Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občin Kočevje in Ribnica ★ Izdaja CZP »Kočevski tisk« Kočevje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik France Grlvec. Uredništvo ln uprava: Kočevje, Ljubljanska 14/a. Telefon uprave in uredništva 389. Letna naročnina 800 din, polletna 400 din ln jo je treba plačati vnaprej. Za Inozemstvo 2000 din oziroma 3 ameriške dolarje. Tekoči račun 800-27-1-265 pri NB podružnica Kočevje teto Vlil. - št. 21 KOČEVJE, 17. maja 1963 Cena 20 din S pozdravi k maršalu Titu Sprejem v Brodu na Kolpi Preteklo nedeljo so začeli prihajati ljudje v Brod na Kolpi že sredi dopoldneva, čeprav je bil Prihod zvezne štafete določen šele Za 16,45 uro. Med prvimi, ki so Priš-i iz Kočevja na sprejem, je P>ia motorizirana kolona kolektiva JNKOP, s katero se je že ob 10. uri “opoldne pripeljalo 50 članov ko-•ektiva (s seboj so imeli tudi svojo Sodbo). Ob 15.45 se je začela v Brodu lla Kolpi slovesna prireditev — udeležilo sc je je nad 2000 ljudi — na kateri so nastopili z deklamacijami in petjem učenci osem-Jctkc iz Vasi-Fare in Broda na Kolpi. Ob 10.45 je pritekla od Delhi® zvezna štafeta, nato pa še dve okalni. Na krajši slovesnosti pred Prehodom štafete iz hrvaškega na s °vcnsko ozemlje sta spregovorila Predsednika SZDL občin Delnice jn Kočevje tovariša Maks Štimac h Janez Merhar. Po slovesnosti je iiadaljevala pot proti Ko- Vse od Broda na Kolpi do Ko-®via so ob cesti kljub slabemu cmenu pričakovale štafeto ajij.se in večje skupine ljudi z stavami, cvetjem in zastavicami, koloni, ki je '»ožila za štafeto, iUyw,.E.tupan’ sprejema v Preda-*"0 štatctno palico, k Ja mladinka Danica ^vozilo 57 kaWwJtafctl Priključil lz Kočevske Reke. REPUBLIŠKA ŠTAFETA Z BAZE 20 Ob štirih popoldne je krenila z baze 20 v Partizanskem Rogu re- udaril, da je imel tovariš Tito v mladino vedno zaupanje — tako v NOB, v dobi izgradnje in tudi danes — mladina pa bo to zaupa- nje še nadalje opravičevala. Za tovarišem Stupanom je spregovoril na svečanosti še Boris (Konec na 2. strani) Zborovanje ob sprejemu štafet v Kočevju. Govori Boris Mikoš, predsednik OLO Ljubljana in kandidat kočevske komune za kulturno prosvetni zbor republiške skupščine publiška štafeta mladosti s pozdravi predsedniku Titu. Pred odhodom štafete je zbranim mladincem novomeške in kočevske občine spregovoril sekretar CK ZMS Tone Florjančič, pozdravno pismo z najboljšimi željami slovenske mladine tovarišu Titu za njegov 71. rojstni dan pa je prebrala dijakinja Pavlica Sevšek. SLAVJE V KOČEVJU V Kočevje so pritekle vse štafete (zvezna, republiška in lokalne) ob 19. uri. Pred spomenikom svobode je štafetne palice prevzel Mitja Stupan, član CK ZMS. Štafetno palico zvezne štafete mu je predala Danica Zorec, sekretarka mladinskega aktiva Rudnik, štafetno palico republiške štafete mladinec Peter Kranjc, delavec pri Kovinarju, medobčinsko štafetno palico (občin Delnice, Cabar in Kočevje) dijak Anton Kvaternik in lokalno iz Kočevske Reke učenec šole Mirka Bračiča Tomislav Ličen. Na slavnostnem zborovanju ob sprejemu štafet je najprej govoril član CK ZMS Mitja Stupan, ki je predvsem prikazal delo in vlogo mladine danes, ter poudaril, da je maršal Tito bil in bo svetel vzor naše mladine. Nadalje je po- Razgovor o Na zadnji seji občinskega komiteja ZK Kočevje (9. maja), ki so se ga udeležili tudi sekretarji osnovnih organizacij, so obravnavali predvsem stanje gospodarstva v prvem četrtletju in izid zborov volivcev. V prvem četrtletju so opazna v gospodarstvu nekatera odstopanja od letnega plana. V industriji bolehamo na slabi komercialni službi; blago težko plasiramo na trg, čeprav bi po drugi strani lahko prodali več dobrih izdelkov. Za izboljšanje je nujno uvesti nove tehnične postopke, odpraviti ozka grla, izpopolniti strojni park in preiti na specializirano proizvodnjo. Nujno je tudi čimbolj izkoristiti vse notranje rezerve in dvigniti proizvodnjo, toda ne na račun povečanja števila zaposlenih. Dosežene niso bile tudi izvozne planske naloge in bo treba tudi tu resneje poprijeti. Ko so komunisti na seji govorili o tem, pretresali posamezne objektivne in subjektivne vzroke, ki so vplivali na to, so poudarili, da se morajo za izpolnjevanje plana resneje zavzeti predvsem osnovne organizacije v gospodarskih gospodarstvu organizacijah, za proizvodne naloge pa je treba tudi bolj angažirati sindikat. Osnovne organizacije naj tudi ponovno analizirajo sklepe občinske konference ZK in se dosledno ravnajo po njih. Ko so govorili o izidu zborov volivcev, so ugotovili, da s tem akcija še ni zaključena, ampak so potrebne še temeljite priprave na volitve. V občini je bilo 96 zborov volivcev, od tega 48 v gospodarskih organizacijah in 48 na terenu. Udeležba na zborih je bila nekaj slabša na terenu (19,4 odstotke), medtem ko se je zborov v gospodarskih organizacijah udeležilo 48,7 odstotkov volivcev. Le v mestu je procent udeležba 17,7%. Po doslej potrjenih kandidaturah je v 60 volilnih enotah 62 kandidatov za občinsko kupščino. Od tega je 11 žensk, štirje mladinci. Povprečna starost je od 34 do 35 let (prej 46). Sedem kandidatov ima fakultetno izobrazbo, 22 srednjo, ostali so kvalificirani ali visoko kvalificirani. Iz prosvete je pet kandidatov, iz zdravstva 3, politični delavci so trije, direktorjev ja sedam. S pozdravi k maršalu Titu (Nadaljevanje s 1. strani) Mikoš, predsednik okraja Ljubljana in kandidat kočevske komune za kulturno prosvetni zbor republiške skupščine. Govoril Je predvsem o razvoju družbenega standarda in negospodarskih investicijah republike, okraja in kočevske komune v zadnjih nekaj letih, o pomenu nove ustave in delavskem samoupravljanju in družbenem upravljanju. Poudaril je, da se vedno več ljudi, predvsem mladine, šola in da modema proizvodnja in široko razvito samoupravljanje zahtevata izobražene in razgledane ljudi. Na slavju so nastopili še rudniška godba, združen mladinski pevski zbor obeh kočevskih osnovnih šol in gimnazije, folklorna skupina šole Mirka Bračiča in recitatorji. Med slovesnostjo, ki je trajala nad eno uro, je prebrala dijakinja kočevske gimnazije Tatjana Bregant tudi pozdravno pismo prebivalcev Kočevske predsedniku Titu. Slavnostnega zborovanja sc je razen predstavnikov okraja, republiškega in okrajnega komiteja ZMS ter predstavnikov občinskih organov in organizacij udeležilo kljub slabemu vremenu okoli 5000 prebivalcev Kočevja in okolice, ki so prišli pozdravit nosilec štafete z zastavami in transparenti. NASLEDNJE JUTRO ZNOVA NA POT Štafeta je nato prenočila v Kočevju. V ponedeljek pa je ob 7. uri zjutraj znova nadaljevala pot. Zvezno in republiško štafetno palico je izročil mladincem po krajšem govoru predsednik občinskega odbora SZDL Janez Merhar. Slovesnosti ob odhodu štafete se je udeležilo nad 1500 ljudi. Zvezna štafeta je krenila na pot proti Ribnici, republiška pa proti Črnomlju. Nedelja se zbirajo > f »s, 1 a ",r d i» W Štafete so prispele pred tribuno v Kočevju VELIKI DAN v Banja loki. Pionirji s šopki cvetja, vsi na- smejani, kljub slabemu vremen-Veseli so, saj bodo čez nekaj nutkov že ponesli tople PoZ<-r.„r-naših narodov ljubljenemu JV . šalu Titu. Nekaj najmlajših Je deti posebno vznemirjenih, bodo prvič ponesli štafetno P3-11 * Starši, ki jih spremljajo, J1113 enkrat uredijo obleke, kapice in rute. Vsi nestrpno P čakujejo prihoda štafete. ®ta.dke’ ki je prišla iz bratske Hrvata* je pričakalo precej ljudi. štafeta je pri Brodu na Kolpi pritekla na slovensko ozemlje. Pred odhodom štafete iz Broda na Kolpi je bilo tu slavnostno zborovanje s kulturnim programom, na katerem je skupno nastopila hrvatska in slovenska mladina ■SI8 Pogodbe za odkup Na podlagi lanskoletnih sla izkušenj pri odkupu krompuJ sklenila KZ v Ribnici že sedaj ] praviti s proizvajalci za- prodajo krompirja. Tako P° j. drugi omogočeno realno P w> ran j e odkupa, pa tudi kmetom zagotovljena prodaja krornP,, ert tnlr nn^in Scimi P Kmetje lagali. OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVETU — OD PETKA DO PETKA DOMA IN PO SVE^U ♦ TEŽKI DNEVI ZAR — Federacija med ZAR, Sirijo in Irakom, o kateri so voditelji podpisali deklaracijo 17. aprila, je postala v zadnjem tednu problematična. V Iraku se je po državnem udaru februarja zasidrala na oblasti stranka BAAS in ni pustila drugim gibanjem, ki so bolj vneta za unijo, do besede in so jih voditelji BAAS potisnili v stran. Tako so imeli precejšen vpliv tudi na sosednjo Sirijo in so tam podprli svoje somišljenike. Tako je BAAS tudi v Siriji napravila nekakšen notranji udar in hoče biti odločilni činitelj tudi v bodoči federaciji. Zato so iz vlade izstopili vsi unionistični ministri, ker pa unionisti v Siriji uživajo veliko podporo množic, je prišlo do hudih spopadov, zlasti v Alepu. Nad najnovejšimi dogodki v Siriji in Iraku so v Kairu zelo zaskrbljeni. Kairo namreč ni po prevratu v obeh deželah silil k združitvi, pač pa je pobuda prišla iz Bagdada in Damaska; Kairo je bil vseskozi previden in je podpisal deklaracijo šele, ko je dobil zagotovilo, da bo še pred ljudskim referendumom 27. septembra prišlo v Iraku in Siriji do združitve vseh političnih sil in gibanj, ki sprejemajo deklaracijo kot osnovo bodoče unije. Zdi se, da imajo pri tem vmes prste tudi nekatere velesile, ki se boje, da bi bili njihovi interesi z novo federacijo na Bližnjem vzhodu ogroženi. Ti pa so ekonomskega, političnega in strateškega značaja! Ko so namreč izbruhnili nemiri v Jordaniji in so množice zahtevale priključitev k ZAR, so ZDA in Anglija proglasile stanje pripravljenosti za svoje oborožene sile v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu. V Kairu izjavljajo, da pomeni akcija BAAS v Siriji neposredno zavračanje in kršitev sprejete deklaracije in da je novi položaj posledica že vnaprej pripravljenega udara. Vladi v Damasku in Bagdadu sta zaradi pritiska množic odstopili, mandat za sestavo nove vlade pa so poverili ljudem, ki jim množice zaupajo. V Kairu tudi menijo, da obstoje možnosti, da pride do baasistične unije Irak-Sirija. V tem se je predsednik ZAR Naser odločil najprej obiskati Alžirijo, nato pa je prišel na štiridnevni obisk v Jugoslavijo, kjer sta se s predsednikom Titom se- stala že trinajstič. Razgovori obeh predsednikov so bili koristni; pretresla sta vse najpomembnejše mednarodne probleme. Svetovni tislc pripisuje temu obisku velik pomen, saj sta oba voditelja znana kot nosilca zastave miru in neutrudna pobudnika politike miroljubnega sožitja med narodi. NEMIRI V KARIBIH — Že dalj časa ni miru med Dominikansko republiko in Haitijem, državama na otoku v Karibskem morju v Srednji Ameriki. Spor bi se skoraj razvil v oborožen spopad, ker je policija Haitija vdrla v poslaništvo Dominikanske republike, kamor so se zatekli politični nasprotniki haitskega diktatorja Duvaliera. Washingtonu Duvalier ni pogodu, zato bi rad, da spor reši Organizacija Ameriških držav. Diktator se je obrnil na VS OZN, države Latinske Amerike pa so ga v tem podprle, čeprav nasprotujejo njegovi srednjeveški diktaturi, da bi tako nasprotovale ZDA. Te države se zavzemajo, da bi vse spore v lem delu sveta reševala OZN in ne Organizacija ameriških držav, se pravi Washington. Med Brazilijo, Čilom, Bol v ^ Ekvadorjem in Mehiko 1e' raZu-prišlo do pomembnega red-ma na pobudo mehiškega t’^0 sednika Mateosa, naj bi razfntoTfl' Latinsko Ameriko za brez sko cono. Sklenili so, aa eri-pridobili še ostale latinskou’ v ške države, da jih poaP UZN- rrnZMO- SESTI AMERIŠKI KUp%lN-NAVT — V sredo so iz a„'era^ ga izstrelišča v Cape Canav.Qr. uspešno izstrelili raketo z -e v jem G. Cooperjem. Potm® ra-kabini, težki poldrugo t° ^erJi keta Atlas pa tehta 125 ton-Ijo naj bi obletel 22-krai- TITO POVABLJEN vJ?3i Pa LIJO — V Braziliji se fusVet<1; obisku Boris Ziherl. ZV« minem sprejemu pri zunan] ■77Jefty nistru je le-ta ponovil f~nva00', predsednika Goularta Pu ■eSeP naj predsednik Tito obise Brazilijo. ^ JUTRI V. PLENUM CK Jutri bo v Beogradu Pe„* o na seja CK ZKJ. R^^aš^Uti tualnih mednarodnih vp Jos 2 bo na plenumu prem Broz Tito. RAZGOVOR s KANDIDATKO V REPUBLIŠKI KULTURNO- PROSVETNI ZBOR MILENO BOROVAC Razvitost — ekonomska baza kulture in prosvete Volivci v ribniški in cerkniški komuni so predlagali za kandidata v republiški kultumo-prosvetni zbor Mileno Borovac, učiteljico Ribnice. V Ribnici je že od 1948. leta, rodila pa sc je 1926 v Mariboru. Učiteljica je od 1945, član Zveze komunistov od 1953. Je tudi predavatelj na delavski univerzi in upravnik večerne politične »ole. Za naš list je odgovorila na dvoje vprašanj: % Kako si zamišljate delo kultumo-prosvetnega zbora in vlogo Poslanca v njem? ♦ Kakšni so kultumo-prosvetni problemi v vaši komuni? ® Naša nova ustava prišteva iz°braževanje med tiste . ije> ki prispevajo k osvoba-aju dela. Zato moramo celotno do- no’ izobraževalno in kulturno Javnost zasnovati s stališča smo-trcni, ker so odvisni od eko-ko-S^e rnzvitosti le-teh, medtem 0k Je pilj in smoter isti, ne le v buhVv'JU kornun> temveč tudi resist in zveze. Imamo enoten °m vzgoje in izobraževanja, treb^° enake kulturne po- J-i vloga poslanca ne more v zastopanju lokalističnih po-Za ’ arnPak odgovornost in skrb ku]fSrn<>trno in načrtno vodenje 4mUrno prosvetne politike v šir-pro srr>islu. Upam, da se vsi kult. SrnoVetni delavci zavedamo, da tur 2 novo ustavo, z novo struk-Prid J)l0 uslužbenec, Jože Modic, delav • 26. VE-Mali log: Ivan Debeljak delavec, Anton Oražem, delavec. Gospodarstvo: c 3. VE-Inles (Smreka): Fran Lavrič in Alojz Kordiš; 4. V®"* les (Hrast, Galanterija): »ta Vesel, tehnik, Ciril Tisovec, mi z ’ 9. VE-ZTP in PTT Ribnica: Kar Sever, nadzornik proge in levald, pismonoša; 12. VE-KZ K niča, GU Grčarice, špedicija, te vinarska postaja: Janez Pjc k’ gozd. tehnik, Alojz Zbašnm; uslužbenec, Norbert Černe, loS ’ 13. VE-člani zadruge iz Dole vasi, Lipovca, Makoš, PriS®1'nC Blat, Rakitnice, Kota: Fi Trdan, Dolenja vas, Mirko " har, Prigorica; 14. VE-Gorenja ' Breg, Dol. lazi, Zapuže, Saje ’ Bukovica itd.: Matija Lesar, renja vas, Alojz Maren, Jurjev 15. VE-Sušje, Slatnik, Gor. Žlebič, V. Poljane: Martin ^ gorič, veter, tehnik iz V. F°'F t 16. VE-Gregor: Alojz Oblak, m jz iz Grabna, Jože Rigler, km * Praproč; 17. VE-Sodražica m ( lica z Goro: Matija Petrič. ^ iz Sodražice; 18. VE-Kdlektiv Loški potok, Travnik, SeS°Y“,;ai{, Srednja vas: Anton Deb- J jZ Travnik. Ivan Lavrič, l0^ctje, Šved. vasi: 19. VE-Hrib, Mali log: Alojz Car, upravni Franc Jereb, kmet iz Hriba- g. Organizac. politična skUg0S° 1. VE; za državne organ®- ja-Abrahamsberg; 2. VE; Niko pundžič. Destilarna spet dela Prejšnji teden je pričela ete tovati sodraška destilaim y-ričnih olj, ker se je pcilo-zaJ s< žišču nekoliko zboljšal, ceC lahko postavili višje smrečja. Destilarna ni ob' . dve leti, v glavnem zaI‘ ugodnih razmer na trgu e smrečja. Destilarna ni .j n® leti, v glavnem zarteriČ^ In ih razmer na trgu ® -e F olj. Sedaj plačujejo *m' štiri dinarje kilogram rjvcv dvema letoma po dva destilarna v Dolenji vaS dela. ►•Dosedanja 6-letna mandatna doba občinskega ljudskega odbora je bila bogata in plodna«, je poudaril na zadnji seji ObLO Kočevje predsednik Drago B'encina (na sliki z leve: odsotnega predsednika občiskega zbora je nadomeščal odbornik France Volf, govori Drago Benčina, predsednik ObLO, predsednik zbora proizvajalcev Karl Grm in tajnik ObLO Drago Aupič) -Odborniki so delali v interesu občanov in skupnosti, kar so potrdili tudi zadnji zbori volivcev« (na sliki: del odbornikov med sejo) "Vsem vam, odbornikom, se zahvaljujem za trud in želim, da bi tudi v bodoče, nekateri kot člani nove občinske skupščine, ostali pa na drugih področjih, delali za dobrobit komune, republike in države« (spodaj: odborniki po zadnji seji pred spomenikom svobode v Kočevju) Uporna kri _ , “Ne belite si glave zaradi mene«, je odvrnila Sonja. -Samo *aj bi rada, če lahko dobim, da se preoblečem, vsa sem raztr-■sana«, je zaprosila. Ol°a ^am šla, reva. saj še na nogah ne moreš stati!« je dejala vr Bo, da gremo«, se je strinjala tudi Katja, »Sem jih lahko Prinese takoj, ko bodo videli, da smo ušle.« Dekle je prineslo Sonji velik hubertus plašč, da se je njena obl vVi nj bilo Nemcev. Sonjina mati. drobna ženička 40 let, jo je ^eplašeno sprejela. "Banjica, si spet doma?« j "Pa, mama, doma. Samo spočila bi se rada, na smrt sem utru-tna in zdi se mi, da bom stoje zaspala«. v v Mati jo je posadila na stol v kuhinji in hitela pripravljati sn,C?r]'°' Toda še preden je bila večerja gotova, j,e Sonja trdno r0,1 v,7a naizo. Ljubeče jo je slekla in sezula ter io nežno, kot otroka ^tožila na posteljo. Spala je tako trdno. da ni slišala, kdaj ie prišel n.P’ny brat Iztok, katerega ni videla že nad mesec dni. Bil je v 'Ubčevi brigadi in je prišel domov samo spotoma, ker se je brigada "Udiila v bližini vasi. do - k* ie odšel, ne da bi zbudil Sonjo mati pa je ob njej bedela jutra, opazujoč njeno neenakomeirno dihanje. ^ ^budila se je. ko je bilo sonce že visoko. Vstala je in odšla k ,v kuhinjo. S slastjo je pojedla zajtrk in vmes pripovedovala jn ^T*. o svojih doživljajih. S hvaležnostjo se je spominjala Katje n. ARETACIJA sr, ^opoldne so prišle na Sonjin dom terenke iz Stare cerkve, ki kj *e vračale iz nekega posveto.vania v Loški dolini. Bila so še de-e a od 18 do 20 let, poilna živi i en j a. kot 80 v edini sobi in /hitel e šale in se smejale na ves glas. ,a ni vojne in ne sovražnika. Celo Sonjo, ki je ležala, so nri-1p * V . do smeha. Pridružila pa se jim ie tudi mati. Proti večeru n^Uflšel tudi Iztok in zaradi vedele družbe in ker j e vedel, da se dfw^qVa Brigada še ne bo premaknila, sklenil, da ostane čez noč Nežki, Štefki. Mariji in Polonci ie mati postlala na tleh ostali 7 Sf> se razmestili na dveh posteljah. Samo Iztok je spal na kloni U^teliamn. rwv 'Bodilo jih ie močno butanje na vrata. Preplašeno so skočili m se zaWi oblačiti. ati ie pomirila vsi«. Bila ie najbolj hladnokrvna in r^niiamn ahlpCi kier ste bile jaz bom odprla!« i° ukazal n Hitro ce te konif 3 ’n ®a odpret vrata, po katerih so še vedno butali s puškinimi *>9 »V ^uB'?« je zopet vprašal podoficir. « ,atr.vsej hiši ni moškega, razen mojesa »m«, w it-zsi na m vi Sednji uaati, pri tem pa pozabila, da sp! gospodar hiše v Odrinila ie zapah __________ _________ - a ki So se sunkovito ndnrla. V vežo so se vsule postave v /ele- 1n komaj odskočila, da je niso treščila _______ _ la. V vežo i uniformah in s čeladami na glavah. "^ie imate bandite?« s,o je nad mamo zadrl nekdo, ki je imel ''lvu podoficirske našitke. ri. nas ni nikakih banditov, ne vem. koga mislite«, je mirno 'vtev/r>rBa mati. -Poglejte sami. prepričajte se«, jih je povabila in s3 vrata. NrsflT3 bila temna, saj, mati ni prižgala niti luči. ko ie šla od-Ni| v Eden. od vojakov je posvetil v sobo z baterijo in štirje «n wto-"a o, uunori^nim orožiem Sirp.tili so od postave do postave lezoče •biw. m na posteljah toda partizanov niso našli. Iztok 1° bil Kr, nci, da bi ga lahko smatrali za partizana, saj je bil še o+mk. ie Nemec nosvet.il z hnteriio v obraz, se je zbudil in se mn se 'd”1 M v oibraz. Bil je zmeden in naglo zbujen ni niti vedel, kaj »re*rov nqsmeh ie Nemca razkačil, da ga je udaril v lice. do so te ženske? Vaše hčerke?« "Ne. je vprašal podoficir mater. iPri, - na obisku so pri nas že nekaj dni. Od sestre in brata M *1. to Pa. ie moja hči«, je prasnite mati in pokazala na Sonjo. i 1 ■ 1 ’ b /\ /3 im , • 1 * L -— X * m.m m X /vm #x 1 /\ X o 1 n m t ol 11 o 1 r vi i 4 m ^ e o odprtih oči nrestrašena ležala na postelji, pokrita do --s j °a bi ne videli, da nima levice. Od vsega je bilo samo to Netnp Sr>nja njena hči, toda laž je bila tako prepričljiva, da je ^ Verje! &te jjj^oravlieno je bilo. da se v vaši hiši skrivajo banditi. Kam 'R -..y Usej hiši ni moškega, razen mojesa sina, ki leži na klopi«, sobi. Zahvala krvodajalcem Občinski odbor RK Kočevje se želi s skromnimi besedami zahvaliti vsem, ki so bili ob krvodajalski akciji nesebično pripravljeni darovati svojo kri. Ravno tako se zahvaljujemo za požrtvovalnost aktivistom RK -pri zbiranju prijav in ostali pomoči, saj je bilo njihovo delo v letošnji akciji zelo uspešno. Zbranih je bilo 1152 prijav v vsej občini, od tega se je odzvalo 764 krvodajalcev, odvzem pa je bil opravljen pri 689 darovalcih, 81 tovarišev KRAJEVNI ZADRUŽNI SVETI PRED VOLITVAMI V nedeljo, 19. maja se bodo v okviru predvolilne dejavnosti sestali krajevni zadružni sveti za območje ribniške kmetijske zadruge (v Dolenji vasi, Ribnici, Ortneku, Jurjeviči. Slemenih, Sodražici in na Gori). Obravnavali bodo delo zadruge v preteklem letu, plan kmetijske in gospodarske proizvodnje za letos in aktualna vprašanja v zvezi s sklepanjem kooperacijskih pogodb in predvolilne priprave. Na sestankih bodo sodelovali tudi kandidati za občinsko skupščino. GOZDNE KOMUNIKACIJE Gozdni obrat kmetijske zadruge Ribnica vlaga precej sredstev za izboljšanje oziroma gradnjo gozdnih po-ti. kajti le tako bo omogočen lažji in cenejši transport lesa iz gozdov. Precej polti so napravili in popravili predvsem v Veliki gori; od teh objektov je vsekakor najpomembnejša cesta v Veliko goro in Travno goro. Sedaj delajo cesto že pri domu na Travni gori in upajo, da bo gotova do dneva borcev. Od doma bo speljana še naprej, proti Boštjanovemu štantu in proti Sovniškemu žlebu, kjer ni nobene ceste. Lansko leto je bil tudi gotov odcep ceste od Rudeževe češite na Ribniške svate, sedaj pa pripravljajo investicijski program za gradnjo cestnega omrežja v Mali gori, kjer je to že nujno potrebno. in tovarišic pa je bilo odklonjenih iz zdravstvenih razlogov. Skupno so darovali 211.055 ccm krvi. Zahvaljujemo se tudi vodstvom podjetij, ki so imela razumevanje do te humane akcije in jo podprla. Od vseh podjetij v Kočevju je bilo zbranih 494 prijav, od tega se je odzvalo 358 krvodajalcev in sicer: zbranih prijav odzvalo Inles 55 40 Itas 37 31 Tekst ilana 48 33 Oprema 18 14 Trgopromet 42 26 Elektro 11 9 Zidar 45 28 Kovinar 8 8 Pekarija 5 4 Komunala 10 7 Stanov, skup. 9 7 Banka Itd. 8 7 Lahko bi še naštevali manjša podjetja in ustanove kot tudi organizacije RK na terenu. Pohvale vredno pa je še omeniti pripravljenost podjetja -Snežnik«, kjer se je odzvalo v akciji 68 krvodajalcev, in podjetje Rudnik s 64 krvodajalci. Zahvala gre tudi organizaciji RK Draga, ki je samostojno organizirala in pripravila odvzem v Ribnici. Torej še enkrat vsem prisrčna hvala in nasvidenje na proslavi »Dneva krvodajalcev« v začetku junija. Točen dan proslave bo objavljen z lepaki. Večerna politična šola i Ribnici Prejšnji teden se je z zaključnimi izpiti končala večerna politična šola v Ribnici, ki je trajala štiri mesece. Obiskovalo jo je 20 tovarišev in tovarišic, ki so tako dobili osnove ekonomike in politične ekonomije ter se seznanili z družbenim razvojem naše socialistične skupnosti in družbe. Šolo so izdelali vsi. Spomeniška kronika Brez dvoma je najbolj krvav dan v zgodovini Loškega po- toka 31. julij 1942. Potočani se ga še sedaj spominjajo kot dneva groze, smrti, aretacij, pretepanj in požigov. Dan, ko je ves Loški potok plamenel v ognju požarov in se kopal v krvi. Pravzaprav so Italijani pridrveli v Loški potok že dan prej. 30. julija, ponoči pa so z izdajalskim župnikom kovali tekme naklepe za naslednji dan. Lepo, sončno jutro je bilo temno in krvavo. Pričele so se množične aretacije ... Najprej so aretirali štiri učitelje, pro-svetljevalce Potočanov — Ladislava Čuka, Janeza Benedičiča, Pavla Šinovinca in Antona Dor er ja. Odgnali so jih v Mrtaloz, odjeknila je kratka salva in štiri življenja so za vedno ugasnila, okupatorjev dolg pa sc je še povečal... Na ta krvavi dogodek spominja Potočane lep spomenik ob poti v Mrtaloz, spominja jih, poleg spomenika v Sodolu, na njihove najtežje dni pred 21. leti. Vanj so vklesane besede: »Do smrti je služil svobodi vaš glas.« Društva ekonomistov ni več KOČEVJE PONOČI Foto Briški ... kako, saj ga nikoli ni bilo? Tako bi rekel povprečni občan naše občine. No, pa saj se ne bi preveč zmotali, če bi to tudi trdili, Sicer pa je društvo vsaj v letoš-nnjem letu dalo vedeti, da je obstojalo. Takšna bi bila splošna ugotovitev, ko bi se kaj govorilo o članih društva ekonomistov Kočevje. Dejstvo pa je, da je društvo ekonomistov v takem smislu, kakršen naslov nosi od vsega začetka, malo naredilo. Iz vseh zapisnikov sej odbora in občnih zborov lahko ugotavljamo, da je v okviru društva ekonomistov delala le sekcija knjigovodij, tako da bi lahko trdili, da smo od vsega začetka imeli le društvo knjigovodij in ne društvo ekonomistov. Z oziram na takšno stanje in ugotovitev pa bi bilo prav, da se tudi z organizacijske strani da društvu podporo. Večina članov, ki so bili 27. aprila na občnem zboru, se je strinjala s takšnimi ugotovitvami in odločila, da se Društvo ekonomistov razpusta in ustanovi društvo knjigovodij. Dru- Vlak pa prav počas ... ... no, in tako smo se tudi predzadnji ponedeljek v Ljubljani še kar zadovoljivo naložili na kočevski vlak. Do Grosuplja je še kar uspešno pricvilil, priskakal, pri ropotal in priškrtal, potem pa sc je začelo ... Vlak je čezdalje počasneje vozil, da je nekaj potnikov lahko poskakalo z njega in se napotilo po bližnjicah domov, končno pa je ustavil nekje, kjer sploh ni bilo postaje. Oče-potnik, je na sinovo vprašanje, kaj je zdaj, odgovoril: — Guma mu je počila. Sinček z odgovorom ni bil zadovoljen, češ: — Saj vlak nima gum. — »Kočevar" pa jih najbrž ima, je menil oče. Potem so verjetno »gumo« zakrpali in vlak je spet počasi potegnil. Potniki, vajeni na »koče-varjevc" muhe, so le tu pa tam pripomnili kakšno pikro (razburjal se ni nihče) sicer pa so si čas preganjali tako, da so kvartali, brali in ljubimkali. Nekaj potnikov je poskrbelo tudi za kul- DOBER ZGLED »Ali vidiš tisto žensko?« vpraša žena očitajoče moža. »Se lani je bila slabše oblečena kot jaz, letos pa je že med najbolj elegantnimi. Njenega moža bi si lahko vzel za zgled!« Tišina. »Kaj pa je pravzaprav njen mož?« vrta žena dalje. »Nič, dragica,« odgovori mož pohlevno. »Pred pol leta ga je kmalu potem, ko se je zavaroval, povozil avto.« SPOMINI Stari oče je razlagal vnuku vojaške spomine. Vnuk je poslušal z odprtimi usti in stari oče je zadovoljno rekel: »Vidiš, Jurček, zdaj poznaš zgodovino svetovne vojske!« Tedaj je Jurček zinil: »To že, ata, ampak ne vem, zakaj so bili potem drugi vojaki zraven tebe?« turni program, namreč tako, da so zapeli. Vlak pa je tam med postajama Prcdole in Čušperk lezel vse počasneje, tako da so nekateri dvoumno predlagali, da bi šli porivat, drugi pa so spet menili, da so v Grosupljem pomotoma priprcgli namesto lokomotive polža (ki vozi sicer proti Višnji gori). Nekateri potniki so spet poskakali z vlaka in šli po bližnjicah domov, nekaj pa jih je demonstrativno hodilo počasi ob vlaku. Potem se je vlak za nekaj trenutkov kar med postajama ustavil, nato pa začel, sprva počasi potem pa vedno hitreje, voziti nazaj proti Ljubljani. Brisal jo je s tako naglico, da so potniki odobravajoče kimali z glavami, češ: — Kdo bi si mislil, da zmore naš vlak tako brzino! Nekdo pa je pikro pripomnil, da so najbrž pozabili v Grosupljem iztovoriti kakšnega prašiča, prašiči pa so pri današnji draginji mesa zlato. Najstraliopetnejši potniki so se nagle vožnje nazaj zbali, ker so vedeli, da ni prostovoljna, zato so stali na stopnicah, češ da bi odskočili, če bi vlak stiril. Vendar so imeli tudi za skakanje premalo poguma. Po daljši vožnji nazaj je vlak le ustavil in se potem z novimi močmi zagnal proti Kočevju. Toda spet je začel voziti vedno počasneje, dokler ni spet nekje med postajama obstal. Nekdo je predlagal, naj bi priprcgli kravo, da bi le šli kam naprej. Potem so železničarji dva vagona odklopili in ju odpeljali na naslednjo postajo, po ostali del vlaka pa so sc vrnili, ko so pevci v vlaku začeli že tretjič peti znova tistih nekaj narodnih pesmi, ki so jih znali. Neki mož je začel tarnati nad veliko zamudo: — Žena me bo spet kregala, kod sem se potepal. Saj ne bo verjela, da je pri današnjem razvoju tehnike kaj takega mogoče. Potem je spet nekako šlo. Tiste prašiče in ljudi smo kar srečno dostavili na posamezne postaje. Vlak je spet skakal, cvilil, ropotal, škrtal in se tresel, »kot da bi vlekel po cesti drvarnico«. Ko je ustavil v Kočevju, je bilo snidenje potnikov s sorodniki ganljivo. Žena, ki je pričakovala na kolodvoru moža, mu je planila v objem in vzdihnila: — Oh dragi, tako sem se bala, da ste imeli nesrečo. Samo da sl se vrnil živ! P-c P i e štvo knjigovodij naj bi zajelo knjigovodski kader kočevske ribniške občine. Zelja je, da se_ prepotreben kader našega 60SP^_ darstva združi v društvu, v _ tereim bi se kovali novi in njevali stari kadri v strokovn izobraževanju. Nekateri bi rekli tudi: "Kaj je bilo potrebno razpustiti dru* ekonomistov? Mar bi raje delo živeli. Saj je dosti ljudi, ki bi delovali« Kdor le malo P° . stremljenja in vlogo združe J knjigovodij, bo trdil d,ru' ,,a Sicer pa, zakaj bi se knjigovezu imenoval ekonomist, če pa na te področju nič ne dela? Ekonom kakor tudi knjigovodje imajo s podobne namene in vloge, veVflw, je delo ene in druge skupine pesitro, da bi v združeni oblik1 q eni drugemu v napoto. To Je .g. groba ugotovitev, je pa Pr5.oini ljena v organizacijskem * _ta združenja 'knjigovodij SRS. Za tudi v republiškem merilu ta združenja ločena. . _ Na občnem zboru je bil 1 , novan iniciativni odbor, da v krajšem času skliče ustan . občni zbor društva knjigo Kočevje. Iniciativni odbor apelira sedaj na vse knjigovodske k . posebej na računovodje P^gjm da podprejo ,to težnjo 23 ga boljšo realizacijo sklepa obe 4n0 zbora 27. aprila 1963. Za usp ,0g delo društva in izvrševanje na ____j___________ N85 smo eni drugemu potrebni. , društvo bo ustanovljeno v '° j. bene namene, zato je to se . j ega pomena, saj bomo v reševali predvsem skupne P' leme finančnega in gospodarstva značaja. D, j V z DRAGI STRIC UREDNIK! Prvomajski prazniki so se tudi pri nas srečno končali. Stric Kori, ki stanuje na koncu mesta, je rekel našemu atu, ko sta se menila pri prazni flaši, da je bilo precej za guljeno, da je na enih plankah hlače strgal, da ga je ena ugriznila in da je »njegova« nekaj zvedela, da pa še kar gre. Naša mama je še danes jezna na našega ata, ker ji je vso parketno pasto popil. Ko je ata namreč prvega prišel ponoči pošteno na-treskan domov, je mislil, da je v špajzu v flaši mleko, je bila pa parketna pasta. Potem je šele videl vraga, ko je mama to opazila! Rekla je, da nobena stvar ni več vama pred njim, niti parketna pasta! Ata je sedaj bolan, boli ga glava (ne vem, ali zaradi vina ali paste) in bo šel k zdravniku. Mama je pripomnila, da bo imela spet tri dni križ z njim doma, ker ne bo šel v službo, ata pa je dejal, da ni nič kriv, če pri zdravniku ne more opraviti vsega en dan; prvi dan dobi napotnico, drugi dan gre k specialistu, tretji dan pa po recepte. Mama je nato rekla, naj reče še za očala, da bo drugič videl, kaj je mleko in kaj parketna pasta. Stric Kori, ki se na te reči bolj zastopi, je pa pripomnil, da naš ata očal ne bo dobil pred penzionom, čeprav mu manjka še devet let, da gredo stvari z očali silno počasi. 0 sestra Moni (sicer Monika), . jev, sedaj rada enega tisrbih f1"3! ki pred spomenikom čakaj ^ žvižgajo za dekleti, je pa rL'Korjrna so bili prazniki zanjo res P g3-doživetje, ker so v Kočevju ^ nizi rali za prvi maj eno ,gpjl kulturno prireditev — rinJ’ r0Je in da je njen (tisti frajer) vse^ ,g za pet kovačev postrelil rekel, da mu za tako ljubez . ni vem ali do rož ali moje 5?S|turn9 škoda nobenega denarja. K11 prireditev je dosegla višek, J sejala moja sestra, ko se 3 pjia rnnilo, samo škoda, ker J je trava še majhna. Naša m£iL $pr pa rekla, naj kar lazi s tisti ge čakom (to je frajerjem), da jfiiK’ kaj ujela. (Jaz pa, stric u . sploh ne vem, kako na'l ujela, ko je ponoči tako ten Stric Kori je pa pripovedov ^ tistega filma, ko je bil en . j bi*0 pod šlemom in je rekel, ce ,0 v v partizanih tako, kot je'k8 jjat0 kanatu, bi šel takoj k n?lTla5 je mama izjavila, da bi jrie, in stric Kori v štirinajsti vso vojsko zapila, ata P8 1 voj' da se babe ne razumejo ‘ja s* skovanje. Mama je reki3’ ženske vse in še navadn8 pg k ne more biti brez žensk- -g intake, dragi stric urednik,jTvel1*’ pa rad na vojsko, ko boh1 in bom tudi takrat ostal Tvoj Ortnek spreminja svoje lice JV. P.) — že sedaj, ko je šele ..j^azana nova cesta skozi Ortnek, nJ^vljajo vaščani, da bo v okras xU’ kakor tudi v porast in r^Pesen cestni promet. Odpadli °Qo vsi železniški prehodi, tudi Razširitev Grmade JV. P.) — Turistično društvo Gr-nJ?a je imelo letni občni zbor, Ni katerem so izvolili nov odbor. zboru sd diskutanti poudarjali, in 16 Zvečanje doma na Grmadi ltiJagotovitev prenočišč neodlož-p a potreba, kar mora biti še ien tvoritvijo nove ceste ure-dnsi Dru§o leto bo desetletnica stva in bo »-turistični teden« v Posebno slovesen. tuStvo samo nima zadostnih IjJktev, da bi zmoglo vsa grad-ji^a dela, zato prosimo vse, ki kra'Je razv°ia turizma v našem BrJU’ da nam priskočijo na vsak ’ sa-i 1)0 dom na Grmadi ?41 Jernu in vsem v razvedrilo in . ladi motoristi naših vasi obi-v lepem številu avto-moto din J’ kar kaže, da se naša mla-Vf Pridne 0rtneku pri Škofljici, kjer bo treba urediti nadvoz. Večino del na cesti opravljajo stroji, da ročnih del skoro ni. Poskrbljeno je tudi za udobje delavcev. Na »Močilih« je nastalo kar malo mestece, ki obsega pet lesenih prostornih montažnih zgradb in dve zidani. V prvi je administracija in vodstvo, v drugi kuhinja in lepa restavia-cijska dvorana s televizorjem, v ostalih pa so spalnice. Delavci so se o vsem pohvalno izrazili. Imajo tudi praktično urejene kopalnice in čiste sanitarije. V naselju imajo električno razsvetljavo in tekočo vodo, televizijske programe pa obiskujejo tudi vaščani. ORTNEK Krilo in bluza v rv^P^i*10 motorizira. Tečaj je PREDGRAD v JV?- Pred kratkim je gostoval tgj^gradu ansambel Gorenjski Sr.nLjudje so bili z lepim pro-atr*orh zelo zadovoljni. dj. poljanski dolini ob Kolpi že bi J časa nimajo električarja, ki ijl,d,!5oPravljal električne luči; V (J® Se sprašujejo, zakaj ga ni. ?asu 50 v Predgradu odpo-e že tri javne luči. Prav gotovo imate med svojimi oblačili tudi krilo in bluzo. Tako oblečena se vsaka žena dobro počuti. Samo če zamenjamo bluzo, smo že drugače oblečene, spremembe so pa vedno zelo prijetne. Kot vsako leto so tudi letos modni časopisi polni raznih prijetnih kombinacij krila in bluze. Kakšno je krilo v letošnji pomladi in poletju? Odločno pokriva koleno, je ali gladko ali rahlo zvončasto, lahko ima globoke gube, lepa je tudi ena sama globoka guba (spredaj). Blago za krilo naj bo trpežno, torej si bomo izbrale kvalitetno blago. Če ste vitki, lahko sežete po veseli pomarančni ali zeleni barvi, močnejše ženske pa bodo izbrale raje bolj zamolkle tone. Bluza je lahko prav žensko koketna, torej bo imela naborke, vstavljene pliseje, če si pa zaradi preveč razvitih telesnih oblin le ne morete privoščiti te modne bluze, si boste izbrale prav enostaven športni kroj. Poživile ga boste morda z lepimi manšetnimi gumbi. K večbarvnemu krilu bomo nosile le enobarvno bluzo in tudi za večerne priložnosti je primernejša enobarvna bluza, medtem ko si h gladkemu krilu izberemo živo pisane vzorce, vedno prikupne pike, črte ali športni karo. Nylon na nežni koži Prav gotovo ste že koga slišali, ki je tožil, da njegova koža ne prenese naylona, da je nanj občutljiv. Toda, je to točno? V zadnjem času so nekateri strokovnjaki podrobno proučili sintetična vlakna. Ugotovili so, da prihaja včasih do alergičnih reakcij kože takrat, kadar pride koža v dotik z volno, naravno svilo in drugimi naravnimi izdelki, nikdar pa v dotiku z nay-lonom ali perlonom. Če pa se to vendarle primeri, ni kriv naykm, temveč v večini primerov barve, s katero je tkanina obarvana. S tem pa ne mislimo reči, da ni mogoče, da bi naylon neugodno vplival na kožo. Umetne tkanine so zelo trde, ne vpijajo znoja, vendar pa vpijajo maščobe. Primeri se celo, da naylon vpije tudi mastno kremo, s katero na- mažemo suhe dele telesa. Tkanina se tako impregnira, ne prepušča zraka in toplota in znoj nato kožo še bolj dražita. Edino učinkovito sredstvo proti vsemu temu je redno pranje umetnih tkanin. Prati jih je treba v mlačni vodi, z dodatkom takih pralnih sredstev, ki hitro raztapljajo maščobe. No, redno pranje naylon in perlon tkanin pa podaljšuje tudi njihovo življenjsko dobo. Mnogo neugodnejše posledice kot umetne tkanine pa imajo naylon ščetke za lase. Ugotovili so, da je izpadanje las prenehalo takoj, ko je pacient naylon ščetko za lase zamenjal za navadno. To so ugotovili tudi pri zobnih ščetkah, ki jih zdravniki ne priporočajo. tva» Car Odnosi med ljudmi df>J se Po končani šoli loči Stic J aastane vprašanje, v 1 bo v ,0l3e in družbo bo zašel, bo s 'la°o in je slabo vzgojen Sarnnet°' kmalu sprijaznil. V Vzgaii°Jriern življenju se nu sojo J° s pomočjo lastne ] take’ azutoevanja in poguma, Uko n e^tivni pojavi okolja ^ ne vplivajo. doe vsekakor mnogo odgovornejši posel kot obrekovanje. Prav nič čudnega. Vloga zavestnih naporov je pri hinavstvu tolikokrat naravnost ganljiva, hinavca kontrolira tvoja navzočnost, pa vendar mu nisi kos, večkrat mu daš še celo prav. Hinavec je že po naravi zelo vljuden, saj mora biti do tebe stalno buden in na preži, uiti mu ne sme noben tvoj izraz. Vsa it hinavec ima visoko razvite opazovalne sposobnosti. Lokalizacija opravljivčeve in hinavčeve umetnosti je različna, medtem ko po pravici imenujemo opravljanje zahrbtno umetnost, pritiče hinavcu kvečjemu naziv predoblična umetnost. 2e zato je le-ta kulturno višja in naprednejša. Hinavec je torej notranje neprimerno dejavnejši kot opravljivec, zato se tudi hitreje utrudi, sicer pa je v hinavcu združeno navadno eno in drugo. Vsi hinavci imajo zelo razvito samozavest. Poznamo pa tudi take, ki se k hinavstvu zatekajo iz slabosti ali strahu. Mnogo laže pa spregledaš hinavce Slabiče kot hinavce osebnosti. Pomembni hinavci so vedno mojstri položaja in skoraj redno prekašajo okolico, ki jim naseda. Razumljivo, da služi takim hinavcem njihova zlaganost le za sredstvo, da bi dosegli kako veliko življenjsko korist ali povzročili komu kako veliko škodo. K hinavcu nižjih kategorij je vsekakor treba šteti take, ki hinavčijo iz navade ali iz vsekdanje zlobe ali pa mogoče celo iz kakih bolezenskih nagnenj. Težko je imenovati hinavca s pravim imenom in ga razkrinkati. Če spada k preprostejšemu tipu, bo v veliki zadregi, če pa je razumnejši, se bo začela prava ofenziva proti tebi in tvoji nesramnosti. Nadvse značilno za hinavske spretnjakoviče je, da uporabijo vso svojo inteligenco, ves svoj spomin, vso fantazijo in skratka vse svoje znanje, da v primeru nevarnosti udarijo po tisitem, ki jim pomeni nevarnost. Dedvomno so ti zaradi tega večji heroji kot opravljivci, ker so že po značaju svojega dela pomaknjeni v prvo bojno linijo in ker se dogodi, da so včasih na mrtvi straži, si že v naprej izdelajo za posamezne primere tudi obrambni načrt oz. sistem. Boj s hinavci terja zavoljo tega izredno trdo kožo in je vsekakor bolje, da se jih izognemo. Naj pogostejše je poznal že stari grški modrec Teofrast, 'ki takole pravi: Ko hinavec pristopi k svojim sovražnikom, je takoj pripravljen, da se z njimi ljubeznivo pogovori in niti malo ne pokaže, da jih mrzi. Tiste pa, ki jih za hrbtom obrekuje, hvali, kadar so navzoči, in izreka jim sožalje, če se jim je kaj hudega zgodilo. Priliznjenca med drugim takole zanimivo opiše: ko spremlja svojega gospodarja, mu govori: ali opaziš, kako upirajo ljudje vate poglede? To se ne dogaja v mestih nikomur... če njegov pokrovitelj govori, priganja cm druge, da molče, ga zasipa s pohvalami, če njegov pokrovitelj pove kakšno šalo, buši v smeh in si tišči robec na usta, kakor da se ne more vzdržati smeha, njegove otroke gladi in hvali ter jim reče: od dobrega očeta dobri otroci. Prvi od gostov hvali vino in neprestano govori: kako dobro ješ, ko pa si vzame kaj z mize, prarvi: kako lepa porcija, v gledališču bo slugi vzel iz rok blazino in jo sam razprostrl na gospodov sedež. Resnicoljubnost je torej v medčloveških odnosih v nevarnosti že od vedno. Se več: nekatere oblike hinavstva so se ohranile do današnjega dne, nekatere pa so se seveda znatno izpopolnile. (Nadaljevanje) Sla je preko dvorišča, težko stopajoč s ploskimi nogami. Razmavhane prsi so ja velo mahedrale v prebarvani bluzi. Na glavi ji je rasel venec sivečih las. Bila je stara, umazana; do vseh je bila nezaupna in sladkarije so ji bile pri srcu. Da jo je Hipolit Matvejevič videl zdaj, bi nikakor ne prepoznal v njej Jelene Bour, svoje nekdanje ljubice, o kateri je tajnik sodišča nekoč izrekel verze: »... Vabi k poljubom, zračna ko sanja.« Pri vodnjaku je madame Bour pozdravil sosed Viktor Mihajlovič Pole-sov, ključavničar; natakal je vode v ji staro posodo za bencin. Polesov je imel |/ obraz ko hudič v operi, ki so ga priza-11 devno namazali s sajami, preden stopi 11 na oder. i ( Ko sta izmenjala pozdrave, sta soseda i \ spregovorila in obrala ves Novgorod. 1 j »Česa nismo dočakali?« je pikro spre-i | govoril Polesov. »Daši sem včeraj vse I mesto oblezel, nisem mogel iztakniti fcri- jf osminskih zagozd. Ni jih! Ni! Tramvaj ti pa mislijo uvesti!« Jelena Stanislavovna je vedela o tri-osminskih zagozdah toliko, kot obisko- 1 i valka koreografskih kurzov »Leonardo j | da Vinci« o kmečkem gospodarstvu, ko j j misli, da se skuta pridobiva iz sirovih ji štrukljev, vendar pa je izrazila sočutje: i »Kakšne so zdaj trgovine! Samo vrste H so, trgovin pa nikjer. In imena trgovin, j j imena so strašna: »Stargiko!« ...« »Že, še huje pa je tole, Jelena Stanislavovna: Ostali so jim štirje motorji ILF IN PETROV popravilo tlačilka za kolo, tedaj pa je spokojno življenje mesta običajno vnovič zmotil kak pripetljaj. Ali sta sc na ulici zapela vozova z osmi, pa je Viktor Mihajlovič dajal navodila, kako jih kar najbolje in najhitreje spraviti narazen, ali so izmenjavali brzojavni drog, in je Polesov peverjal naklonski kot z lastno svinčnico, ki je nalašč skočil ponjo v delavnico, ali pa je peljal mimo gasilski voz, pa jo je Polesov, vznemirjen od zvokov trobente in mrtev od nemira, ubral za njim. Bila pa so obdobja, ko je Viktor Mihajlovič zares zgrabil za delo. Za nekaj dni se je zakopal v delavnico in molče garal. Otroci so noreli po dvorišču, kakor jih je bila volja, vozniki so risali po dvorišču krivulje, kakor so hoteli, vozovi na ulici se sploh niso več zapenjali in gasilski ter pogrebni vozovi so sami samcati drveli na kraj nesreče. Viktor Mihajlovič je delal. Nekoč je po takšnem popadku ko kozla za roge pripeljal na dvorišče motorno kolo, sestavljeno iz avtomobilskih delov, iz delov gasilskih aparatov, dvokoles in pisalnih strojev. Motor s poldrugo konjsko močjo je bil znamke Wanderer, kolesa Davidson, drugi poglavtni sestavni deli pa so bili znamko že zdavnaj zgubili. S sedeža je bingljala na vrvici tablica »Poskusna vožnja«. Zbrala se je kopica ljudi. Ne da bi koga pogledal je Viktor Mihajlovič z roko zagnal pedal. Iskre celih deset minut ni balo. Potem i BRANKO COPIC: Dvanajst stolov Splošne električne družbe. No, ti bodo še nekako šli, četudi so karoserije prave škatle. Stekla niso vložena v gumo. Na lastne oči sem videl. To bo šklepetalo, da bo joj ... Budala! Drugi motorji so pa iz harkovske Državne industrije barvnih kovin. Tudi eno samo vrsto ne bodo vzdržali. Ogledal sem si jih ...« Ključavničar je razdražen umolknil. Cmi obraz se mu je svetil na soncu. Beločnici sta bili rumeni. Med obrtniki, ki so se ukvarjali s popravljanjem motorjev — v Stargorodu takšnih ni bilo malo — je bil Viktor Mihajlovič Polesov eden najbolj štorastih in je češče od ostalih zašel v škripce. Vzrok temu je bila njegova prekomerno burna narava. Bil je vzkipljiv lenuh. Kar naprej je besnel. V njegovi delavnici, ki je bila na drugem dvorišču hiše št. 7 v PerelešinskT ulici, ga ni bilo moč iztak- . niti. Ugasli prenosni vigenj je samotno stal sredi kamnite lope, ki je imela kotel poln počenih zračnic, razbitih projektorjev Triogelnik, pisanih ključavnic, tako orjaških, da bi z njimi lahko zaklepali cela mesta. Tam so se valjali mehki rezervoarji za bencin z napisi Indian in Wanderer, otroški voziček na vzmeti, za vselej zapuščeni dinamo, prepereli jermeni iz irhovine, z maščobo prepojeno predivo, obrabljen smirkov papir, avstrijski bajonet in sila veliko raztrgane, upognjene in zmečkane šare. Stranke Viktorja Mihajloviča niso našle. Ta je že ukazoval. Ni mu bilo do dela. Ni mogel mimo gledati konja s tovorom, ki je zavil na njegovo ali na dvorišče koga drugega. Polesov je takoj krenil ven in z rokami na hrbtu prezirljivo sledil dejanjem voznika. Končno se ni mogel več krotiti: »Kdo pa tako vozi?« se je drl in se zgražal. »Zavij!« Preplašen voznik je zavil. »I>e kam pa zavijaš, glista?« se je trgal Viktor Mihajlovič in planil k živali. »V prejšnjih časih bi ti jih bili naložili po gobcu, da bi znal zavijati.« Ko se je kake pol ure tako repenčil tu in tam, je Polesov že hotel kreniti nazaj v delavnico, kjer je čakala na se je zaslišal kovinski trušč, stroj se je stresel in se zavil v umazan dim. Viktor Mihajlovič se je pognal na sedež in motor je z blazno naglico planil skozi uvoz na sredo cestišča pa mahoma obstal, kot bi ga zadela strela. Viktor Mihajlovič je bil že na tem, da zleze dol in skrivnostni stroj pregleda, ko je ta spet ubral največjo hitrost, ponesel svojega mojstra skoti isti uvoz in se ustavil na kraju starta, sredi dvorišča. Renče je zahropel in se razletel. Viktor Mihajlovič je na čudo ostal cel in iz delov motornega kolesa je tedaj, ko ga je zopet popadla delovna mrzlica, sestavil pogonski motor, ki je bil za čuda podoben pravemu, le da ni deloval. Krona akademske dejavnosti ključavničarja bistroglavca je bila epopeja z vrati sosednje hiše številka 5. Stanovanjska skupnost te hiše je z Viktorjem sklenila dogovor, v katerem se je Polesov obvezal popraviti železna vrata in jih prebarvati po svojem razsodku s katero že bodi poceni barvo, stanovanjska skupnost pa se je obvezala plačati Polesovu potem, ko bo delo pregledala posebna komisija, enaindvajset rubljev petinsedemdeset kopejk. Kolki so šli na račun obrtnika. Viktor Mihajlovič je odvlekel vrata kot Samson. V delavnici se je z vnemo lotil dela. Dva dneva sta šla, da je od-koval zakovice. Vrata je razstavil na sestavne dele. Zaviti okraski iz litega železa so ležali v otroškem vozičku; železni drogovi in kopja so bili zloženi pod stružnico. Še nekaj dni bi bilo potreba za ogled okvar. Potem pa se je v mestu dogodila velika neprijetnost: v Drvarski ulici je počila velika vodovodna cev in V. M. je preostali del tedna prebil na kraju nesreče. Pikro se je posmihal, se drl na delavce in kar naprej pogledoval v jamo. Ko ga je organizacijska mrzlica nekoliko minila, se je spet lotil vrat. a biti je že prepozno: otroci so se na dvorišču že igrali z zavoji in kopji vrat hiše št. 5. Ko so ugledali raztogoti nega ključavni-čaria, so otroci v strahu pometali igrače proč in zbežali. Oslovska leta — Menda se Baja ja ni pomenišil? "" J vzkliknil Hamid Rus. v — Kdaj si pa že videl svetnika s kvihtom žepu? — se poroga Branko Mandič. . is — Pomenišil, kje neki! To je še dosti čudno, — je začel Krsto. Komaj sem verjel sV^, jim lastnim očem, ušesom in nosu. Le poslušaj ■ — Stisnili smo se v gručo, ušesa so se n postavila pokoncu. — Tovariši, Baja je zaljubljen. Zdrznili smo se, ko da nam je za hrbtom grmel top in presenečeni zabodli oči v Kr ' Hamid Rus je celo zardel ko kakšno dekle De-De-Ha je začuden izdavil: — Lažeš! Od kod bi to znal? To počenjaj samo v višjih razredih! . .. — Pa se je. Celo uro sem tičal v tistih V1 ^ kih koprivah za ograjo Kutičevega vrta in s vse slišal, — se priduša Krsto, — kar P°'8leJ moje noge, kako so opikane. «a — Pa kako je zaljubljen? V koga? — vP'r De-De-Ha in se primakne bliže. aa ---V Zoro Kutič, našo sosedo, tisto iz drug razreda, — pojasni deček. »j Pri srcu me je nekaj zbodlo, ko da stojim P.. tablo in me sprašujejo lekcijo, ki je ne znam- ^ pa se mi. da so se zdrznili tudi drugi, kajti živahno, lepo Zoro smo vsi na skrivaj poglc vali. Glej ga, Baja, zaljubil se je, nam pa -S®5, misel ni prišlo, da bi se kaj takega spomnili-pravi osli smo! , >e — Pa kaj, kako je s to rečjo? Kako veš. d zaljubljen? — sili vanj De-De-Ha. — Tako no, to takoj vidiš, — nadaljuje K Stoji Zora v svojem vrtu ob oeraji, grize Abck . ček, krc. krc! kot miš, Baja pa stoji na strani, se poti, zardeva in z obema rokama sti količek ograje, ko da bi iz njega ožemal — Brate sladki, pa zakaj počne to neuron — se utrga Hamidu. . g(1ar — Kaj jaz vem, morda mora biti tako, K si v koga zaljubljen, uj! Kot De-De-Ha, K ne zna verouka. Dule je izbuljil oči in se naježil. , . je — Mene kar pri miru pusti in povej, K J žlobudral Baja. vaŠ — No, ja nekaj takega: rad gledam n ^ vrt, kadar si ti tam, kadar pa te ni, ne s tja, pač pa ... .^mpi — Pač pa Dedičeve slive in orehe! — prip° De-De-Ha. glad' — Potem ga je Zora vprašala, če hoče korčrk. on pa je rekel, da ne more ... v nit'° — Uh. kako laže! — je planil De-De-Ha. malho hi jih pospravil, še preden treneš. ne — Morda je kaj bolan, če niti sladkorcK more, — se postavi zanj Hamid Rus. -jiub' — Ah. kaj še. bral sem, da tisti, ki je 7-‘ ljen, res ne more jesti. — razlaga Krsto. pe-— Oh, to bi bilo nekaj zame. — vzdihn 1‘ D«-Ha. — Saj me že tako kar naprej kazn J odvzemanjem hrane. je — In tako, — je nadaljeval Krsto, " ^j0re razgovoril, da vse noči misli na Zoro. da n spati... - -< — Smrči pa ko krokodil, to jaz vern' j-njlti upre Dule Hajduk. — Uh. kako laže. raz Krsto je snet pomodroval. v>lie • — Saj. saj, eee... v romanih z j^le •zmeraj pripovedujejo kaj velikega, da deK kako io ima rad in kako... vp1"3’9 — Tn kako se je vse to končati? Ranko Mandič. lP(jal ^ — Baja io delal, da ho noč in dan e njen vrt in da ji bo ni=al nismo. ena na s® ,g ti snakovala in mežikala. Ko sta se ra7* Vide mimo meno gledal je vame, pa rne 1 Pravi čudež. iti?!' — Cisto ponorel je’ — zamrmra Du e 1 je 7 obrazom. — Črno knjigo in naš dog°v zdavnaj pozabil še — Kaj bomo na zdai bratje s'adki? skrbijeno nzlasi Hamid Puc B'"n i — Nekaj moramo ukreniti. — ^misl* 3' Mandi-1 resno — 7. bratom bova mati kako hi pr rnz-maiala In spravila k narnin do — Sa'mo pohitita, ker imam že do g’ ^aja P* črne knjige, in mislim samo nanio kot Zoro. — ie od srca potožil De-De-Ha. ,fl — Nič se ne boj. Kadar se midva. °rtegtiC' diča. česa lotiva, vselej kdo kratko P° najin sovražnik ali midva. Filatelisti za 20-letnico Kočevskega zbora no kočevsko filatelistič- u se bo tudi vključilo Wcp Uvl 'pr°gram proslav 20-let-ie kočevskega zbora. Zadalo si tura s nalog, ki jih je začelo r Ji uresničevati. Uvn v ie Izšla v založbi dru-b0 \i£?erta Prvega dne«, ki ne ;a samo lemu namenu, za nlC splošni propagandi ki Pp K, 0 20-letnice. Osnutek, nar Pri-, izbran po natečaju, je in i-fa znani akademski slikar rem Z>rZr domačin prof. Stane Ja-skn ’kuverte Pa je natisnila liso ,-la »Kočevski tisk«. Kuverte b0 one in okusno izdelane, sicer njel 0 tem dala strokovno mne-K°misija natečaja v poseb- nem Nn p?r°čilu. koza *UVerti je posrečeno pri-zbo/10 zasedanje takratne seje sliki1’- si}lizirano po originalni sku A71 sicer v večbarvnem ti-bili Kuverte so še v prodaji; ra-&tvn P'1 ^°do razni uradi, drn-naf’,,^0sPodarska podjetja, pripri 1; Ud- Na razpolago bodo dar, Rajniku društva tov. Ha-25 Q.^Miru na pošti Kočevje po n Proslavo bo organizirana stav °Cevju tudi republiška raz-skih1 V}amk vseh znanih sloven-Unit bralcev in stalnih razstav-ev tudi na mednarodnih raz- Ijal, nirL?' Tako bomo imeli priliko n0 ll redke zbirke, ki jih je mož-vm ^slediti samo na mednarod- nih 1 CUIC* samo na meanaroa-Velik^stovah, za kar je pa treba ' Hv tvo redek užitek zem*t drago potovati v ino-driJf °' Tako nam bo pripravilo nostJ3, redek užitek in prilož- stavn u -ega vtaetl ooma. Raz-terih n 7mela tri oddelke, v Tca-riarari- Prikazana borba nošena klasfr in Povojni razvoj, splošne stav nh zbirke in tematika. Raz-kovni ,do aranžirali znani stro-Venije filatelistične zveze Slo- tizav£rflzir'ln bo tudi pohod par-rt0 nn-. kurirjev iz NOB, ki bo-v p^sni pošto iz Baze — 20 ririp,,[P° poteh nekdanjih kudo NOB. Tudi te kuverte bo-Pert u Posnetek originalnih ku-Uekaj^fske pošte, od katerih W Primerkov je v muzeju žigosan Uliana- Vsa pošta bo Po m s posebnim poštnim ši-&azi-2o Ba b°d° uporabljali na samo na dan proslave. Za splošno uporabo v tednu proslav bo v uporabi tudi poseben poštni žig. Tako je pripravljeno ne le za domače filateliste, temveč tudi za filateliste širom naše domovine veliko presenečenje, za kar se zanimajo že sedaj tudi iz raznih krajev po Jugoslaviji. Dan TNZ Ob dnevu TNZ 13. maja je sprejel predsednik ObLO Ribnica Franc Ilc predstavnike Ljudske milice iz Ribnice. Z miličniki so se predstavniki občine in druž-beno-političnih organizacij zadržali v krajšem razgovoru, nato pa jih obdarili s skromnimi spominskimi darili. Razgovor se je živahno nadaljeval popoldne v Lepovčah ob pečenem jancu. Sestav občinske skupščine Nova občinska skupščina v Ribnici bo imela 52 odbornikov, kandidatov pa je 97. Od tega je 13 kandidatov žensk, 12 pa dosedanjih odbornikov. Nova skupščina se bo precej pomladila: do 25 let starosti so 4 kandidati, od 26—35 jih je 52, od 36-45 je 31 kandidatov, do 50 let dva in nad 50 let osem kandidatov. Z osemletko in nižjo gimnazijo jih je 75, s srednjo šolo 17 in z visoko šolo pet. Kandidira 23 delavcev, 22 kmetov, šest obrtnikov, osem inženirjev in tehnikov, dva socialna in zdravstvena delavca, pet prosvetnih in kulturnih delavcev, 21 uslužbencev, en pravnik, trije upokojenci, ena gospodinja itd. Članov ZK je 29, udeležencev NOB pa 22. OBNOVLJENA PRODAJALNA Pred kratkim je Trgopromet leno obnovil trgovino v Banja loki. tako da je sedaj užitek stopiti v prodajalno. Lepo od podjetja je tudi to, da enako skrbi za lokale v mestu in na podeželju. Tito o obrtništvu »Čeprav sem o problemih obrtništva že govoril na VII. kongresu Ljudske mladine, bi rad ponovno opozoril na velik pomen in vlogo obrtništva nasploh, zlasti pa storitvenih obrtnih dejavnosti v pogojih hitrejše gospodarske izgradnje naše dežele. To želim še posebej zaradi tega, ker industrijska proizvodnja v raznih dejavnostih še ne zagotavlja lastnih servisov za vzdrževanje posameznih proizvodov, čeprav v naši deželi z vsakim dnevom bolj raste število raznih aparatov in tako čedalje bolj naraščajo tudi potrebe občanov po raznih obrtnih storitvah. Dejavnost obrtništva, zlasti storitvenega, je pomemben faktor za standard ljudi. Zato so naši družbi potrebne skoraj vse vrste obrtnikov za opravljanje raznih storitev. Nezadostno zadovoljevanje teh potreb neugodno vpliva na standard občanov. Razvoj storitvenih obrtnih dejavnosti je velikega pomena tudi za čim popolnejše zadovoljevanje potreb kmečkega prebivalstva, tako v gospodinjstvu kakor v kmetijski proizvodnji. Obrtništvo lahko mnogo stori tudi za razvijanje proizvodnje spominkov ter za povečanje Izbire raznih proizvodov, celo tistih, ki jih izdeluje industrija, s čimer bo prispevalo k obogatitvi trga z raznimi proizvodi. Pozabljati tudi ne smemo, da predstavlja naše obrtništvo spričo strokovnosti obrtnikov pravo bogastvo. To velja zlasti za tisto obrtništvo, ki ima umetniško obeležje in ki se odlikuje s kvalitetno izdelavo. Zato bi bila velika škoda zavirati razvoj takšnih obrti in delo obrtnikov, ki izdelujejo na primer zlatarske in druge predmete z umetniškim obeležjem, ki prav nič ne zaostaja za podobnimi proizvodi na svetovnem trgu. Podatki o razvoju našega obrtništva pa kažejo, da zaostaja za razvojem drugih gospodarskih panog, za splošnim gibanjem standarda ter za naraščanjem potreb po obrtnih proizvodih in storitvah. Zlasti lani so mnogi obrtniki zaradi nepravilnega odnosa do obrtništva opustili obrtne delavnice. Nasproti obrtništvu smo zadnje čase uveljavili politiko dezlnvestiranja, bili pa so tudi primeri levičarske zaletelosti in odklonov glede na delo samostojnih obrtnikov, kar je povzročilo, da odpovedujejo svoje obrate. Ce obrtnik opusti svojo obrt in gre v tovarno, ima skupnost več škode kakor koristi, ker imamo v tovarnah mnogo delavcev, nimamo pa dovolj obrtnikov. Nam so potrebni takšni strokovnjaki, da delajo prav kot obrtniki. Napačno je mnenje nekaterih, da bi bilo treba obrtništvo polagoma likvidirati. Obrtništva ne moremo likvidirati, ker nismo našli drugih oblik za zadovoljevanje potreb po obrtnih proizvodih in storitvah. Ne smemo pozabljati, da družbe ni moč ustvariti kar čez noč. Tudi na tem področju moramo najti nove oblike dela na družbeni osnovi. Na primer servisi stanovanjskih skupnosti so se dostikrat spreminjali v proizvajalce, čeprav so nam bolj potrebne storitvene dejavnosti, razne servisne službe. Zato nam zlasti v pogojih nezadostno razvite obrti ni vseeno, ali se bodo obrtne dejavnosti ukvarjale samo s proizvodnjo, ne pa tudi s storitvami. V naši politiki razvoja obrti in krepitve socialističnih družbenih odnosov na tem področju razvijamo in moramo čedalje bolj krepiti obrtništvo na družbenem sektorju, Ker pa je organiziranje obrtne storitvene dejavnosti na družbeni osnovi dolgotrajen proces, nam je potrebno tudi delo samostojnih obrtnikov. Slednji lahko prispevajo k popolnejšemu zadovoljevanju potreb občanov in gospodarstva z obrtniškimi proizvodi ln storitvami, ker so to ljudje, ki imajo bogate strokovne izkušnje In veliko delovno sposobnost. Samostojnim obrtnikom je treba ustvariti pogoje, da jih bomo spodbujali k razvijanju njihovih poslov, k večjemu ln boljšemu delu. Obrtnike, ki vlagajo v svoj posel delo in znanje, je treba na ustrezen način tudi nagrajevati. Tudi tu ne moremo uporabiti nekakšne uravnilovke. Tistega, ki se je učil, ki je dosegel določeno stopnjo znanja in višje strokovne kvalifikacije, ne moremo izenačevati z nekvalificiranim delavcem ali s tistim, ki se šele začenja učiti. Ml v svojem sistemu gospodarjenja sploh odklanjamo uravnilovko kot metodo v nagrajevanju in sl prizadevamo na ustrezen način spodbujati strokovnost in večji učinek v delu. To načelo, ki izvira Iz načela nagrajevanja po delu In ki ga moramo uporabljati čedalje širše, mora prav tako veljati za obrtništvo. Obrtnikom je namreč treba zagotoviti takšne pogoje za delo, da bodo tudi oni nagrajeni po delu, da bodo od svojega dela spodobno živeli, bolje kakor doslej, in da bodo s svojim delom, znanjem in storitvami koristili družbi. Da bi obrtniki lahko uspešno opravljali svoje delo, potrebujejo tudi nekatere stroje. Toda zdaj ne morejo kupovati takšnih strojev iz uvoza, ni pa jim dovoljeno niti kupovati stare stroje, ki jih v družbenem sektorju ne uporabljamo. Te razmere je treba urediti. Tudi s predpisi je treba omogočiti, da bodo dobili obrtniki potrebna proizvajalna sredstva. Nikar se ne bojmo, da bo kak obrtnik obogatel, če ima stroj, ki mu olajluje delo In pripomore, da je njegovo delo učinkovitejše. V okviru uveljavljanja novega zakona si moramo prizadevati, da bomo tudi na tem področju uredili razmere, in če je treba kaj spremeniti v predpisih, moramo tudi to storiti. Iz razgovora predsednika republike s člani delegacije obrtnikov Štafeta mladosti v Ribnici — V ponedeljek, 13. maja zjutraj je mladina iz Dolenje vasi prevzela štafetno palico od kočevske mladine na Jasnici, ob 8. uri pa so jo ribniški mladinci prinesli na trg pred zadružnim domom, kjer jo je sprejela Meta Železnik, članica CK ZMJ. V kulturnem delu programa je sodeloval mladinski pevski zbor s šole in godba. Na zborovanju je govoril Vili Levstik, predsednik CDS Inles in kandidat ribniške in cerkniške občine za poslanca v republiški organizacij sko-poli-tični zbor. Po branju pozdravnih pisem občanov Ribnice in pripadnikov garnizona JLA Maršalu Titu je štafeta krenila proti Sodražici, kjer so jo prebivalci tudi lepo sprejeli, nato pa so jo na meji prevzeli mladinci cerkniške komune. — Sprejema štafete v Ribnici se je udeležilo okrog 1.500 ljudi. Foto Mohar Legenda o finski deželi Veliko število potopisnih zapiskov prikazuje Finsko kot svojevrstno severno pokrajino, ki ima mnogo geografskih in naravnih redkosti. Odkar je pred dnevi prišel prvič na uradni državni obisk v Jugoslavijo predsednik finske republike URHO KEKKONEN, je vsak droben podatek o tej severni deželi dobil popolnejšo veljavnost. Zakaj državni stiki med Finsko in Jugoslavijo so šele z obiskom predsednika KEKKONENA prišli v uradno državno kroniko. Iz potopisnih zapiskov smo črpali zanimiva poročila o belih severnih medvedih, ki nekje na severu Finske še imajo svoje skalnate brloge, poročila o seVemih svetlih poletnih nočeh, ki so tako kratke, da sc ljudje ne utegnejo v temi odpočiti in o dolgih temnih zimskih nočeh, ki se vlečejo v neskončnost. Razen tega smo ob pomembnejših zgodovinskih letnicah brali o Finski sestavke, ki so dokazovali, da novejša finska zgodovina ni enolična in lahka. JEZERO PRI JEZERU Tujci Finsko običajno gledajo bolj z romantičnimi očmi kot dežela sama zasluži. Veliko je k temu pripomogla stara finska LEGENDA. ki govori o nastanku Finske. Ko je bog ustvaril zemljo, je nosil neki angel skozi ozvezdje velikega voza posodo — napolnjeno z vodo. Ta voda bi morala biti porabljena za eno izmed velikih morij na Zemlji. Angel pa se je zagledal v zvezde, se spotaknil in razlil vodo na kamenita tla. Prostor, ki ga je z vodo poškropil, je bila Finska. Tako je nastala dežela s tisočerimi jezeri. Finska ima po natančnem štetju blizu šestdeset tisoč jezer. Med njimi so velika in zelo mala jezera. Celotna površina jezer pa znaša komaj eno desetino površine, čeprav je močvirnatih predelov skoraj ena tretjina. Drugi, pravi nacionalni ponos za Finsko so gozdovi. Skoraj dve tretjini površine pokrivajo gozdovi. Finski časopisni papir je na svetu Skoraj tako dobro poznan in ima skoraj takš=u sloves kot švicarske ure, italijanski makaroni ali nemška nalivna peresa. Tudi pri nas finski strokovnjaki gradijo v Ivangradu veliko lesno tovarno, ki bo predelovala črnogorski in bosanski les. Finska lesna industrija — predsednik finske republike URHO KEKKONEN je sam rojen v pokrajini. ki je obdana z bogatimi gozdovi, žagami in tovarnami lesa — po svojih izdelkih in proizvodnih postopkih prednjači na svetu. Zato Finci radi povedo, da se njihovi ljudie ne morejo nikoli ločiti od losa. Z lesom se srečajo v zibelki in od njega se ločijo v rakvi. ŠTIRI DESETLETJA RAZVOJA Finska je dežela, ki je zelo pozno dobila svojo samostojnost. Med evropskimi narodi ie finski narod med zadnjimi pridobil državno neodvisnost. Julija meseca leta 1917 je bila sredi prve svetovno volne razglašena v Helsinkih Finska za neodvisno državo. To ie omogočilo splošno revolucionarno vrenje, ki je zajelo tudi Finsko. T>eta 191(1 pride pod voH-vom oktobrske revolucije do ko- munističnega prevzema oblasti v Helsinkih in na južnem Finskem, vendar se to gibanje na Finskem ni utrdilo. Postopoma dobiva vedno večji vpliy v deželi kmečko gibanje in kmečka stranka, kri je tudi še danes na čelu in sestavni del vlade. Po drugi svetovni vojni je Finska, po slabih izkušnjah v preteklosti, na novo določila svojo polt- Mladi Pionirsko in madinsko šahovsko prvenstvo vsako leto zajame veliko mladih šahistov in pridobiva nove in nove. šah je igra, ki je priljubljena mladim in starim, ki utrjujejo voljo in vztrajnost, igra, ki zbližuje narode na mednarodnih srečanjih. To je igra, ki ne zahteva posebnih materialnih sredstev, da bi io lahko gojili kierkoli. Da je priljubljena tudi pri najmanjših, smo se lahko prepričali na letošnjem pionirskem in mladinskem šahovskem prvenstvu. Organizacijo teh tekmovanj že več let uspešno vodi ZPM. V »Novicah« smo že čitali o izidu občinskega pionirskega in mladinskega šahovskega prvenstva, katerega sta organizirala odbor za telesno vzgojo in ZPM občine Kočevje. Na conskem prvenstvu, ki je bilo 7. maja v Grosupljem, so našo občino zastopale naslednic ekipe: mlajši pionirji, starejši pionirji in stareiše pionirke iz osnovne šole Kočevska Reka in mladinci iz osnovne šole Jožeta Šeška. Na tem prvenstvu so so- iiiiimiimiiMHiiiiiMiMiimiiiimiiiiiiiiiiiMimiimiiiiimniiiiiiiminiiiiiiiiiiiMiiiira PROZORNE HRUŠKE V Azerbejdžanu v Sovjetski zvezi uspevalo hruške, ki jim je ime Donguzbaš. Nenavadno pri teh hruškah je, da je njihov plod povsem prozoren. Na tržišču so hruške zelo iskane zaradi izrednega okusa in močne arome. Plodovi so mehki. Nekatere hruške so težke tudi po kilogram. Podjetje storitvenih obrti »Kovinar« Kočevje razpisuje po sklepu komisije za sprejem in odpust delavcev sledeča delovna mesta: SKLADIŠČNIKA DVE DEI.OVNI MESTI VODOVODNIH INŠTALATERJEV OZ. INŠTALATERJEV CENTRALNE KURJAVE Pogoji: Primerna strokovna izobrazba oziroma sposobnost samostojnega izvrševanja zahtevanih del stroke. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Nastop službe možen takoj. tično orientacijo do zunanjega sveta. Po odstopni generala MAN-NERHEIMA, ki je ostanke svoje politike zapustil v utrjeni Manner-heimovi črti ob sovjetsko-finski meji, je prišel na čelo Finske novi zmernejši in razsodnejši predsednik PAASIKIVI. Odnose s sosedi je začel utrjevati na povsem drugi osnovi. JUHO KUSTI PAASIKIVI ima velike zasluge za sklenitev premirja med Finsko in Sovjetsko zvezo. Tudi povojni razvoj Finske je usmeril popolnoma v drugačno smer. Bil je dovolj moder, da je dobil hkrati ameriške kredite iz MARSHALOVE pomoči in sklenil dolgoročne trgovinske sporazume s Sovjetsko zvezo, po katerih je Finska postala najmočnejši trgovinski partner Sovjetske zveze. KEKKONENOV DELEŽ Smer, ki jo je na Finskem začel PAASIKIVI, je spretno nadaljeval in Izdelal KEKKONEN. Posledica je bila vrnitev oporišča Porkkale Finski, ki so ga po drugi svetovni vojni zadržali sovjeti. Navezanost na vojaške bloke je osnova fin- šah isti skega stališča v mednarodnih nosih. Dobri sosedski odnosi z bližjimi sosedi so Finski °m ”-čili, da je po svoji lastni p> -utrdila odnose tudi z bolj °® . ljenimi deželami in velesil • Nekateri strankarski naspro očitajo KEKKONENu, da takšno politiko narekovale trebe, toda to dejstvo nikako zmanjšuje dežela, ki ga m°' u pripisati spretnemu f'nsK predsedniku, 'ki je s svojo P tično treznostjo dobil veliko P poro tudi med našimi ljudmi njegovem prvem obisku v J s slaviji. nč» farmarja. Spor sc * oba. ko v spopadu Pa( ,„i jc |i> zahtevna zgodba ys‘‘ ,r'atij .ji-iepih barvnih dobrih igralcev (Gr j^j j8-Jean Simons) tudl rale. Film bo na »v \’e’ in 19. maja v kin« Lašče. Dvoje srečanj in 3 točke £Wi?lajena ekiPa rokometa TVD r^. , KO'CV^Vio iiTv Ha /Hom0.0 aHi SralaZ^n ^°^cvje je do danes odi-doiia_-zf dve tekmi za prvenstvo anri^JSke P°dzveze. V nedeljo, 28. * se je ekipa Partizana Ko- Stifnc P.omerila s Partizanom iz Zultit 0J1 dosegla neodločen reto jeni ^ Y nedeljo, 5. maja gala p a domačem igrišču prema-TekmrtlZan Sen,tvid s 23 :15. bila od - na domačem terenu je Pred!,, časa do časa nezanimiva, drugem™ 7. Prvem delu igre. V Vzeij Polčasu so domačini pre-ratiikA°bu<^0 *n dosegli kar lepo mom v golih, že • oru le kazale takoj po od-^ini^rici6 ,7azat°. da bodo doma-riost ce-d dve točki. Pred- elani moni fila do konca niti naj- irriel °Sr°žena. Prvi polčas je ^recW?fal:n'oma drugačen videz. Pleni',,, 1 en.e in druge ekipe se je konpai , ™ Prvi del igre se je a^dinov 7 *6° razkko v korist do- Solov sta dosegla Stane Pdznarv “litja Švigelj. Posebno miQrt, Je bi lahko požel tudi brann ^ratar Vojko Švigelj, ki je Tudi 2610 zadovoljivem stilu, znani* . .iSraici zaslužijo pride .^j je Šentvid ekipa, ki je vedno zmagovala, tiekai , srečainj bi lahko izvlekli vlsetT1 ,s'kupnih zaključkov. Pred-še o if °Paziti, da manjka še in saj . ningov, pa tudi več srečanj, za Pridobitev večje rutine za igro potrebno tudi dosti igranja. Prepričani smo, da volje našim mladim igralcem ne manjka. Ni še vse zamujeno in upamo, da bo mlada ekipa vse pomanjkljivosti odpravila in v srečanjih dosegala še lepše rezultate. Množica gledalcev, ki je bila priča nedeljskemu srečanju v Kočevju, nam je dokaz, da je ta igra v Kočevju priljubljena in si že pridobiva vedno več pristašev. Dovoljujemo si pa pripomniti, da je igra v rokometu kakor tudi vse druge discipline v športu borba dveh nasprotnikov, v kateri naj zmaga boljši, ne da bi pri tem kršil športno disciplino. Tudi gledalci so velik pripomoček za dosego zmage ali poraza. Ni izključeno, da se s pristranskim navijanjem tudi sodnika postavlja v neprimeren položaj, v katerem nenamerno odloča v eno ali drugo korist. Mislim, da v vsakem oziru škodimo le nastopajočim. Bodimo torej nepristranski, dajmo pa pobude našim ljubljencem le v mejah dovoljenih športnih norm. T. D. Preteklo soboto je Ribiška družina Kočevje izvedla izbirno tekmovanje v lovu rib s plovčkom. Od skupno 45 članov je tekmovalo 29 ribičev, ostali pa so bili sodniki ali upravičeno odsotni, le 4 člani se iz neznanih vzrokov tekmovanja niso udeležili. V eni uri so tekmovalci ujeli 173 rdečeperk, ki so tehtale 7,22 kg. Najboljši prijem je imelo naslednjih 10 ribičev, ki so se hkrati plasirali tudi v ekipo za tekmovanje z ribiško družino Ribnica prihodnji mesec: Stane Potočnik, Jože Salvaš, Avgust Majerič, Herman Struna, Velentin Žurga, Vinko Muhič, Peter Poznič, Milan Turk, Jože Primc in Anton Conta. — Pred tekmovanjem je bil tudi pregled ribiškega pribora vseh članov družine, na katerem je bilo ugotovljeno, da imajo ribiči v glavnem soliden pribor za ribolov. (Na sliki ribiči pred tekmovanjem.) Z OKRAJNEGA ŽENSKEGA KEGLJAŠKEGA PRVENSTVA Najboljša Erjavčeva Stolpič avgusta vseljiv <^Videvaj°. da bo stolpič v konc (štirj5^' ^ njem bo 20 stanovanj konnlCi deljiv ■bci "^jiv najkasneje do tiVgUs| avgusta (po pogodbi do 1. (štiri 3 ' ^ njem bo 20 stanovanj štiri , ®nos°bna. 12 dvosobnih in tr' -m vi v my win 11 an °dkun !S°kna)' Deset stanovanj bo °staiihU ,Irdes> enega Gradbenik, ObLo „„vet pa bo potreboval drosve1Za SVoie uslužbence ter za Trojgki 1 in zdravstveni kader. Cesta a komunalni prispevek, °kroH f, stolpiča in ostalo bo stalo Pa nulijonov din, stanarina ^ašau dosedanjih izračunih biesec 5344 do 8052 din na (PoieH‘ r dograditvijo stolpiča onega njeSa gradi Gradbenik še hort In^es> ki naj bi bil gotov letu v ftf4®*0) stanovanjski prohibit "f4 ™ici še ne bo rešen, saj Za sta_na občini nad 300 prošenj ’“snovanja. (lot^Sp0 Podjetje navn- Pu6led ob-tes ta vranci »brat >Rog<<-°°ViliKi ln ob- ifradbc°d" fasado • dimnike, Preteklo soboto in nedeljo je bilo v Kočevju žensko .kegljaško tekmovanje za prvenstvo posameznic za območje bivšega okraja Ljubljana. Udeležile so se ga članice kegljaških klubov (društev) Gradis, Slovan, Ljubljana in Kočevje. Skupno je nastopilo 23 tekmovalk, ki so metale po 200 lučajev — 100 na polno in 100 na čiščenje. Rezultati: 1. Erjavčeva (Gradis) 762 kegljev, 2. Tome (Gradis) 761 kegljev, 3. Janša (Ljubljana) 741 kegljev, 4. Sonenvald (Gradis) 736 kegljev, 5. Knez (Ljubljana) 731 kegljev, 6. Potočnik (Kočevje) 720 kegljev, 7. Klemenčič (Gradis) 711 kegljev, 8. Andoljšek (Kočevje) 681 kegljev, 9. Remec (Gradis) 678 kegljev, 10. Bovlin (Ljubljana) 675 kegljev, 11. Šercer (Kočevje) 670 kegljev, 12. Strekelj (Slovan) 662 kegljev, 13. Rus (Gradis) 660 kegljev, 14. Bergant (Gradis) 658 kegljev, 15. Satler (Ljubljana) 655 kegljev, 16. Luznar (Ljubljana) 650 kegljev itd. »Ve, napravili *J0 m mon-% x«ov hladil- I^Ušče Jhod v muR»(1 zdaj ^ani ’ namreč s roti fbrnjene k' bii izniči, kc- ^tbii^odanji >vini« ceste. Pred Ni v« bpd°m bo Uteleh ' Tako pre-6»Ve^ Sostišče bo odgovar- jalo predpisom o higienskem minimumu. Odprto bo predvidoma spet v drugi polovici junija, preureditev pa bo veljala po oceni 5,2 milijona dinarjev. Gostinci so pri Ko- lodvorski restavraciji odstranili ograje in drvarnice oziroma barake, ki so kvarile okolico tega gostišča. Vse to so opravili s prostovoljnim delom, ki so ga organizirali trikrat. Naštetih 16. tekmovalk se je plasiralo hkrati na republiško prvenstvo, ki bo 18. in 19. maja v Kočevju, Ostale tri kočevske tekmovalke so zasedle naslednja mesta: 17. Benčina, 19. Ocepek in 20. Kolar. KMETOV ODGOVOR V dnevih velike suše je turist vprašal kmeta, če je imel letos dosti dežja. »Prav malo sem ga imel, skoraj nič. Moj sosed ga je imel več.« »Tega ne razumem, saj je sosedovo posestvo zraven vašega,« je pripomnil turist. »To drži,« je odvrnil kmet, »toda njegovo posestvo je mnogo večje od mojega.« NI PONOČNJAK Star ogljar pride s hribov v mestno trgovino in zagleda med drugo robo na pultu tudi pižamo: — Kaj pa je to za ena reč? — Pižama. — In čemu služi? — To nosimo po navadi ponoči; naj vam dam eno? — Ne, ne; ponoči grem jaz po navadi spat! TO JE TISTO — Ali veš, da ima Janez polomljena rebra in da leži v bolnišnici? — Ni mogoče! Se včeraj sem ga srečal z mladim dekletom! — Saj to je tisto. Srečala ga je namreč tudi — njegova žena! Če upoštevamo, da imamo v Kočevju kegljišče šele približno eno leto, drugod pa že tudi po 10 let, so dosegle našcN tekmovalke kar Luznar jeva (Ljubljana) bo tekmovala tudi na republiškem prvenstvu, ki bo to soboto in nedeljo v Kočevju. Na njem bo sodelovalo okoli 50 kegljačic iz vse Slovenije lep uspeh. Od šestih so se 3 plasirale celo na republiško prvenstvo, na katerem bo predvidoma nastopilo okoli 50 najboljših slovenskih kegljačic. Po tekmovanju so kegljačice izjavile, da je naše kegljišče dobro in zelo lepo urejeno, vendar malo naporno ter da bi dosegle še boljše -rezultate, če bi prej na njem trenirale. Pohvalile so -tudi gostoljubnost in urejenost v hotelu ter organizacijo tekmovanja in sojenj«. ta teden za vas KOČEVJE POROČILI SO SE Žagar Stanko, delavec iz Osilnice, star 24 let in Kovač Božica, gosp. pomočnica iz Sela 5 pri Osilnici, stara 19 let; Mavrin Zvonko, delavec iz Kočevja, Rožna ulica 28, star 24 let in Nose Olga, trg. pomočnica iz Željin 12, stara 22 let. V Ljubljani so se poročili: Ing. Južnič Matija iz Ljubljane, Rožna dolina, c, VII 47, star 30 let in ing. Pugelj Magdalena iz Kočevja, Kolodvorska 2, stara 26 let; Dežman Ivan iz Kočevja, Trg svobode 17, star 22 let in Vovk Julijana iz Kočevja, Kolodvorska 11, stara 21 let. V Mariboru sta se poročila: Djokič Maksimilijan iz Maribora, star 32 let in Veit Ana iz Mahovnika 26, stara 26 let. RODILE SO Peško Marija, trg. pomočnica iz Cvišlerjev 5 — dečka, V Ljubljani so rodile: Kužnik Anica iz Kočevja, Trata 26 — dečka; Ambrožič Matilda iz Kočevja, Trg svobode 21 — dečka; Glavan Majda iz Klinje vasi 13 — dečka; Jurjevčič Marija iz Kočevja, Trata — dečka; Vilicer Anica iz Kočevja, Cmo-meljska c. 4 — deklico; Trpin Stanislava iz Slovenske vasi 5 — dečka; Vidmar Marija iz Lipe 9 — dečka; Faflek Jožefa iz Koprivnika 19 — dečka; Nahtigal Bogomira iz Mahovnika 27 — deklico; Mazzoni Edeltraud iz Kočevja, Rudnik 3 — dečka, V Novem mestu so rodile: Prezelj Vanda iz Kočevja, Ljubljanska cesta 29 — deklico; Vertič Marija iz Kočevja, Rudnik 26 — deklico; Cerimovič Alojzija iz Gorenjega 10 — dečka; Polovič Magda iz Kočevja, Šeš-kova ul. 20 — dečka. Umrla sta Gorenc Anton, delavec iz Kočevja, Ljubljanska 53, star 54 let in Osterman Katarina iz Kočevja, Trata 5, stara 79 let. PREDGRAD RODILI STA MAVRIN Pavlina, gospodinja lz Kočevja, Reška c. 2 — deklico. GEGORIČ Ana, gospodinja iz Pregrada 30 — dečka. DOLENJA VAS RODILA JE Kos Marija, gospodinja iz Dolenje vasi 38 — dečka. V ljubljanski porodnišnici je rodila Arko Marija, gospodinja iz Dolenje vasi 35 — dečka. UMRLA JE Dejak Ivana, preužitkarica iz Dolenje vasi 61 (stara 85 let). LOŠKI POTOK Rodila je Car Pavla, natakarica iz Retij 37 — deklico. Poročili »o se: Levstek Janes, delavec iz Travnika, star 38 let in Lavrič Angela, delavka iz Srednje vasi, stara 35 let; Godejša Jakob, delavec iz Žirovnice, star 26 let in Rojec Marija, delavka iz Retij, stara 19 let. ČESTITKA Ivanu Lundru, ki služi vojaški rok v Doboju, želimo za 21. rojstni dan prijetno praznovanje. — Starši. PRODAM Poceni prodam motorno kolo »Ziindap« — 200 ccm in ogrodje vzidalnega štedilnika. Naslov na upravi Novic. PRODAM Po ugodni ceni prodam še dobro ohranjen motor znamke DKW 200 ccm z novimi deli. Lahko plačate tudi s čekom. Naslov na upravi Novic. I PRODAM Ugodno prodam gradbeni material in deske. Naslov na upravi Novic. OBVESTILO Obveščamo izžrebance našega nagradnega natečaja, naj dvignejo dobitke najkasneje do 15. junija, sicer bodo dobiti zapadli. Uredništvo in uprava Novic. OBVESTILO Kegljaški klub Kočevje vabi vse interesente, zlasti pa mladino, naj se priglase kot redni postavljači kegljev na kegljišču v Kočevju. S tem si vsak lako zagotovi priložnostni zaslužek v popoldanskem ali večernem času. Nagrada znaša 100 din na uro. Vse informacije daje upravnik kegljišča. MALI OGLASI Cena vsem malim oglasom je: do 10 besed 300 din, vsaka nadaljnja beseda je 30 din. Za preklice beseda 50 din. Za naslov na upravo »NOVIC« ali pod šifro se doplača 100 din. Male oglase je treba plačati pred objavo (ob naročilu). Oglase, ki jih sprejemamo po pošti, bomo objavljali le, če nam bo naročnik hkrati nakazal tudi denar za objavo oglasa. Za podjetja in ustanove to ne velja. Uprava Novic VARSTVO OTROKA Sprejmem otroka v varstvo. Informacije v trafiki pri cerkvi v Kočevju. OBVESTILO Avto-moto društvo Kočevje obvešča lastnike osebnih avtomobilov in motornih koles, ki so sc udeležili sprejema štafete na Brodu na Kolpi, naj do 30. maja 1963 dvignejo v pisarni AMD Kočevje bone za gorivo. AMD Kočevje ZAHVALA vsem, ki so spremili na zadnji poti našega dobrega očeta ANTONA KORELCA iz Kočevja. Posebna zahvala za pomoč podjetju Zidar, šoli Mirka Bračiča, sorodnikom, znancem in prijateljem. Žalujoči žena, otroci in ostalo sorodstvo. ZAHVALA Vsem, ki ste našega nenadomestljivega ljubega moža, očeta, starega očeta ALOJZIJA LOVŠINA spremili na zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje, nam ustno izrazili sožalje, naša iskrena zahvala. Posebna zahvala sorodnikom, sosedom in vaščanom, ki so nam takoj ob tej bridki uri priskočili na pomoč, dr. Rozaliji Benčina za takojšnjo zdravniško pomoč, KZ Ribnica ter gostinskemu podjetju Ribnica za darovana venca, prostovoljnemu gasilskemu društvu Dolenji lazi za izkazano poslednjo čast, duhovščini ter vsem, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti. Za vse izraze plemenitega čutja vsem naša prisrčna za*?v va Žalujoči: žena Angela, sin , in hčere z družinami ter os sorodstvo. . . ofi3, Breg pri Ribnici, 8. maja 1 ZAHVALA Ob težki izgubi naše drag6 mame in stare mame KATARINE OSTERMAN iz Kočevja, Trata 5, sc iskreno^ hvaljujcmo zdravniškemu -duhovščini ter vsem ostalimi * ji lajšali bolečine med njeno leznijo ter jo spremili na nj zadnji poti. Žalujoči otroci z ostalo sorodstvo. družinami 10 KOČEVJE: 17. do 19. maja ameriški barvni film »Tonka«, 20. in 21. maja angleški film »Bongo Ekspres«, 22. in 23. maja francoski film »Noč vohunov«, od 24. do 26. maja italijanski barvni film »Go-lijat in Goganti«. RUDNIK: 18. in 19. maja francoski barvni film »Kosilo v travi«, 25. in 26. maja ruski barvni film »Tigri potujejo«. RIBNICA: 18. in 19. maja mehiški barvni film »Pesem upornika«, 25. in 26. maja poljski film »Smrti zapisani«. SODRAŽICA: 18. in 19. maja ameriški barvni film »Vozovi na zahod«, 25. in 26. maja italijanski film »Sli bomo v San Remo«. VELIKE LAŠČE: 18. in 19. maja ameriški bavni film »Velika zemlja«, 25. in 26. maja italijanski film »Sedmi razred«. LOŠKI POTOK: 19. maja francoski film »Grenka zmaga«, 26. maja italijanski film »Sladko življenje«. DOBREPOLJE: 19. maja ameriški film »Golo mesto«, 22. maja japonski film »Kamikaze, piloti samomorilci«, 25. in 26. maja jugoslovanski barvni film »Misis Stone«. PONIKVE: 23. maja japonski film »Kamikaze, piloti samomorilci«. BROD NA KOLPI: 18; maja ruski barvni film »Tihi u III. del, 25. in 26. maja jugo^ vanski film »Tovariš predsea srednji napadalec.« „ja PREDGRAD: 18. in 19. italijansko francoski film ..y žene, 25. in 26. maja amen barvni film »Hrabri in pogum* POTUJOČI KINO PREDVAJ-4 Slovenski film »Dolina m1 j soboto, 18. maja ob 19. uri v . vasi. V nedeljo, 19. maja ob 1 • v Lazah, ob 16. uri v VimoU ob 19. uri v Mozlju. ^ Nemški film »Prfoks« v sod 18. maja ob 19. uri v Črnem toku. V nedeljo, 19. maja ° j. uri na Travi in ob 18. uri v ireski. l, o- Slovenski film »Balada ° jaji lenti in oblaku« bomo Predvlngu, 15. in 26. maja v Starem ^ Strugah in Livoldu. Nemški -Prfoks« v Oneku, Kopnvm 3anja loki, Fari in Kužlju. ure Vstopnice prodajajo P° Qje-pred pričetkom predstave. lalcem je brezplačno na eI1o Umski list z vsebino in jke v ilma. Odgovorne predstavnic erajih, kjer predvajamo ej(fi irwaimrv Hn rvifikiVbiiO ^3 iai*, SPORED RTV LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.05, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.00 do 8.00. SOBOTA: 18. MAJA: 8.05 Po-štarček v mladinski glasbeni redakciji — 9.25 Ciganske melodije — 10.15 Na obisku pri makedonskih skladateljih — 11.00 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 KN: dr. Albin Sedej: Pomen nove uredbe o zatiranju svinjske in perutninske kuge — 13.30 Zabavna paleta — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Dva orkestra, dva stila — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 18.45 Naši popotniki na tujem — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Po domače... — 21.00 Za konec tedna ples — 22.15 Oddaja za naše izseljence. ^la. NEDELJA, 19. MAJA: "•^medinska radijska igra: A. A- jru-M. Stanovnik: Tiger v PUJ ^veščini — 9.05 Za nedeljsko rJ-drilo — 10.00 Se pomnite, .iVe ši. .. Jože Peternelj:12 . aI)ib v svobodo — 11.50 Tisoč P. ^gsi taktov za dober tek — , ravlj,9," poslušalci čestitajo in P°_z__ f4.1& jo, I. — 13.30 Za našo vas -od ut ofejitsa? PJe^abavn*^ zdravljajo, II. —15.15 g.oO^. kester Norie Paramor gtai"m moreska tega tedna: M1! „reda' vič: Predavatelj prvega rather- ssssffjffi.•esrS poldne — 20.00 Izberite 5*r0grap lodijo — 22.15 Skupni y JRT, studio Beograd. OBVESTILO V nedeljo, 19. maja ob 15. uri bo v Seškovcm o& Kočevju revija mladinskega petja. Nastopajo pevsk* gyggo osnovnih šol Stara cerkev, Kočevska Reka, Fara, J026 in Mirko Bračič Kočevje in gimnazija Kočevje. ijudJ1 ° Vstopnina 100 din. Prijatelji mladine in petja v vabljeni!