. i/ Jugoslavije 10i. Cene: voli najboljši 1.85-1,95, I. 1.55—1.80, 11. 1.35—1.45, lil. 0.85 1.25. Krave 1. 1.05—1.20, II. 0.82—1, biki 0,85—1.20, klavna živina 0,50—0,80. Tendenci).: Prvovrstni voli so ostali v ceni nespremenjeni, biki in klavna ž! vina pa se je pocenila za 5 grošov. Jajcu Do sedaj je bila situacija na jajčnem tržišču medla, Ker pa je sedaj po celi Evropi nastopilo strogo zimsko vremp, ki bo jajčno produkcijo za-državalo, bo kmalu nastalo gotovo pomanjkanje blaga ln fe bodo cene dviguilc. -M»li nnaki za to še že pojavljajo. — Sv. Jurij ob juž. 2gl„ dne 2, januarja '932. Cerkveni n>sMh Cerkev sv. Jožefa. Jutri na praznik Razgla-ienja Gospodovega ob 8, uri slov. sv. maša; izvaja se: Mitssa in D. z|. K. Kempler, graduale Omues. de Saba. — zt. P, Griesbactjer. otert. Rcge.i Tharsis, /I. dr. Fr. Kimovec, Tantiiin crgo. d. SI. Premrl. Po maši: Prlsvetil je veseli dan, zl. Or. Rlhar. Cerkev v Križankah: Ob pol II slov. \. ■ ša: izvaja se: instrumentalna maša v I"). /J V Gricsbactier, po ofert.: Ilac noete cum natus . i Jcsus, zl. dr. A. Chloniionepki, lapUun eryo. A. dr. Fr. Kimovec, po maši: Sv. Trije kralji, /I. Ur Rihar. - Moste pri Ljubljani Fantovski Krotek v Kaluiijanskem mladinskem domu ua Kodeljevem bo imel jutri ob 9 predpol-dne svoj redni letni občni zbor v krolkovi dvorani v Salez. mlad. domu po sledečem duovueui rodu: I. čitunje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. poročila odbornikov, 3. poročila preglednikov, 4. volitev: a) ošiegfi odbora, b) '2 preglednikov, c) 2 Člnnov razsodišč«, 5. spiojtin pualoviui.a, 6. razgovor in t,klepaiije o predlogih, 7. slučajnosti. Fantovska Marijina kougregiu iJa'Ma(erc dobrega sveta v Sa|ezijanskem mlad. domu Ima danes ob 8 zvečer shod v Šal. mlad. domu. Šport KLUBSKI DAN sK ILIRIJE V PLANICI se vrši dno 10. inuuurja 1932 >. sledečim programom: 1. Mkuliiifeku lokiiia ua 3 km. Starta mladina do 15. leta. 2. Danisku tekma na 3 km. 8. Juniorska tekma rta 6 km. Startujo junior.ji do 18 letu. 4. Se-uiorska Usc izgubila podpreglt:1-nik tin. kont. g; Pavlin Karol iu ovipravnik fin kont. g. Zorman Janko. Sneg, katerega jo padio do kolena, je bil na izpostavljenih mestih po:ne-den do kopnega, zaio pa ga je ve!*r nanesil po dolinah ip potih več metrov na debelo. Odšla sta v službo že v torek popoldne pa naletela v Zelenici na tak snežni inelež da se nista mogla vrniti domov. Hočeš nočeš sta morala prenočevali v smučarski koči. V petek šele sta se vrnila s pomočjo tržiških smučarjev med prestrašene svojce, iii v občo zadovoljtiočt. Koristno 7\\ vsul ojrav Vsakemu tujemu jeziku se more lahko in dovršeno priučiti v 3—4 mesecih po l.ingnion-metodi, učenje s pomočjo gramofonskih nlošč. Uspeh učenja pa nadkriljuje vsako pričakovanje Zahtevajte prospekt od zastopnika za Jugoslavijo- Srpska obrtna bar.Va D. Beograd, tika Ljublna 15, lelef. 23630. £ večer ©bra kopel s s- za *»oge k a Vaša nog: u 60j'Ct p.O p > bo kakor pror jena m v rodu. Dobiva v vsnki iekarnl In (roger jI, glavli.i zaloga za S ove- iio: l)rogerij:i Gre, ()■ it- jub l.iiina ali pri »'avi-ein z i >p-niku drocerit »Nada v.iiabrič Hubviica telefon/& 37, Na praznik, dne 0. t. m. priredi SKT klubsko propagandno tekmo v okolici Tržiču. Start na travniku g. inž. Po lak-1 ob 11 dopoldne. Prijave sprejema športna trgovina Strannky do srede, dne (J. t. m. do 10 dopoldne. Prijavnimi znaša 5 Din. — Klub priredi dva smučarska tečaja /.-t mladino in zu odrasle. — Priredili bomo dva drsalna tečaja na svojem drsališču, da si- dvigne zanimanje tudi -/.a drsalni spori. — v'sa navodila za oba tečaja bodo objavljene na oglasni deski SKT. — V nedeljo, dne 10 t. m. pa se vrši skupni izlet smučarjev na Zelenico in sankačev na znano najlepšo sankaftko progo, prelaz LjuboIj-Sv. Ana. Smučarji iu sankači uljuduo vabljeni, — SKT. Lfisbljansko gledališče DRAMA Začetek ob 20 Torek, 5. lanuarla; £VRČEK ZA PEČJO. Red E. Sreda. 0. januiirja ob 15: PKTKI{t'KOVE POSLRP NJK SANJlv Globoko znižano cene. Zadnjič v sezoni. - Ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Globoko znižane cene. Četrtek, 7. januarju: AUSENE LUPIN. Red A. * »Peferfkove poslednje sanjef petde^rtic na odru iiaie drame. Izmed vseh Golijevih iiiladinskili Iger so se tako mladini kakor ludi odraslim najbolj priljubilo »Peterčkove poslotluje snnje . Na Sv, Treh kraljev dnu popoldne se Igrajo petdeseti', na pušem odru, Uai jo največji Ski božič. — 17X0 Veseli trije kralji. — 20,00 Pev.,ki koncert ge. Pavle in gdč. Majde Lpvie-love.'— 21 r0 AkadeniiUi Jonny-jazz. — 22.00 CaV- in po očila. — 22.15 Salonski kvintet. To.ek 5. jrnua ja: 12.15 Plošče. — 12,45 Dnevne vesti. — 1300 as plošče, borza. — 17.30 Otroški količek (radio-tetka). — 18.00 Salonski kvintet. — 19.C0 Dr. Ivan Grafenauer: Nemlčina. — 19.30 Dr. Fr. Veber: Exp«rimentalno loneticni studi). — 20 00 Prof. A*drec: Kadiotehnika, za. ključno predavanje. — 20,30 Ptcnos iz Zagreba. — 22.20 ca«, ppiggUii. f>?s«jJ« protfrnmi i Sreda, 6. jsnasrja 1932. B%ad: 12.30 Radio orkester. — 19.30 Komedija. — iO.35 Plošče. — Budapist: 12.15 Opoldanski koncert. — 19.20 Plesna glasba. — 30.30 Večerni koncert — 21 CO 1'iun nski koncert. — 22.10 Ciganska glasba. — Du oj: 10.00 Zborovno petje. — 11.00 Zabavni koncart. — 19.20 Večerno pesmi in arije. — 21.00 Velemesto., igra —. 21,55 Večerni koncert. — R-m; 12,45 Vokalni in lnstrumtn'alni kotii-erl — 21.00 Operni pronos. Večerni koncert. — Mila : 12.00 Pestra }ilasl|a, —. 20,45 Operni prenos, Stu',lgsiti 10 30 KaitjIiSko bogoslu je. — 11.30 Pesmi. — 13.30 Harmonika. 14.00 Zabavni koncert. -Lontlo : 19.20 Sekslet. — 22.C0 Koncert vojarv Konceri. — Barcc.iona: 17.30 Operni prenos. — 19.20 Koncert. - 21 C0 22.45 Plesna glasbo, — 21.00 Pester program, ; godbe. — Berlin: JO,(t) 13.20 K a d i o sekslet. — 21.00 Plošče, — Prsgai Poljudna glasba, — Tou- lousc; 19.45 Koncert vojipke jjodbv. — 20.30 M-u-dčrna simfonična glasba. — 2l 00 Operne pesmi. — Trst: 12.30 Plošče. — 13.f0 Pestra glasba. — 17,C0 Plošče. — 17.30 Ptsira glasba. — 20.30 P|o. Sče, — 22.15 i'eslra glasba. ijntč,\ Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, dtt jc naš iskreno ljubljeni in srčno dobri soprog, papa, bral, stric in svak, gospod sM veletržec s papirjem, knjigarnar in posestnik danes ob 19 po dolgi in mučni bolezni boguvdano umrl. Dragega pokojnika spremimo v lorek popoldne ob pol 16 iz mrtvašnice javne bolnišnice v Celju nn okoliško pokopališče. Celje, dne 3. januarja 1932- Ani Gorii-ar, soprogo. Kinki in Draga, lu-erki. MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši ogla* 5 Din. Oglasi aad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo- flužbodobe II Trgovski učencc poštenih, krščanskih staršev, star do 14 let se takoj sprejme. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na uprav. Slovenca« pod »Manu-(akturna trgovina« št. 14. Planirerji in brajterji se iščejo za izdelavo kovanih lopat in motik. Samo prvovrstni delavci naj pošljejo ponudbe z navedbo dnine na naslov: Jugomosse, Zagreb, Jela-čičev trg 5 pod »Kovač za motik«. Boljše dekle ki je že več let služilo v boljši hiši, ki zna dobro kuhati in bi opravljala tudi druga hišna dela — sprejme zdravnikova soproga Vera Kasumovič, Koprivnica, Hrvatsko. — Plača Din 350.—■ Plačil, natakarja z dobrimi referencami, sprejme prvovrstna kasarna v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slov.« pod »Plačilni« št. 98. Hlapec h konjem, priden in po-iten se takoj sprejme. -Naslov pove uprav. SI.« pod št. lil. Služba cerkovnika >n organista, ki bi opravljal tudi občinske posle pri občini, se 6dda. Rokodelci imajo prednost. Naslov v upravi Slov.« pod št. 60. f,| * • •» V • Službe ucejo Mlajša prodajalka vešča sloven. in nem. išče službe v trgovini, slaščičarni ali pekarni. Ponudbe na podružnico .Slovenca« v Trbovljah. II Pouk Dekle pridno, pošteno, ki ima veselje do živine, želi službe v župniSču. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru. Boljša šivilja želi mesta v modni salon ali k boljši šivilji. -Gre tudi v druga mesta za pomočnico. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izurjena« št. 78. Poštena zakonca vajena vseh kmečkih del, mož vajen konjev, iščeta primerno službo. Najrajši na graščini. Gresta tudi k boljšim posestnikom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 79. Pridno dekle vajeno vseh kmečkih del, išče službo. - Naslov v SI. pod št. 76. upr. Službo občinskega tajnika, ev. tudi ortfanisla, iščem. Na razoolatfo prvovrstna izpričevala. Ponudbe na upravo -Slovenca« pod Ortfanist« št. 85 kitajte in širite »Slovenca«! Ča meril i kova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo-avto). Prva oblast, koncesionirana. Prospekt št. 16 zastonj. Pišite poni! Stanovanja Stanovanje 5 sob z vsemi pritiklina-mi, se odda takoj ali s 1. februarjem. Poizve se v upravi »Slovenca« pod štev. 47. Stanovanje 2 sob, kuhinje in priti-klin oddam na Tržaški cesti. Naslov pove upr. »Slov.« pod 97. Dve veliki sobi prazni ali opremljeni skupno takoj oddam. Resljeva c. 30. Kupimo Bukova drva suha in zdrava, stalno ku puje vagonske množine Ilirija« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 46. Srečke, delnice, obligacije kupuje Uprava »Merkur«, Ljubljana — Seleoburgova ulica 6. II. nadstr. Vsakovrstno ZiafO kopale po naivisiib cenah CERNE, luvelir, Ljubljana, \Volfova ulica »L 3. Pletilni stroj štev 8., 50 dolg, poceni naprodaj. Naslov v upr. pod št. 99. Železno posteljico otroško, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 100. Prodam kovačnico z orodjem, na prometnem kraju tik glavne ceste, 5 minut od kolodvora. Cena po dogovoru. Več se izve v upravi »Slovenca« pod št. 16. Pozor! Čč. duhovniki, kateri se zanimajo za lepe jaslice, primerne za vsako cerkev, se vabijo, da si iste ogledajo na Studencu pri vratarju umobolnice. Inserirajte v Slovencu'! II Obrt Tvrdka A. VOLK t.lnbllaoa. tteslteva eesla S«, uuiti oalcrnete «»e vrste pšroitno moko to rtroce tnlev&ke izdelke Zahtevajte ceniki Najfinejše VINO VERMUT liter 20 Din priporoča za praznike M. Ravtar, Ljubljana, Stari trg 19. Fr. Ševčik Ljubljana 2idovska ul. 8. - Orožje, municija, vse lovske potrebščine po znižanih cenah. Največja izbira. Zahtevajte cenike! Zapustil nas je in se preselil v večnost, po daljšem trpljenju star 80 let, naš dobri oče, «*ari oče in tast Leopold Hladnih rudni strojevodja v pok. Pokoj njegovi duši! Idrija-Ljubljana-Ccrknica. TVRDKA GORIC AR & LESKOVŠEK V CELJU naznanja vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen družabnik, gospod Kart Goričar knjigar, veletrgovee in hišni posestnik danes ob 19 po trudapolnem, neumornem delovanju, v 65. letu starosti, za vedno za-tisnil oči. Pokojnika ohranimo v blagem spominu. Celje, dne 3. januarja 1932. Nenadoma nas jc zapustila previdena s tolažili svete vere naša ljuba nepozabna sestra in teta, gospodična Pavla Remžgar Pogreb drage pokojnice bo v torek 5. januarja ob 2 popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. Vodmat-Moste, dne 5. januarja 1932. ŽALUJOČI OSTALI. . • • v. v. ,, V' • ' ■ / Naznanjamo tužno vest, da je naš predobri soprog, oče, stari oče, tast, stric, gospod Ignac Marhič sodni upokojenec danes 3. januarja 1932 po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, v 77. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika se bo vršil v torek 5. januarja 1932 ob 3 popoldne izpred hiše žalosti na mestno pokopališče v Novem mestu. Novo mesto, Ljubljana, Clevveland, 3. januarja 1932. Žalujoče rodbine: Markič, Dr. Petelin, Meisetz. Jnserati mmummmmmmmmmmmmmmmamtm v-Slovencu- imajo največji< uspeh: Ni d n ha ne sluha za kurjimi očesi in debelo kožo, če io tri dni zaporedoma zjutrai in zvečer natrete z niiihno količino CLAVETYL CREME. Cena. škatljice 8 Din Proizvaia in razpošilja stara, : 1599 ustanovliena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulič. Zagreb. Jelačičev trg 20. ZAHVALA. Ko so nam umrli naš oče Jože I Plešivcnih veleposestnik na Dobjem dvoru so nam obilni prijatelji in znanci izrazili sožalje. Njim in vsem tistim, ki so prišli molit in na pogreb, se prisrčno zahvaljujemo. Posebej se zahvaljujemo še preč. g. dekanu Rieplu, g. župniku Serajniku iz Kotelj, pevcem in tistim, ki so počastili rajnega z venci. Ohranite naše dobre starše v pobožnem spominu! Pre valje, dne 31. decembra 1932. Plcšivčnikovi otroci. Zahvala Vsem blagim srcem, ki ste se spomnili ob bolezni in smrti mojega nepozabnega soproga Alberta Tušarjja se udano zahvaljuje za vse posete in spremstvo, za cvetje, za izražena sožalja ter za vsa tolažila v globoki tugi Mici Tušarjeva. Sveta maša zadušnica se bo darovala v četrtek 7. t. m. ob pol 7 v župni cerkvi sv. Petra. Bogplačajvsem! 5 - ^ ,,-D I s*" n o m i gjsss-^a.S M .o - ■ ^ i. n a? iJiglg 783 E £ - -a Z-Si8^£So _ -v '__W r §>S^S=a~5 —* > tu > co s m — M TZ >» 1 :?<§£_ ^ i= 1 s— Miš sil o :._ oj : -1 C -f C ~ ni ' •Ml« 1 | r S . ' f ■ ■ S ■ i i & <$ - I a S S .C* - s*?" •«s o S 2 t: » 2.4 ■ 3cs » i-« »J 45-2 g iS * Igo ar/5 i S " C3 ---J g« ■552 8. 3tS I Dr. Joža Lovrenci?: Anali izumrlega naroda Roman iz drugega stoletja pr. Kr. Tako jo mislil in sklenil Lucius Quinctiu.s in pozval Osa, ki mu je prepustil čarodejko, naj jo spravi v svojo celico, dokler se drugače ne odloči. Ukazuješ, gospod?' Pripelji ugrabljenko spet v kubikul! Gospod, ali se je ne bojiš? Gospod, ali bi ne bilo škoda tvojega življenja?« Pripelji jo!« »Gospod .. .< >Poj