7 Postni čas je čas duhovne priprave na veliko noč, največji krščanski praznik. Vmesni čas med uprizoritvami Škofjeloškega pasijona, ki se od leta 1999 spet od- vija na škofjeloških ulicah, pa je prav tako namenjen pripravi: duhovni in tehnič- ni. Med pomemben del priprav sodi tudi vzdrževanje pasijonske kondicije, ki se pred slovesno uprizoritvijo ob 300-letnici Škofjeloškega pasijona leta 2021 le še stopnjuje. Vse to je čutiti tudi v letošnji, štirinajsti številki Pasijonskih doneskov. Ta začne svoj nagovor skozi poslednje Kristusove besede na križu, sedem stavkov, ki so bili navdih Tomažu Hostniku pri pisanju poezije v suškem dialektu in nadaljuje z obsežnim razdelkom novih spoznanj in razmišljanj s pasijonsko tematiko. Kakor je v navadi, začenjamo razdelek Pasijonskih doneskov s pridigo p. Janeza Sveto- kriškega na Veliki petek, tri odlomke in spremno besedo je pripravil dr. Matija Ogrin. Alojzij Pavel Florjančič tokrat raziskuje na Primorskem in v zanimivem prispevku predstavi Pasijonsko igro v Kobjeglavi, ki je bila izvedena le leta 1927. Dragocen doprinos k poglobljenemu razumevanju pasijonske tematike predsta- vljata prispevka dr. Janeza Juhanta in p. Marjana Kokalja. Dr. Juhant razmišlja o razsežnosti in povezanosti Kristusovega trpljenja in trpljenja njegovih učencev, slovenskih kristjanov v medvojnih in povojnih prevratnih časih, p. Kokalj pa nas vpelje v globji duhovni pomen Škofjeloškega pasijona. Izjemno zanimivo branje je tudi dvojezični prispevek dr. Luise Marie Ruhdorfer o »vlečenju križa« v vasi Tresdorf na Avstrijskem Koroškem. Razdelek zaključuje nagovor Josefa Langa z lanskega (2018) srečanja Europassiona na Madžarskem pod pomenljivim naslo- vom Ljubezen do Boga in bližnjega. Druga polovica Pasijonskih doneskov se razgleduje po lanskoletnem bogatem pasijonskem dogajanju v rojstnem mestu Škofjeloškega pasijona, pa v Sloveniji, Evropi in celo na drugih celinah. Skoznjo še posebej močno veje Pasijonski veter, gibanje, ki povezuje vse slovenske pasijonce. Prvo uradno srečanje gibanja se je odvilo 27. maja 2017 v Kapucinskem samostanu Škofja Loka, kjer je tudi duhov- ni steber in sedež gibanja. Pasijonski veter je bil leta 2018 na skupščini uradno sprejet med člane Združenja Europassion, Kapucinski samostan Škofja Loka pa 3. julija 2018 uradno vpisan v Register nesnovne dediščine Slovenije kot sonosilec nesnovne dediščine Škofjeloškega pasijona. Letošnji številki daje barvitost opus Jošta Snoja, naslikan v letih 2017 in 2018 pod naslovom Pasijon. Slike in risbe so nastale po motivih pasijonskih pesmi sli- karjevega očeta Jožeta Snoja, objavljenih v pesniški zbirki Poslikava notranjščine. Pesmi so povabile slikarja k dialogu, umetniška dela pa vabijo vsakega izmed nas k postni pripravi in premišljevanju Kristusovega trpljenja. Naj bo postni čas doživet tudi ob branju Pasijonskih doneskov. Helena Janežič