142. številka.
28« imemb]
(T Trst«, t sobote «vsi«r <«• 97. ltTMkr« 1897.)
V/..'-7,/:.
Tečaj XXII.
hHDINMT'
lakaja p* trikrat na todon t Uetlh i»-Jujik tb tarklh, četrtkih lx ocbctiUi. Zjntranjo itdanj« ii-
ksja oh 8. ari sjatraj, vofterno p* ob 7. ari voior. — Obojno izdanje «taii#» : (k JeSeanMaa . (. 1.—, icven AvrtrtJ. t. I.SC m trt |«»1 . . . ».— . , . u »nI let* , . . 6.— • « . «•— it v»f lote . . » 12.— . • > IS.-Karoialae le plaiovatf naprej aa a&reibe hra? prtlezeae aii?o6nlne ae aprava a« •žira.
Po*oxei£re itorilko ae dobivajo t pio-iajelnicah tobaka v 1 rntu po Zl otA, hren Trita po * ari.
Oflaei M raiano po tarifa v petita; ta aaaloTd i debelimi irkaai •« plavajo
froator, koti ker obasja inmdnih Tre (ft o«Una. ounirtniflo in jamo »e^Tule, ' j ■aii	itd. io raiunfvio p»»prt<od.l
Tai tUpiii naj te poAUjajo orodnlStT eliee Caaorma it. IS. Viako »rti!« eti \»iti frttnkoTauo, kor DefrankoTan* a« .'j •pr«ja»»ftj«. Rokopisi it* n« vraf&jo.
HaColniao, roklamaoije in »glino epre-ujer»vniitvo uli« a Molino pie-oslo kit. I, II. nadst. Nr.roSuiso in ogla« ja plaiovati loee Trat. Odprt.' roklam* eija o prn»;« paAtnise.
61
P ««Nnn«M }•
Castitim našim gg. naročnikom!
Vsem onim gg. naro£nikom, kateri ne poravnajo zastano naročnino do I. decembra t. I., ustavimo list brezpogojno.
_JJprava „Edinosti".
Dan zadoščenja.
Meseca marca leta 1897. so bili precej vi* harni čaai po aaii okolici. Imeli smo državno-zborake in deželnozborke volitve. Volitve denašajo vsikdar nekaj več življanja med ljudstvo. To tiči že v naravi stvari. Najlenejo in okorne naravi postajajo iivahneje in agilneje. Vse je razburjeno, razdražljivo in občutljivo. Tako je, kaker da bi bil že vzduh sam napolnjen elektricitet o. Seveda ni povsodi jednako. Tudi v tem pogledu velja znani pregovor: Altri paesi, altri costumi 1 Po nekod ae le prepirajo in kriče, drugod ae tepejo in si razbijajo glave. Na Ogerskem n. pr. niti ne bi vedeli, da je volitev, ako ni nekoliko krvavih in razkrojanih glav. Mrtvec na volišča, to ie nekaj, česar skoro ne bi mogli pogrešati na Ogerskem. Ker pa je že tako, da slabi vzgledi kvarij .> dobre in lepe običaje, jele so se tak« stvari dogajati tudi med sosedi vitezkim Madjarora, v deželi naših bratov Hrvatov. Tudi tam je tekla letos kri, tudi tam je letoa mnogokdo pustil na volišču svojo oaebno — svobodo.
Toda povrnimo se v tržaški okolic) I Tudi mi smo imeli letoa volitve. Mi nismo tako h«di. V nas ni bila navada do aedaj, da bi mogočno vakipevale strasti o volilvab. Naš okoličan je bolj hladne nravi. Tu pa tam kakov spopadek na kakem »hoda, ta pa tam kakov prepirček med narodnjakom iu cikorjašom, tu pa tam vsklikov „Živeli Slovesci" in „Živio Naberjojl« ah pa .eviva Maurener e d.... per Nabeigojl* to je bil približno T8s iurentar načinov, katerimi so izražali naši okoličani svojo zavest, da so volitve. Letoa pa je bilo vendar nekoliko huje. To je bilo onega usodnega dne, ko je naša okolica ostala — brez zastopnika.
Istega večera je mnogo okoličanov prialo v navskrižje z zakon'. Zagrešilo se je raznih zločinov jtli prestopkov, storjenih s tem : da ss je nevarno grozilo onim, o katerih so slutili, da so pripomogli do nearačuega izida volitev, da so pomagali dvigati roko, ki je potem toli težko p ala na naše okoličane, da je ves narod slo »enaki ob* čutil ta silni udarec; da so je tu pa tast poškodovalo kaj tajega blaga, in da so se zbirali ia razgrajali po ulicah.
Takrat je bil po koncu ves nam sovražni svet, da j« opozarjal svet na surovost okoličanov, da *e je zgražal na nasilnosti Slovence" sploh in da jo dokazoval, kako potrebno ja, da ima italijanski kulturni živelj gospodstvo v deželi v svojih lokah in da brzda grozovite slovenske vandale; ■verjalo se je takrat v vseh mogočih napevih in modilacijah, da tako barbarstvo ne bi bilo mogoče nikjer diurje' na svetu ter da je smatrati okoličane izvea kroga onih, ki so bili pristopni evropski kulturi in civilizaciji. Takrat so ao ▼ nasprotnem taboru izrokale najstrožje obsodbe na naših okoličanih iu so nasprotna glasila pozivala ne le sodišča, ampak tudi politično upravo, da dajo občutiti .vandalom" vso ostrine strogosti. Nasprotniki ao kovali svoj strankarski kapital iz
najteudencijoznejih opisovanj in falzifikovanj resničnih dogodkov, katera opisovanja pa ao kovali le oai sami v svoji delavnici laži in denuncijacije.
Nas je bolelo takrat v dušo in krvavelo nam je srce, ko smo videli in vodeli, kako jejprišlo do osih žalostnih dogodkov. Lojalno smo pripoznali, kar se je dogodilo in ničesar nismo tajili. Toda vzrnjeno je bilo naše bitstvo, ogorčena so bila naša Sutstva vslod tolike zlobnostl, brezsrčnosti nasprotnikov. Mi, ki smo poznali motive, ki ao dovedli okoličane do onih nesrečnih činov, mi, ki smo videli, kako je vzplapolalo v duši tega ljudstva valed nečuvenih dogodkov na dan tiste nosrečae volitve, mi, ki smo fvedeli, kako krivico delajo nasprotniki temu ubogemu ljudstvu : nijedne boaede nismo napisali, katero bi bilo možno umeti take, kakor da hočemo odobravati one dogodke, marveč obžalovali smo jih odkrito — mnogi naših so menili, da cela preodkrito —, ali gnuiili so ss nam hinavci v nasprotnem taboru, ki so hlastno pobirali kamenje in je metali na to naše zvesto ljudstvo.
Trpeli smo, ko so tako valjali po blatu ime naših okoličanov. A imeli smo vendar tolažbe oae žalostne dni. Tolažba nala pa ja bih v trdni veri, da pride dan zadoščenja našim okoličanom 1 Da pride dan, ko prinaset dokaz, da »o tudi drugod, in morda tudi med omikanim življem nemškim, morejo razvneti strasti vsled političkih dagodkov, in da moreta strast in fanatizem tndi drugod do-prinašati činov, s katerimi se osi dogodki v okolici niti primerjati ne dajo, kar se dostaje njih oblike : njih krutost* in gnusobo.
Sedaj je prišel tak dan zadoščenja) žalostnega zadoičenja sicer, kakoršnega si nismo želeli — ker je to ilan sramote za našo ukupno domovino, za našo Avstrijo —, ali vendar dan zadoščenja za naše okoličane.
Kaj so dogodki, ki so se vi Šili meseca marca po nsši okolici, ako jih primerjamo z dogodki teh daij v našem avstrijskem parlamentu ?!
Kaka razlika to, ako pomislimo na kraj, kjer so se golili ti in oni izgredi 1 In ako pomislimo na stopiujo omike ia na socijalno stališče onih, ki so uprizarjali izgrede t
Tu je bita množica na ulici ali v krčmi, tam so bili izvoljenci, cvet naroda v onih sve ih dvoranah, kjer se kroje zakoni! Kolika razlika 1
Kako lepo, kako plastično je opisal genijalni Maupasstnt možnost, da ie »pozablja najbolj olikani človek, kalar so se razvnela množice.
Koliko laglje se pa opozahlja priprost človek ! Kadar so se vnele strasti v množici, tedaj pozablja pojedisec, da je Človek, ter postaja le del množice in pokoriti se mora volji množice. Splošna nevolja in razdražonost ga je vrgla izven njegovega značaja in njegove uravi; zgabil je svojo lastno voljo in ndati se ja moral groznemu nagona vse množ ce. Volji množice je grozna moralna moč, ki ga tišči k sebi nepremagljivo silo. Mož, ki sam na sebi ne bi poholil niti črvička, postaja razkačen, kadar jo razkačena množica. Ir. kratka : v vrvenju množice se zgublja osebnost posamičninika in isti postaja le del velike osebe — množice 1
Kdor hoče torej pravično soditi take dogodke, kakorini so b>li oni po okolici v mesecu marcu, mora poštevati ta puihologični moment. Kdor je hotel prav soditi te dogodke, moral je poštevati duševno razpoloženje okoličanov onega nesrečnega dne; moral si je predočiti, kar in kako je vrvelo
po duši slehernega zavednega okoličana! In ako je storil tako, potem je tudi nmel, da je bilo one dni čutstvovanje pi okolici kakor sod napolnjen strelivom; trebalo je le malo iskrice in eksplozija je bila tu. In koliko je bilo takili iskric one dni! Iskric v hrupnih demonstracijah nasprotnikov, v zasmehovanjih od strani nj<h organov v okolici in tu pa tam ▼ nečuveni breztaktnosti onih, ki naj bi skrbeli za mir in red, pa so še vnemali, mesto da bi bili mirili duhove.
Taks je prišlo, da se je vrgel v vrtinec mnogokateri okoličan, ki je sicer najkrotkeja in najblažja dsša na sveta 1 Ogenj v srcu in dreza-njs od zunaj I Ali se je čnditi potem, daje vspla-polal plamen ? Dotičniki so prejeli svojo kazen, o tsn se se da govoriti dalje. Pravici se je moralo zadostiti. Toda vprašati moramo slehernega, ki ja dobre volje in ms ni slepo sovražtvo zatesnilo vida in srca: ali je smeti vse te nerečn*že — kakor so to delali naii nasprotniki — radi tega označati kakor vandale in tolovaje, za katere jele jedno vodilne sredstvo — veriga ? 1
Na to vprašanje so nam odgovorili dogodki v avstrijskem parlamentu. Ako poštevamo kraj, kjer so se godili ti dogodki; ako poštevamo ljudi, ki so jih uprizarjali; in ako poštevamo njih po-nenbnoat pred svetom, i u sramoto, ki jo vlečejo kakor posledico za seboj — in ako pomislimo še posebno na kvalifikacijo teh činov, ako pomislimo, da so akademično izobraženi ljudje pred o&mi vse Evrope gazili v blato najvišo avtoriteto na onen kraju, kjer so se vršili dogodk>, ako pomislimo, da so se akademično izobražeui ljudje metali po tleh, da so res po vandalski poškodovali taje blago ; ako pomislimo, da je akadeoaično izobražen človek, ičitelj prava in vzgojevatelj mladine, z od« prtim nožem spravljal v nevarnost življenje svojega bližnjega; ako pomislimo, da so izobraženi Ijndje in sinovi velikega kulturnega naroda grozili svojim drugače mislečim tovarišem: Postreljamo vas kakor pse! — ako pomislimo na ta evropski škaadal, na to razgrejtaje v parlamentu, iu ako po< mislimo nledajič, da vsem tem dejanjem ni bila gonilna meč kako plemenito čustvovanj?, marveč plemenski fanatizem, zdivjana narodna besnost, nagon tiranstva — ako pomislimo na vse to, in primerjamo vse z dogodki v okolici, ako poštevamo vse okolnosti od tu in tam, potem moramo priznati, da so bili dogodki v okolici razmarno le igrača, da je bil nai okoličan kavalir v primeri s pretepač; v parlamentu in da ni bil nikak vandal, katerega treba držati na uzdi.
Po vsej pravici pravimo torej: ako primerjamo vestne in poštevamo vse okolnosti, potem sunemo zatrditi, da ho sedanji dogodki v parlamentu najlepše zadoščenje okoličanom aa vsa ljutu žaljenja njih časti in imena radi dogodkov v mesecu marcu 1
Politiike west^
V TRSTU, dse 27. nevonbra 1897.
Državni zbor. Živela revolucija I V znamenju tega vsklika se je vršila včerajšnja seja zbornice poslancev. Živela revolucija 1 sta klicala Wolf in Scbttncrer! Ti pretepači iu razgrajači so pritirali do skrajnega: predsednik, ki mživa neomejeno spoštovanje po vseh parlamentih svsta, predsednik je moral bežati iz dvorane, socijalisti so zaseli sedeže predsedništva in policija je prišla v dvorano.

P«Tcij«! v avutrjskem pniUmentu. V ttm m mentu je izraženo v*e delo razjedajoč? ranči <n h, ki bore proti neravnim ndnošajeai države, ki botč nnfstiti iifkni, kar ni možno t Wj državi.
Pred nhodom in na hodn kih so stali redarji. Predsedništvo je ukrenilo dogodki i z zadnjih dir, zmožna k v*emu ! In da
taka, ker so je psučili da pedania cpozieiia je -o je od Ijldi, Vi »ihte z
noži in <vimzj z revolverji, Vati —	Ves
vzdah pRvlanunta i*1 n<ui<*fn razdražfnostjo.
Gal-rije s > bile mfafivne. Ni	dela
sedaj !•:•.? prrTainout v s-Mizaciji, Tn senzacijo ljnM selaoji. življenja trudn;, preživeli rod. Trebi ne-čeia ksr mu šepeta Živce. kar mu — Če tudi u-metno in na škodljiv n*čin - elektrizoje leneiie.
Kakor smo sporofili med najnovejimi vestmi današnjega zjutraajfga izdanja, prišel j« predsednik Abralmmovič v zbornico ob 11. ari 15 mintit pradpoludne.
Kakor bi ti mil »krčili so socijalisti po koncu, kteli so pred »tolhv ministrov, in kursaj je Abr* hamovič za.«el stoje mesto, zagnali so hurenski krik. Povzdigneaimi rokami so .'grozili predsedniki: Lopov, malopridnež! Iti potrm je jela divjati vsa levica ia zasram«vuti predsednika. Bled kakor zid je gledal Abrahaniovič na ta prizor furij čUveake strafti.
Iti poUou sta soc'j*lista Bfrner i« Resel storila veliko delo v blagor delavcev: skočila ita čez stole ministrov, preskočila mizo poročevalcev in se zagntla proti fedežu prediednika. Pograbile sta vse IMine in spi.se na mizi, trgala istn in metala po tleli tj« po dvorani. Misliti »i morete, kako je bilo piedsedniku pri srca, ko je moral gl*dati take vandalike čine l Toda v isti hip so se dvignili poslanci z desnice ia se zagnali proti socijalistom, ki ti« za?eli mesta predaedništv*. PriSlo je do strasnega pretepa. Hkrati je nekoliko Čehov pograbilo socijalista B^rueija iu so ga odnesli iz dvorane. Grobno kričanje se je razleealo po zbornici. Od vseh strani so moleli kvišku stisnjene pesti.
Socijalisti ho bili še vedno na mestih pred« seduištva. Zastonj se je trudi podpredsednik dr. Kras ar, da bi jih pregovoril, naj zapustć to mesto. Izjavili ao, da hočejo preprečiti se silo, da Abra-hamovič ne za«eda predstdništva V tsm hipu se je povrnil socjalist Berner v dvoraao, socijalisti ia /svica so ga pozdravljali viharno.
Prikazala sta se dva oddelka policij<tov. Po kratkem posvetovanji z grofom Badesijein in ministrom Gautschem, so astepili policijsti pod vodstvom dvsk komisarjev. Psstavili s* s« eb klopeh miaistrov in predsedništva Visi policijaki kom;ssr je pozval socijaliste, naj zapustć meato predsednic štva. Ker niso hoteli storiti tega, pozval je komi. sar redarje, naj posredujejo. Redarji se prijeli ne-cijalists Bernerja, Cingra in Riegerja. Ti poslednji se se upirali^a policijati so jih odvedli se sile iz dvorane. Tega, kar se je godilo pote«, ne more opisati nobeno pers. Bile je kak»r sodoji dan. Opoz'cija je zasramovala redarje. N«kaj socijalistov je bil« ie vedno na stolih predsedništva. Daaajaatci je bil ob mizo, drugi socijalisti so zaaramovaL Čahe in levica, ti skrajni nacijonalni fanatiki, so ploskali so cijalistam. Še le policijsti so mogli spraviti socijaliste di,li z odra in so j h odpravili iz dvorane. Najhuje se je upiral pe»l. Berner. To je bil strašen koncsrt: kri«, nabijanje s pestmi, teptale z nogami itd. Posl. Mayreder je polomil svoj pult. Levičarji so mahali z robci proti galeriji, seveda z namsaom, da so občiasivo pozivali, naj poasaga kričati.
Predaedništve je zinkazale, naj se spraznijo galerije. Ts pa je šlo počasi izpod rok,kerje op« zicija hoj skala občinstvo, naj se ne nda.
Ko ni bilo več socijalistov na sedetih, povr nil se je predaedoik Abrahaanovič v dvorano. Takoj pa so se jeli zopet razlegati „Pfsi-klici* in razbijanje in tuljeuje ae je pričelo zopet. Kričali so: Gnusni šlrpar! Malopridoežl D.di 1 L«p«v I Lopov ne sme govoriti nijedae besede 1
Predsednik j« skakal govoriti, ali vihar mu je adušil vsako besedo sproti.
V isti hip sta prišla komisarja v dvorano. Predsednik je nekaj edredil, ali nikdo ni umel ni česar. No, kmalo se je videlo, kako je kom sar korakal s policijiti proti poslanca \Volfa. Komisar je pozval Wolfa, uaj outavi dvorano, a le ta j« izjavil, da se umakne le sili. Poslanci z levice so se Bteiali vmes, a hkratu je dal komisar znamenje
policjVom, in le-ri r;o odveli Wolft iz dvorane. .Tndfn redarjev run je držal roko na rami. Na levici so divjali, desnica Je ploskala. Potem se je komisar približal posl. Glocknerju. Le ta je vzdig-nil pest proti komisarja. No, le ta ga je pustil in je odšel Ko so se povrnili redarji, ki so odveli Wolf\, so bili zasramovani od obstrukcijonistov.
Ob 11. uri 55 m. je zopet vstopil predsednik Abr .hamovič, a fevie i je z pet rp.^sajnla po peklensk'. P^s'. naszy«ski je zaklical predsedniku : ,Stari ?:1 ,'činpc. i/dajalfc države, t*r>j prostor je v ječi!" In posl, Schfinf-rer j^ sprem'|al te l^pe vsklike aab janiem roizo.
A b r a h & m o v i 2: „Prosit«, le nikakih ozi-rov do m*je osebe (pri tem je ponudil poslancem svoja prsa), ali imejte ozir do tega mesta!"
D*szynski: .Surovež, za-te je galera, n« pa parlament*.
Po teh izbruh:k neverjetje strasti je proglasil predsednik ?eio otrorj-no. (Vsi dosedaj opisani dogodki so se vršili namreč pred otvorjenjem seje.) Prclaeduik je dal besedo po^l. S t ii r g k u. Ker pa je Daszynski še vedno kričal v«es, zaklicalje podpredsednik, ki je prevzel predsedništvo: „Posl. Daszyn?ki je izkljućea iz Ireh seji" Strašen krik na levici je bil v odgovor tej odredbi. Daszynski je kričal, da se ne uda. Prišli so policijsti in so ga se silo tirali iz dvorane.
Na to je nastal mir za par minit. K komaj se je zopet prikazal predsedaik Abrahamovič, ie je navstal zo^et vihar in klici: Ven z sleparjem in lopovom 1 Abrahamovič j« nekaj iepetal stenografom. Bila so to pozivanja na red, katerim sledi izkljvčenje. Zopet so ustopili redarji, in komisar se je približal poslanca Sch&nererja L« ta pa je hitro ostal in je odšel iz dvorane, mahaje z robcem.
Predsedništva je prevzel posl. Kramar, a tudi njega je sramotila opozicija. Vrsti'i so se isti burni prizori, na katerih so ee udeleževali najbolj socijalisti, pozivanja na red in izključevanja iz se). Izkljačeni so bili zaporedoma posl. Steiner, Resel, Rieger, Verkatf, Schrammel, Zeller, Cingr, Hybe« ia Berner.
Predsednik je prosil ponovno socijaliste, naj veudar ne motijo razprave z nasiljem. Pomagalo seveda ni nič. Ko videl podpredsednik Kramaf, da ni m-»6i dalj«, zaklj-ičil je sejo.
Ia kraj, kjer se vr$o taki škandali, kjer se vedejo ljudje, kakor pijanci pe beznicah, se imenuje — avstrijski parlamsnt.
Danes je zopet seja.
Demonstracf e na ulici. Novinarski aparat nemSkih srditežev deluje sedaj polnim parom. Kolikor le more doseči čleveška zloba v zavijanju resnice, hujsknnj* mas, pačenjem dogodkov ia drznim obrekovanjem : to ao dosegle sedaj namftko-liberalne in neuiškoaacijolue nov.ne.
Vsled dogodkov v parlamentn so se vršile včeraj velike demonstracije na Dunaju in v Gradcu. Demonstrovali so v prostorih vsenčiliiča in pred parla*«ntem. M^jpetoma od vseučilišča ao demon« strovali dijaki in grozili s palicami Luegerju, Ba-deniju in proti ssdanji večini v parlamentu. Kričali so: Hoch Scliiiuerer 1 Hoch Wolf! Prišlo je do spopadov med dijaki in policijo. Zaprli so kakih 40 oseb.
Slične demonstracije so se vršil« tudi v Gradcu. Tam so v lepi slogi denrm^trovali dijaki in delavci ter so pred spomenikom cesa-ja Josipa preprevali nemškonecijulne pesmi. Da še na poseben način dokažejo gVoj* z^konaljubje, udrli so v ure ln-štva 3 listov in so delali tam, kakor delajo v parlamentu veliki mojtftr: obstrukclje — seveda vse za blagor ljudstvu - : r*z; ij*!i so tujo last. Tudi v Gradcu so zaprli kakih 20 oseb.
K položaja. Žalostno poglavje to I Grenko je to, ker moramo pripozn*ti danes, da je pestalo neizogibno tc, česar s*o se bali iu kar smo odsvetovali dosledno. Naši čitatelji se morda še spominjajo, d* smo mi svarili večino vsdno in vedno, da naj se ne da zavesti od vladne sirene in naj nikakor ns privoli v kako poojstrenje poslovnika v tem zmislu, da bi se omejila svoboda govora. Povdarjali sm« vedno, kako nevarao orožje je tako omejevanj« svobode, ker se danes ali jutri obrne lahko proti onemu, ki je je skoval. Prišlo je huje, večina v zbornici je posegnila po radikalnejt-m sredstvu: izključujejo se psuhnci iz sej ia policija je našla svoje mesto v zbornici. Ia mi ne m®remo prigovarjati tem odredbam. Dokler je đlo za va-
rovanje svobode govora, bili smo proti v^aki ostrosti, aedaj pa, ko g:e z* osebno varnost, za varnost življenja, .^edaj ne prigovarjamo več Nož in stolica ne smeta »tabli« rati svojega gospodstva v parlameitn ; to treba preprečiti, bodisi tudi neparlamentamimi sredstvi; nasil-tvo se mora pobijati z nasilstvom. Žalostno jo to. Odgovornost pa naj nosijo oni, ki so pričeli z na?ilstv< m. La skrajna drznr?t, le ona brez-obra?,nost, ki .se zaničljivo reži v obraz vsaki res* niči, more trditi, da poslanci opozicija počenjajo to, kar počsnjajo, lj v obrambo, le v silobraua. K^j rai^lite vendar! Schiiacrer in Pfirache naj bi svobodno vihtela svoje nože in ptob, naj bi smela brutalno silo preprečati vsako delovanj«, vsaki pojav na dssnici, ne da bi naši smeli niti ganiti s mazince« proti teinu ? I Tako daleč veniar še nismo. To je take-1«: tolovaj je čakal za grmom potnika I Planil je ntnj t Ali potnik se je pokazal moža. Prijel je tolovaja za tilnik, da s« mu pokale v*« kasti. In sedaj te vprašamo, dragi čitatelj: ali ima tolovaj pravico, tožiti radi nasihtva? 1 Saj seje potnik le branil. Koliko časa j<3 večina pr^na* šala vse grdo nasilje brezvestne opozicija? 01 dneva do dueva je odložila s krepko reakcijo. Slednjič je morala poiti potrpežljivost tudi njej ia adarila je z debelim kladivom na debelo nakovalo. To je bila dolžne sebi in svojim volilcem.
Včeraj so stopila v veljav« novs obrambena določila. Da pa nemški obstrukcijonisti pokažejo vso svoje malovrednost, poslali so v ogenj po kostanj — soc jaliste. Ti poslednji igrajo uprav frivolno igro. Se svojo lastno roko, svojo laatao lopato kopljejo grob svoji svobodi in — nali. Nemci vedo, kaj delajo, oai tirajo vedoma do skrajnosti. Parlamentarizem je zanje odigral svojo nlogo. Pod perotmi parlamentarizma ne pridejo več do nadvladi«. Zato k )čejo ubiti parlamentarizem. Li kaj bo potem, aks se jim posreči to delo ? 1 Nemci vedo, kaj pride potem, oni vedo da je aajmanje 80% birokracije v njih rokah. Ia ta birokracija dobi v roke — vse t Ali so že pomialili ieci» jalni demekratje, kako bo potnm t Gorje bode nam Slovanom, a stokrat h a j e bodu socijalistom! Morda ne dosedanjim voditeljem, ali stvari 1 In sa take cilje se dajejo zlorabljati sedunji socijalistički poslnnci iu siromaki delavci po provincijah Bi še demišljajo, da njih voditelji igrajo veliko ulogo, dočim le tUčanijo narodnim tiranom in smrt* nim sovražnikom vsake svobode, razan one, v katero je milostno privolil mednarodni kapitalizem t Malo je takih ugledtv zares v zgodovini politiškega življenje, da bi katsra stranka tako zavratao žagala vejo, na kateri sedi, kakor delajo tako socijalisti*
Dve železi. »Agramer Tagblatt1* ima zanimivo črtico glede spremembe v politični smeri tnnveze. List omenja, kako se jeze neaškoliberalni in ma-djariki krogi na dejstvu, da so jeli tadi avstrijski Slovani prijszneje misliti o trszvezi' Dosedaj je bila trszvezs nekak srčni monopol omenjenih pro* tislovanskib krogov, a sedaj, po spremembi, ki se je izvršila v bitstvn trozveze tame, jeli so tadi Slovaui drugače soditi o upliva trozvezae politike na nutraujo politiko v Avstriji. Da izvira ta sprememba v mišljenju Slovanov nasproti trozvszi is dejstva, da je Aistrija sklenila neko separatno zvezo z Rusijo glede Balkana, je same ob ssbi umevno. Saj je ravuo čut varnosti, ki navdaja avstrijske Slovane v očigled spremembam, ki so se zvršile as najvišem obzorju evropske politike, čut varnoati pred protislovanskimi nasiln ki, kar je ustvarile v nj hevem mišljenju oai preobrat nasproti trozvszi. Zavest, da imajo avstrijski Slovani nakako jamstvo za svoj narodni obstanek v avstro-raski zvezi, je pemirljivo dejstvo in kdo bi jim to zameril ? Avstrija sama pa je le pridobila vsled te zveze, ker čini ta zveza nekak protiupliv nasproti trozvezi. Tako se je zgodilo, da ima dunajski kabinet za izpremembo jedenkrat dve žalezi v ognju in jedno teh želez se bode gotovo kovalo v obrambo avatrijakih Slovanov. To pa ni po volji Nemcem in Madjarom.
Razlinče veati.
V areni. Z Dunaja nam piaej*: Ako je človek v zadnji čas obiskoval avstrijsko zbornico poslancev in opazoval duli z galerije vse te dogodke v glo»očini pod saboj, obšla ga je misel,
Dalje v prilogi.
Priloga „Edinosti'" st. 13fi več. izdanje.
kakor da se nahaia v starorimski ftr^ni. In rev, strasti, ki so razvila tvoj prapor v naši zbornei, ninihlo no zaostajajo zi ntrnstmi, k? so besnel ti mej borilci mej saboj in v bojn z divjini zveiinami.
kdor vidi vse to na svoia oči in čuje na svuja ušesa, zamere si predstavljati te ognusne stvari, ki bijejo železno pestjo v obraz izomiki in napredku našega časa.
In ako iščeš po motivih vseh teh pojavov ? Tedaj ti zopet uide duh v ono prošlost nazaj, zopet st v rimski areni, kajti motiv tam in motiv tu : nalvladje ! Boj za nadvladje, ds, to je boj, 1 ki so bije v naši poslanski zborn ei v tem zgo- ^ dovine polnem Času 1 To se najbolj čuti, ako se 1 boj opazuje z viška doli. Tu vidiš, kako navdaja J strast'levičarje, divja beanost, demonična vzrujenost, i da bi se izvili zvijačo in ako ne drugače : kruto j brutalnostjo iz krepkih rok svojega nasprotnika in bi ga dobili zopet pod»s6, ki se je slednjič iztrgal izpod njihovega stopala.	'
In misel, da bi utegnili podleči, v resnici in f moida za vselej, ta misel jih dela uprav obupne. ! Seveda se nahajajo med njimi nekateri, katerim ; je vse bolj nekako šala, ki igrajo poleg svojih resnih tovarišev nt-ko komedijo iu morda tudi za to, da bi se govorilo o njih in pisalo, a govorilo ' iu pisalo tudi o avstrijskem parlamentu. — No, \ te komedje utegne prav kmalu biti konec, saj je 1 večina zbornice morala poseči po sredstvu, ki sicer j ni parlamentarno, ali je jediuo, ki utegne ukrotiti zdivjane duhove. Policija v državnem zboru! Po- j licija v zbornici voditeljev naroda! Brrr! Človeka j stresa mraz. — A tako ja moralo priti, sicer bi bilo prišlo še dalje. Jelno pa, kar me je posebno | neprijetno zadelo na tem kraju in kar me je ne- ' hote spominjalo na zbornična delovanja v Primorji, ! — je galerija 1
Tudi tu se je razvil mej galerijo in zbornico nekak kontakt, podoben istemu v tržaški mestni 1 in poreški deželni zbornici. Galerija, in to precejšni ! del iste, je začela nekako saglašati s tistimi ele- 1 menti v zbornici, ki so menda tu, da vprizarjajo ! škandale. Mejsebojno namigavanje in vzpodbujanje ! in tisti vzkliei na galeriji, ki pričajo, kako se u ljudje razumejo mej seboj, vse to se je jelo pojavljati. No, govorilo se je celo, da se galerija izključi, kar bi po jedni strani res ne škodovalo.
Radovedni smo tu gori iu Vi tam tam doli gotovo tudi, kako se izteče stvar? Vsakako je žalostno, jako žalostno, ako je politično delo zašlo v tak tir, in človeku se le gousijo takt dogodki.
Cesarica Elizabeta v Parizu. Dne 25. t. m. se je vozila naša cesarica mimo Pariza, vozeča se v Bairitz. Na vztočnem kolodvoru jo je pričakoval predsednik francoske republike, Feliks Fanre ter jo pozdravil. Faure je izrazil svojo radost na tem, da je cesarica zopet počastila Francijo se Svojim posetom.
Cesarica je bila dobre volje in predsednik Faure jo je spremil do voza ter jej poljubil roko o odhodu Cesarica je došla v Biarritz 26. t. m. ob 10. uri zvečer, kjer se nastani v „Grand hotelu*.
Nj. skselenca vitez Rinaldlni se je podal mi-noli petek dopoludne v m!ia Economo ter je čestital lastnikom mlina na petindvajsetletnem obstanku podjetja, želeč še daljnega razcvitn istemu.
Za božičnico so derovali: Monsijnor Černe 50 kron, Monsig. Fl. 10 kron, Dr. Ivanič 6 kron, Č. g. župuik Kocjan 4 krone, č. g. Sonc duhovnik 10 kron.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti nabral „Narodni eksekutar* v „Narodnem domu" v Barkovljah pri veliki pojžlni kraške srne, katero sta ustrelila, razdelila in veseli družbi darovala dva baikovljanska lovca, 3 krone 96 st.
Kamiaija za pridebninski davek. [Ta komisija se bo mogla konstituirati že v kratkem, ker se je po sporočilu „Fremdeublatta" finančni minister že odločil, kako naj se sestavi komisija. Minister imenuje namreč predsednika in njegovega uamentniku, ter polovico komisijskih členov.
• Lega" v Devinu. — ('Mamo v laških časopisih, da „za*L?gA* bo zidala spomladi novo šolsko poslopje za — laško šolo, ki se utvori jeseni. — Pričakujemo od Devincov, da se združijo na resen odpor, t. j. da niti enega slovenskega otroka ne požrć ta lahonska „za-Lega*. Za svoje laške po-jentarje naj pa zidajo tudi deset šol ! „Lega* naj
bi raje kupila dovolj polente, da njeni ljnhfiki v Devinu ne bodo za laVotjo umirali, kedar ni dovolj sardel, d.% si prislužijo v tovarni kak novčič za silo in potrebo 1 Tudi par velikih hiš bi potrebovali, da bi ne stali tako sknpaj, kakor .sardela v sodu*.
Miklavžev večer pri sv. Ivanu. Opozarjamo še jedenkrat vse one starše, ki imajo radi svoje otroke, da prinesejo s veje namenjene darove pravočasno k Nadli.>kovim pri sv. Ivanu. Opozarjamo tudi, da so bode Miklavžev večer vršil v nedeljo dne 5. pr. m. po HagrVovu.
Pevsko društvo „Kolo" bode imelo svoj redni občni zbor dne 12. decembra t. J, oh 3. uri po-polndne v prodnih „Tržašle»a podpornega in' brnln ga društva", ulic.* Stadion št. 19.
Odbor.
Nemška kultura broz konca in kraja. Vedno
čujemo o načinih in sredstvih, s katerimi nosijo rs7,1 i ni Nemci svojo nedosežno kulturo v afričanske kolonije. Dovolj znani so že n-mški tirani Selu ii-der, Loist, AVehlan. Tem surovinam pridružil ne je v najnovejšem časti doktor Peter?, ki je prav živinski ravnal z zamorci. Kakor rimski cesar Nero se je zatnval z nezasl šanimi načini, s katerimi je mo:il in pobijal zamorce in svoje služabnike 1 Osk ni i je val je ženske in jih spravljal pod zemljo, j da bi se njegove lopovščine ne izvedle. Potom interpelacij v nenuikem državnem zboru je prišlo v^e na dan in nemška vlada je doktora Petersa odstavila.
V Ljubljani imajo poleg drugih denarnih zavodov dve hranilnici, jedno nemško, tako imeno- i vano kranj-ko hranilnico in drugo slovensko — hranilnico mesta ljubljanskega. V nemški »kranjski" trmilnici gospodinjo izključno Nemci, prav za prav nt niš kut ar, na veliko čkodo Slovenstva, ker nemška hranilnica od svojih velikanskih dobičkov daje vsako leto največ podpor le nemškim društvom in v ponr mčovalne namene. Kedo pa je nosil ,kedo pa nisi svoje prihranke v to mnnko hranilnico? Odgovor: Kranjski Slovenci, ki z lastnim denarjem posredno podpirajo tisto jetično kranjsko nemšt.vo — nemškiUar:.t70, Krarj<ki Slovenec ne pozna še gesla: „Svoji k svojim', sicer bi vzel svoje denarje iz neuiškuvalne kranjske hruniluice in bi je ne*el v slovensko mestno hranilnico ljubljansko. Ko hi Vr-i Slovenci, ki imajo svoj denar naložen v nemški hranilnici, nakrat dvignili svoj kapital, nehalo bi se nakrat tudi nemštvo — in nem.Škutar-stvo na Kranjskem. Toda Kranjec je srečen, če le nemški „pohrnsten" zna.
Orožne vaje za deželna brambovce v letu 1898. Na orožne vaje bodo bodoče leto pozvani deželni brambovci nastopnih letnikov: vse neposredno v deželno brambo uvrščeno inožtvo letnikov 1897, 1894 in 1892, izimsi one domobrance, ki so dovršili orožne vaje v skupni dobi nad 16 teduov; iz rizerve stalne armade v domobrambo premeščeno moštvo letnika 1887 ; dalje oni dom obranci letnika 1893, ki še niso dovršili štirih orožnih vaj, letnika 1891, katerih dosedanje vajo ne znašajo 16 tednov, dalje letniki 1890, 1889, 1888, 1887 iu 1886, katerih vaje ne presegajo 16 tednov, konečno nadomestni rezeivniki letnikov 1897, 1894, 1891, 1890 in 1887, izvzemši one zadnjih dveh letnikov, katerih dovršene vaje znašajo nad 8 tednov, letnika 1893 in 1892, ki še niso dopolnili 8 tednov, ter slednjič letnika 1896 in 1895 oni rezervniki, ki še niso dovršili nobene orožne vaje.
Ponsmčevalci slovenskih otrok. V „31. Narodu" čitamo, da so Nemci na papirnicah v Medvodah na Gorenjskem ustanovili šulvereinsko šolo, v katero zahajajo otroci tovarniških delavcev, katere Germani hočejo ponemčit.i na Ia način. Učitelj na tej šoli jo baje tako besen German, da kar ■ačeuja divjati, ko zagleda „SI. Narod", nit pa užigalice sv. Cirila in Metodn. — Tako delajo ti ljudje na svojo roko velenemško politiko. No, še Ha najde palčića, ki ki ene to „roko* nadutih pe-nemčevalcev !
Narodni dom v Mariboru. Na severni periferiji sioveuske domovine imamo tudi že „Narodni dom*. Stavba se je dozidala minolu soboto in zdaj se slavi gori streha. Zares „Narodni dom" v Ma-riboiu iu Celji je tako živa narodna potreb«, kakor bi bil tu v Trstu, na jnžui periferiji domovine.
Ovacija na ivovskem vseučilišču. Vseufiilišč-uiki ni lvovski univerzi so priredili profesorju Balzetju navdušeno ovacijo na njegovem odgovora
nemškemu profesorju lfomsenn. Ko je stopil profesor dr. B.lzer v dvorano, začeli so velikošolci ploskati u\ modrojlovec VVroblemski se je aabvalil imenom slovanske mladine zt krepko [obrambo Slovanov. Profesor Balzer ae je zahvalil za ovacijo ter dejal, da je smatral za svojo dolžnost bra uiti zgodovinsko istino ter zavračati neresnične napade na Slovane.	„Sl. Nar."
Zavarovanje govedi. Goriški deželni poslanec Grča je sklical dne 25. t. m. v goriški Čitalnici shod, na katerem shodu se je razpravljalo o ustanovitvi din^tva /a zavarovanje živine. V tem ozirn ae giblje povsodi, tudi v tržaški okolici se resne dela na zasnntek takih zavarovalnic in upamo, da bomo zamogli v kratkem poročati o uspehih tega gibanja v tržaški okolici.
Voltova cesta. V seji municipalne delegacije dne 19- t. m. se je sklenilo, da se imennje nova cssla za ljudskim vi tom mej ulicama Culogna in Molino graode — Voltova cesta.
Novo slovensko druStvo. V Ljubljani so usta no vili trgovci svoje pevsko društvo. Vlada je že potrdila pravila tega društva. Želeti je, da postane to diuStvo zbirališče narodnih trgovcev in trgovskih pomočnikov, ter da bode pomagal širiti narodno zavest mej onimi trgovci, mej katerimi ta zavest še ni tako živa, kakor bi imela biti.
Pevsko društvo „Kolo" naznanja svojiaa čl«, nora, da pocenši z 1. decembrom bodo pevske vaja vsako sredo ob 8. uri zvečer io ob nedeljah (kakor navadno) ob 3. uri popoludne v prostorih „TržaSke^a podpornega in bralnega društva". Prične se poučevanje novih pesmi. Oleni in novi pevci so uljudnu vabljeni, da se redno udeležujejo vaj.
Odbor
Bog vsemu prav stori. Nal saešolčar nam piše: Bog vsemu prav stori, ali z drugimi besedami : kar hudič pokvari, Bog popravi. Cul 'sem pripovedat1, da je nekoč, pred mnogo sto leti, nesel hudobec mesto Trst v svojih krempljih čez morje in ga hotel spustiti [na zemljo gori sredi Krasa. Ko pa je dospel na pobrežje morja, je nastala taka Htrašna sapa, da hnlić ni mog*! naprej in je moral odložiti svoje breme v tem kot>u. O tej priliki pa je zaklel tako grdo, da se ga je vi-tir vitiRšil In od »t.rahu ni mo»el daljo čez morje. Od tod izvira v Trstu večna barja. Ko je videl Bog, kaj se je zgodilo, se asa je zabelo smiliti mesto Trst in njega prebivalci, zato jim je dal po leti veliko vročino in jih je naačil graditi ladije in tudi trgovine jih je naučil, S te« je popravil, kar je zakrivil vrag. Pa še nekaj je ustvaril Bog Tržačanom. Tisti plosknati kraški kamen, s katerem zidajo v Trstu hiše, da jih oe podere veter, kajti, ako bi si jih morali zidati is opeke, bi jim vražja burja podrla vsa poslopja, tako pa stoje jako trdno, ker ao zidana is božjega kamna. Tako naš sinešničar. V enem obziru je menda res tako, vsaj, v kolikor ae tiče burje, ki ju jela prav te dni kazati, da mora biti v dotiki z — samim vragom.
Izpred dež. sodišča 26!etni Anton Komar i/. Čepovana je dobil jedilo leto ječe radi tatvine. — 23latni Ernest Luuazzi iz Trsta is dobil mesec joče radi javnega nasilstva. — 25latui Ernest Lipi/,zer in njega 23letni brat Erinmoter 251etni Ivan B 't/.er, vsi iz Trsta, so bili obtoženi javne ji nasilstva in žaljenja javnih organov. Dobili sj vsaki tri meseca ječe.
To je „poštenje" I Lastniku kavarne Ma-ulciplo je nekdo ukradel prstan v vrelno.stl 10O gld. Ivavarnar je prijavil polic ji to tatvino. Le ta je izvedela kmalu, da je tat zisUvil prstan za 40 gld. Ali glej ga tatu: ko je slutil, da stvar postaja i nevarna, poslal je lastniku pisna), — seveda brez ' podpis* — in notri 40 gld. To ja bilo poštenje iz strahu.
Nesreča D/a kmeta, oba it občine materljske, sta ležala lepo na vo/,u sena. Hkratu je potegnil t burja tako silovito, da je zvrnila voz in rečena dva sta telebuik z veliko silo ob tla. Prihitelo jima je na pomoč več kmetov. Ko pa so videli,, da sta močno pobiti, prepeljali so ju naravnost v bolnico tržaško..
Nekaj za smeli. Pošta v Zidanem mestu na štajeivkem ima ženijalnega odpravitelja ali odpra-praviteljico. Nedavno temu je d >šlo na isto posto I pismo, na katerem je bil napisan sledeči naslov : ■ „Naj sprejme Fran Zelič po^eatn k v Stražah*, i PoŠta je vrnila pismo z opazko: „Stražach Adrcs
■at onbekanut, delto V orna 10 e fehli'. Naj!>rie je ieoijaloi (ali pa ?lol-ni! Slive.) ojpravitelj oi-tal krafno ime Frao za »Fran*. Takega odpravi-telja bi pač kroni! človek z vesel em po prstih!
V varstvo ptičev. Dne H. t. m. je bil v Gradcu shod prijateljev ptic. Nd 1"m shodu sh je poročalo o vuebokričečem nast ipanju pn d ujalc- v ptic v južui Tirolski. Leti* a* jt* pripeljalo na tr£ v Bolcanu 30,000 tic. — Shod je iatd glede Tirolske ta uspeh, da je pristopilo zvezi za varstvo ptic v Bolcanu 900 čienov. Zveza je energično nastopila proti morile- m iu trgove- m s ptiči in je dosegla tolko, di s« je občinstvu j<-lj odtegovati od uakupovaoja te^a „hlsga".
Umrljivost v Trstu. Od nedelje 14 pa do sobote 20. je utailo 37 mož k i ti 40 ženskih oseb, skupaj 77 oseb. (Lani ie umrlo v i.*tem času 97 oseb.) Od teh 77 jih je umrlo 12 starih po leto, 10 po 5 let, 6 po 20 let, 7 po 30, 6 po 42, 15 po 60, 17 po 80, 4 po tez 80 let. Povpivfloa umilj>\>st minolega tednoje 24 5 od tisoč. Povprečni vzroki smrti so sulic in bo(ezni na sopnih organih.
140 letni človek. V aavetišču za obnemogle starce in starke v Moskvi s? n ihaja stare« k v dobi 140 let. Zove se Kuzmiu. Starčka so ustavili radi proejačenja in ga potem odvedli v zavetišče. Kuz-min je dolgo časa ži<el v Sibiriji, kamor je bil odveden radi nekega »ločina. Glava slaičkova je gladka, kakor jabolkn, brez kakega lasu, a k«.ža v njegovem licn je zgubau«, kakor na p< sušenem jabolku. Kuzmin prosi, u»j bi mu dali ftiewc.no podporo, ker se nadeja, da bodo še živel. Kos, ?si njegovi sorodniki so živeli dol^o. Očetu njegovemu je bilo 150 let, materi 109. Starca je bilo 2e 50 let, ko je bil N.tpolrcn v Rusiji se .svojo vojsko. Sibirijo pozna K umi in k »kor nikdo drugi is pripoveduje o zlatu, koliko se ga nahaja v tej deželi. Pravi, da n.u je življenje daljšalo in utrjevalo zdravje to, ker je užival ojstre stvari, kakor hren, čiesenj (luk) in redke v. Kuztnin pravi, da so bili ljadje v njegovi mladosti boljši, mirn ji in po-slušneji, nego so zdaj. Zdaj vse hrepe ii za zlatom, „vsi ljudje so zd*j bogati, uimajo pa dušnega miru". Res zanimiv starček to 1
Turčija v denarnih ikripcih. Nedavno teojit so izjavili vsi višji uradniki turški, di i/.stipijo iz alnžb, ako jim vlada ne izplača zaostale plač«. A sedaj se čaje, da je tudi Rusija pritisnila na Turčijo ter da energično zahteva izplačanje dolžne vojne odlkodnioe. Valed tega pritiska se je baje zavleklo do spomladi vprašanje vresničonja načrtov glede popolnitve turškega brodovja.Tudi energija Rusije je menda posledic.) nje sjontzumijenja z Avst.ro-Ogerske.
Japonska mesta. Po novi statistiki imajo veča mesta Japonske Bledeče Število prebivalcev: Tokijo 1.368,070 s predmestji vred 1 500,500, Ozaka 505,657, Kioto 342,724, Nagoya 235,706, Kobe 183,065, Yokah«imH 179868, Hiroshima 101.094. Mej prebivalce niso šteti vojaki in ujetniki.
Ustreljenega naili so dno 17. t. m. v nekem gozdu pri Ćrnom'ju na Dolenjskem posestnika Janeza Lamuti. Mož je šel v gozd sekat drva ter naročil svejemu sinu, da pride z vozom po dr?a v gozd. Ko je doJel sin, je na-tel nasekanih dri, a svojega očeta ni naštl nikjer. Ker ge Lamut ni povrnil domov, so ga Š!i iskat in našli so ga ustreljenega. Čin je izvršil najbrže kedo iz malčevanja, ali pa kak lovec po nesreči.
Gibanje zemlje na Spodnje Avstrijskem. V oblitjn Bele cerkve se baje kakih 5000 kvadratnih metrov velik del zemlje v d n gitjlj«. 5000 kvadratnih metrov Velika ploake? sealjesa je globoko pogreznila. Nastali so veliki hribje ter propadi. Ljudje meo jo da je tega gibanja kriva voda, katera si tvarja svoj vir.	.81. Narod*.
Najnovejše vesti.
Dunaj 27 (Zbornica poslancev). Predseduik vitez Abrahainovič je prišel v dvorano ob 10. uri | 20 minut. Opozicija ga je pozdravila viharnimi i Pfui-klici, žvižganjem in nabijanjem na pulte. Mnogo ! poslancev levice se j« postavilo pred odrom pred- J sedniitva in so kričali razburjeno. N e k a t, e i i j so trobili na trompete kakoršne r e • ' b i j o otroci in so izvabljali piščalkami hreščeče glasove, Predsednik je sel na svoj sedež. Hrup i e postajal Jveduo huji. Ta prizor je trajal kako i četrt uro. Pedsednik je ostal mirno na svoj« in ! mesto. Ko pa je le nadaljeval hi up, je i/javil, da :
pretrgnje sejo, qe je dvignil in je hotel od;t?. V
tem hipe ao jeli metati nanj i z r e z k e p n p i r j h. Predsednik se je obrnil iii se ustavil »oirrio. De*.nict je pozdravila to živio-kl.ci iti ilosHnjeu*. Predsedn k je šel >. odra. Razburjenje v dvorani je trajalo dulje.
Dunaj 27. Danes so bile zopet demonstracije pred parlamentom, katerih pa so ^e udeležili ve čiuook le mladi ljudje. Redarji so r>izprA;li il -raonsti a site in zaprli nekatere njih. V čer e j izključeni socijaliii demokta.je so skušali pr ti v zbu:nic.-i, toda brez v-peba. Zbrana množica jim jevsklikala in j li spremi j sla potem. Tudi od teh ho nekatere zaprli.
Dunaj 27. Od včeraj radi d- mr-nsti«'! j zaprt. h 51 osub bo jth 13 izročili deželnemu fi .dčmi radi rabnk: in poti ževaii;a o! bistvenih »are,deti ; jedno radi javnega un-dlstvs.
Posl. Wolf( ki je doš-1 v zbornic) vzlic iz ključenjn, je r, e p e J policijske o r £ s n h * palico po r n k a h. W o 1 f a s o o d v e 1 i n a policijski k o m i s a r i j a t v n o t r n j e mestu. Ko j* podpiral ses:a?lie ii zapisnik, izničili so ga deželnemu soriičču radi jovnr.g i nasilst-a.
V parlamentarnih krogih govore, d« j« VVidf iTiofrel priti v zbornico na ta način, da ne je preoblekel v nenavadno oblek<i in nadel krivo brad".
Podpredsednik Kramar je prišel v zbornico ob 11. uri 40 m. in je izjavil, da je seja zaklju čenn. Prihodnja seja se mimaai phuunim potom.

Ib«**'*«. 27 novembrn
včeraj	dftne*
Ib'avnl .lolu t papirja ... I0'i25	10225
„ * ' * srebiu , . . 102 25	102 25
Avakrij«ha reuta * zlato 112 80	ly2.H0
. ff f krr.uah . . . 102 20	102 25
Kradltu« »ledje ..... 352 75	35« 40
Loudr.n 10 ......120 05	120 —
^apoloout......... «.55	9 54'/,
x(J :i*«rk . 1I.7S	11.78
10.) HrIi. lir ... '.5.37	45.35
ZAHVALA.
Vrtfiu sorodnikom prijateljem iu /naiKem, ki so kkiuali poslednjo čast m	nepozabnemu
soprogu, «o »podil
Franu Jaki«u,
Bodrim«! pit g-isp <du n.-ičidaiku (io • tlijo v St Prtni, gasilnemu društvu in njega načelniku, »»čelniku poštnega urada ter	darovjtt- Ijein vencev, in
sploh vs«'m ki so mi nit katerokoli način izkazati svoje A.tčntje, izrekam te.H p'»toto ^v«>j » n:iii«Ure-n ejo z-: h ?a bi.	. f h lovci Marija JaM,
roi Ka'nn,
1 in12 kifli1,
A. Ž n i d e r s i č
v III. Bistrici Kranjsko.
twi
Aite & Zadnik

TflGT Via Nuova n> vogala via S. l.ayzaro THi»T
priporočata sluvnemn uloventikemu občinstvu \ •ucjitii, okolici in na deželi bogato zalogo ma n:fakt<irneg'.i bla^ft Iiohiva se iiiijuovejSe tdago '/i jeu^nsko-zimuko sezona, za moške ženike iii drčo llogut izbor vsakovrstnega perila, utof", foršt'inja, fatiele volueuih in svilnatih rut hujnovi'išu mmle. Unzne ilrobnurije č pite in vezan:« v obilni meri. Dobivajo m> tudi najni'vejs(? at le v.a moAke obleke, hnveloki, ovratnik in ovratnice. Za slovenska drufitvn razni trakovi in Btofe /a zastave. Sprejemajo se narnčnino za i/.vrgitev molkih oblek. (Jone jako nitke. Uzorci »a zalttovanjii takoj IViSi ijatev poStniue proste.
Dižui4 se naroilncfi;a gesla: Svujiin k svojimi ostajeva udana Aite & Zadnik
_____ _ « „ ^ ^
V GORICI, v* Mutiski ulici št. 1416 Velika zaloga
Zaloga pohištva
tvi-ii Ac Al e » h a n d r o L e v i 31 i u at l Trut, via Hlborđo, 21 In Piaj?a Vecchl« st. 2
Zaloga pohištva iu tapoturij vnfth slogov, kstnpg« U-dflka. Hogato skladištV ogledal iu vsakovrstnih alik. — Na 7.ahtp\anj<* ilustrovnn cenik naslonj in franko. Naro^cu t l'lago stavlja se pamik, ali ui železni&ko postajo, u« d.t bi »a to raruuil strofe k e.
IJlica Dnota fttev. 9
cr.
II
u h ta n o v I j e n a I e I. a l 8 6 9
Petra Braido in sina
prevzema popiavo Šivalnih strojev in kolfs in vneli mehaničnih del. Pela izvršuje nnjnatan^.neje in po najnižjih cenah, l'roilaja tudi kolesa nova in obrabljena kakor tudi bivalne stroje. Ahonement za hranitev koles po 2 gl. na mesec.
Iliiea Douota štev. t>.
S p
C 2 o
r»
5W
(X <
Na Najviše povulje Kjig. c.
in kr. A;iost. Veličanstva.
XIX. c. kr. državnn loterija
7a akupne vojaške dobrodelne namen.* avstro ogerake monnrltije
Ta donnrna loterija — v Aratriji jedina po -taviio dovoljena -- oliuegu	dobitkov v g.itovpm dona ju v KVupnem
zneHltu od !i-il.fSS4 kron..
Glavni dobitek: 160.000 kron.
Za uplafanjo (toldtlcr,v jnmSi c* kr lotpHjnki zaklad. Žrebanje se liode vršilo nnprekllunti dne 16. dec. 1KD7. Jedna BveĆka stane m ^1. a. v.
.Srečko se dobi VH j u v nddeiku za dr avne loterijo na Dunaju I. Itiemcrgu-nu 7, v loterijskih k«l ktuvah, v tobnkar-uah, davkarijah, na pnšhilh, I rzojavnili n irlezn i^nlli uradili v menjalnicah itd, Na'rli sni kupovalce srežk brezplačno. Srečke si dopoMljajo prosto poHninp.
V. kr. lotrrlJnko zithUtdn<> r<lvnatoU*tuo, ■iditolik r.a državne lotovije.
raznih sistemov kakor tudi iz b a m li u s a. Lastna iiieiianiiiiia ilchiiilua zj popravljanja ju iiikliraiijc.
Njegova Svetost
papež Jbeon XIII.
Bporofiil je po sv.ji in zdravniku profesorju dr L k p p o n i-ju le-karnarju PlCCOLl ju v Ljubljani
najnrfn jJo zahvalo za Njđgnvi Svetosti vposlnno
tinkturo za želodec
Omonjonl zdravnik, kakor veliko drugih oiili'uili prof!iorjev ia>:dioitie s.)
Piccoli-jevo tinkturo za želodec I
preskusili, ter j> priporofajo kot, i vrslno krepilo ,a ž^lndeo, katera krepka »iolodec, p<»-jminžiijo tek ter povspežuj« prebavanje in člS^enje,
<\'na: 1 steklenica tO ji*'/. 12 steklenic z znritjem 1 gJ<1 3/i mu*., poštna pošiljatev 10 steklenic G gld. 50 nvč.
Najvišje priznanja
Itd-, ar j u PlCrOU-ju v r.jnbljtini kot prirftjnvnlmi kapljic xa zobe,
kuli'i e ju 7. zadovoljnim vapeborn Nj. in k. Vii. pn'ja na gnapa prostolonnabidnioa-ndova nartvoj-
udinja stefanua I™™. ..P«tov»no u-
porabiti.
Cena vteMeniei 20 ni č. 10 steM. 1 ijhl. 60 n. Nai'<>£ho o IpoSiltiijoso io*-noproti poilnempov>tot.ju

Moji izdelki
ho p-ij'0?.rinni kakov dobri in v ceno! Hi-mont. v/, nikolja toro V8 ur, g'd. 3 60. tlf?mont. urobrik ko v. h-1 i m obivzkoni 6 gld. Budiinik-iinkt-r I vrste ki sviti od ^Ul. 160. — ltego-11« to rji v erelto\i omarici «d gld. 4.50 na-prij Cenik ho 500 olikami g rut h in fn-nko. Kar no »gaja Bt* zamenja «li vrno Kiicsek. E v g. H a i' e e. k e r Iv.-uniru /.upnib ik, r>i*po5.!jalni obrt iu liferant društva
uradnikov za ponestvfl. llt'e{fvnx am Itodrusre JV. 47'J. — 2 leti flaranoile
kdor ljubi okusno kavo, fcofle lidrav ostati in si kaj piiliranlti




m
m
i
r/s
9JICd
i
8 rl
i8?®
m

či
i
S®®®®® §©«§ S®
H
Ir?
in
ve
spominjajte se o vsaki priliki naše prekoristne družbe
sv. Cirila in Metoda


Svoii
svojim!
To Vam bodi geslo v gospodarskem življenju!


kiMk



m*

m

Svoji k svojim!
Podpisani sem odprl
nasproti pokopališču tržaškemu,
pri koračnici g. Jankoviča, na vogalu ceste, ki rodi t Skedenj.
Izdelujem spomenike, raznovrstna okusna risarska dela za zgradbe, itd. Nadejaje se podpore beležim se spoštovanjem udani
Josip Fle^o.

Zdravljenje krvi
Čaj „T I s o 6e r n I cvet" (Mllleflerl).
Cisti kri ter jo izvrstno sredstvo proti onim slučajem, ča peče t želodcu, kakor proti slabemu probavljanju in hemoroidani. .Teden omot za oz-dravljanjo, stoji 50 nč, ter se dobiva v odlikovani lekarni
PfMAREH „Ri dne Mori11 Trst, veliki trg.
*
w
I*
Moj Voltov križ je napravljen sedaj tako, da prekaša prve aparate glede električne moči In magnetičnega učinki. Dokazano je da ima 0.78 voltov meči.
Prosim, pošljite ml nemudoma dva nova Volta-kriSa. Čutim •• popolnoma Jiaitovuljno. brezspečuili noii nimaiu vec.
Itf/iiia Mek.
Vnuaj /. IFIMjiretmarkt St,
8 „KutUff Igtl,
OSiviiliil »vedok velikega i« naglega, vspeba Voltavega kriza prosim. d;i ml pošljete nemudoma jednaga.
Vran St tiger.
Dima/ XIX Doblinp, Sili-riitlipasae ,16.
Prejel sem poslana ml 2 kriia in čutim. <la so si bolečine močno zmanjšale. Do seda) mi ni pomagalo nobeno sredstvo in zahvaliti morem Uoga iu Vas, da se počutim bolje.
Fran Janousek', glavni vrtnar,
Elektro Voltov Križ
Vsem Šibkim osebam ne more se zadostno priporočati nošenje „Voltovega križa", kateri jači živce, obnovlja kri
in ki je pripozaan svetovno kakor nepiimeijalno sredstvo proti sledečim boleznim: trganju, revmatizmu, nevralgiji, šibkosti živcev, nespečnosti, mrzlim rokam In nogim, hipo-liondriji. bletfici, naduhi, otrpnelosti, krču, močenju postelje, kužnim boleznim, hemeroidom, bolečinam v želodcu, Influen-clji, kašlju, gluhostl, brenčanju v ušesih, glavobolu, zobobolu itd. Nesamovoljnn zguba življenske moči, nezmožnost in oslabelost leči se tudi z vedno nošo Voltovega križa.
Žene in cielclioe morale bi v kritičnih pe-rijodah nositi Voltov križ, ker olajšuje bolečino in njega električni upliv obvaruje slabih nasledkov, kateri bo uničili v tej nevarni dobi žc toliko mladih življenj.
Cena I gld. 80 nč. komad.
Ako se dnpošlje 2 gld* (tudi v znamkah), dobi se carine prosto.
Proti »orzetju 20 nč. več. — Pristen samo pri
L. EPSTEIN, MM V Draždanih (Dresden)
A. 16.
Dopisuje se v vseh jeziltlh.
Zaloga v Trstu: lokama Praxmarer Piazza grande. v V Pulju „ Carbucicchlo.
n v Trient-u „ Santoni.
Direktno iz Brna
svetovnuHlover rudi el'*g«ntiega in roelnega sukna, po&iljam po pvisnano nizkih cenah
blago za možke obleke in suknje,
angleške novosti, blago-loden, chevost itd. nnjpripro-stoju d-> nnjelpgiintnoji'ga. Izvrstna zbirku uzoreov gratis in franko vsakemu, Poiiljatve kakor u/.orei, Tvornlilia *alwya suknu
S. pl. Braunek v Brnu (Brllnn).
r, mittiM.jrf IEM.
Varnost proti n razu in mokroti nudijo le moje svetovnoznana
plahte za častniške konje,
katere so jiripoznane od ekonomov, posestnikov konj, oskrbnikov posestev it L k ikor gorke, trpožne, nepokončliive, torij kakor najbolje konjske plahto. Mojo konjske plahte ho jako volne ter se dajo rabiti tudi kuk r gorko plahte za postelje. Plahte »o velike so živimi bordurami ter stanejo: vrsta A. gld. 160, vrsta B gld. 2.— Plahte za izvosčeke-dublč z večbiirvenimi bordurami. fina kvaliteta '2 metra dolge I '/, meter široke gld. 3.50 komad. Razpošiljanje z garancijo proti povzetju.
Jedini naročllnl kraj I: i M. R U N O B Jk K I N
Dunaj, II. Bezirk Grosse p arg>sae 25.
^^^tarttfMa ziaab: SlORO.^^^^^f
LINEMENT. CAPSICI COMP.
iz Richterjeve lekarne v Piagi,
pripoenano i*vrstno, bolečine blaieie mazilo, dobiva ■e po 40 nč., 70 nč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj «e to
sploino priljubljeno domače sredstvo
redno le v originalnih atuklanioah s varstveno znamko hsidro" iz Rlohterjeve lekarne ter name previdnostne lamo steklenice ■ to varstveno ■■amko kakor originalni isdslsk.
RifibterjBva lekarna pri zlatem levi v Pragi.
Zobobol olfljiujajo ikm k a p I j I e e Iskarja Pleeelija v Ljabljaaa
(Daiajska cesta) katere m bile odlikovaše i Najviiji« priznanjem Nj. e. in k. Tis prejaane gosps preatoloaailedaiee-ndove aadvojvodmje
wr fctafsiii ij • n
StekUaiea velja *i0 kr.
lOO do 300 gld.
zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem krajn gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oesterreicher VIII DenUchegasae 8, v Rnđinpefiti.
s
m v i B	ih
----J* •<=» 0
■ae i ? ° <2-,
■■■■ - ^ OOl> ® <D	S A
■P4 « ^s -g .2 a. £ ^ S
o	5 S
m__nTS C S "
53 £ Za**-" & ©Ig
S 'Z 'S? C n _ 2
s
§ >

0 ^sLCL- gcu


Pserhofer-j eva
lekarna „PRI ZLATEM DRŽAVNEM JABOLKU"
na Dunaju X., Blngeratraeae št. 1B,
J. Pserhoferjeve čistilne kroglice
so davnoskušeno, lahkočistilno od več zdravnikov občinstvu priporočauo domače sredstvo.
Tc kroglice ao iste, poznano pri občinstvu ie vefl desetletji pod imenom „J. Pserhoferjove kričistilne krogljice" ter ho izdelujejo pristne jedino v lekarni „Pri zlatem državnem jabolku", Dunaj I., SingerBtrasae st. 15.
leli krogljic stane: jedna škatljica a 15 krogljicami 21 nvč. jeden zavitek z 6 škatljicami I gld. 5 nvč. Ako so znesek predplača, stane s poStnino vred: 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 nvč. (Manje od jednega zavitka so ne pošilja,)
Prosimo, da se izrecno z hteva J Pserhoferjeve čistilne krogljlce*
in paziti je, da ima pokrov vsaki škatljici isti podnis J. Pserhofer v rudečih pismenih, katerega jo videti
na^jH^odilt^z^^orabo.
Pserhoferjev balzam za ozebline,
sto ]iostuine fi5.	'
J. Pserhoferjev trpotčev sok, SfiiaS
1 st ki. 40 nvč.
stvo, ki upliva krojiilno na želodec pri zabasanju, 1 bočica 22 nč., 1 ducet 2 gld.
steklenica £0 liovč.
J. Pserhoferjev o mastilo za rane, l J. Pserhoferjeva tanokininska pomada
last las, jedna škatljica 2 gold.
Rannpolni nhli¥ 0(1 pok. prof. steudri-a, 1 lonček 50 nč. ndnuceim OUIIZ P,.osto poštnino pa 75 nvč.
Universalna čistilna sol £đ£;*MMrt**rtđomaSe
slabo prebave, jeden omot 1 gld.
srrdstvo proti posledicam
J. Pselhoferjev balsam za goltanec,
poštnine prosto 05 ni. Stnll-nvi ',iola' preparati, izborno krepllno sredstvi za zelo-. ,«; , dfi'	l m"r kola-vlna ali eliksirja 3 gld.,
pol litra 1 g\d. GO nvč,, cotrt litra 85 nvč.
J. Pserhoferjeva grenka tinkturaza želodec
(prej imenovana žlvljenska esenca). Rahlo razstopljajoče Bred-
Razven imenovanih izdelkov so deloma v zalogi vse v avstrijskih listih napovedane tu- in inozemske farmaccu-tične specijalitete. Na zahtevanje poskrbuje se točno vsako v skludišču nahajajoče se blago po nizki ceni.
Razpošiljanja po pošti se vršo točno, a treba jo denar doposlati naprej; veča naročila tudi po postnem povzetju. Pri pošiljatvi denarja po poštni nakaznici stane porto veliko manj, kakor po povzetju. -"3M
\se stroje za poljedelstvo in linogradstvo
CENE Z NOVA ZNIŽANE
Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sestava stiskalnic ima nuj več o pritiskujočo moč mned vseh drugih, kakoršnih - koli stiskalnic.
Stiskalnice ze masline, liidiavliSke stiskalnice, briz^aljke proti jteronosperi, Verniorelove sestave.
Te moje brizgaljko so znane kakor najboljše ter najcenejše; avtomatične brizgaljke, tlačitnice s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice za seno, triere itd. v najboljšem proizvodu.
Ig. Heller, Dunaj
II/, Praterstrasse 49.
Ižčfni zastopnikov! — Cnvati hi* j<» ponarejanj !
QOOOCCQOOOOOOO^OOOOCOODQ(5fž00oo^ooooooooocOCQOO
gg 4i\> v ^ ft&mvtm	<k sr,-- m>
Tiskarna Gutenberg
HljalUn ee». kralj. univorMitotne tii«k»rtto >» ®*typl«
13 Sackstrasse — GRADEC — Sackstrasse 13
TOVARNA ZA OBRTNE I\ CON TO - KNJIGE
zistem „Patent Wnrkmann Običaj?«" Raztrirnl zavod — Knjt^ovezstvo.
priporočuje «c za prijazne naročbe ae zatrdilom primernih cen in točne postrežbe. Izdelovanje vsakovrstnih tiskovin kakor: časnlkovi roketvorov v vsakem obseiju, brošur, plakatov cenikov, računov, memorandov, okrožnis, papirja za liste in zavitkov z napisom, naslovnih listkov Jedilnih list, pavabil itd. itd. — Bor*u zaloga glavnih-, Conto-Corrent-knjig, Saldi-Contl, Fakture Debitoren, Creditoren, Cnssa-knjig, Strazza, Memoriale, Journalov, Prima-note, odpravnik, menjlčnih časo-zapadlih In knjig za kopiranje, kakor tudi vseh pomožnih knjig, potem raztrirnega (črtanega papirja, Conto-Corrent, svilenega papirja za kopiranje, listov Iz kavčeka za kopiranje, akledic iz
cinka za kopiranje itd. Za nartčb« in nadaljnja pojasnila obrniti so je do glavnega zastopnika
Trst, Yia delle Acque B — ARNOLDO COEN — Yia delle Acque 5 Trst
poooooooooooogTOoopoboodoob^
4
i. as r. u i k k»n(H>roii asu vEdiaestr. 'nUv^tel) m od(toT-"< urednik: Fran Goduik. — Tinkam* Delen« ▼ Trstm.