C SL 101. V Trsta, ▼ sredo 17. decembra 1884. Tečaj IX Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko »T (OM« J* Ml.« • EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako sredo In labot« o poludne. Cena za vse l«4o je O gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. KO kr. — Posamezn«? Številke ne dobivajo pri opravniitvu in v trafikah v Trst« po S kr., v florlol in v Ajdovščini po <* kr. — S'arointnt, reklamacije in inserate prejema Opravaiitva, via Torreate, »Nsva tiskarna*. Vsi dovm se pošiljajo Ursdniitvi »vta Tsrrsata* »Nuova Tipografla;. viak mora bltt frankiran. Kokorisl D'ez posebne vruduosti se ne vračajo. — Imerati (razne vrsts naznanila in poslanice) se zaraSunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglanih z drobnimi črkami «e plačuje za vsako besedo 2 kr Narodnost in država^ (Dalje). Kritično nam je zdaj pretresati menenje bivšega ministra o Slovanih. Šovinizem, katerega on pripisuje Slovanom, posebno Rusom, ni istinit v pravem pomenu besede. Slovan, posebno pa Rus se rad uSi tudi od Nemca, in ako pogledamo le v rusko gramatiko, prepričamo sp, da Rusi niso taki Šovinisti, kakor jih popisuje gos p. Kremer, saj so celo v svojem jeziku pustili premnogo germanskih in romanskih izrazov, ako-prem bi jih bili mogli nadomestiti se svojimi. Enako imajo Nemci mej Rusi Se vedno prav dobre službe, in kolikor je znano, čutijo se nemški obrtniki na Ruskem prav dobro. Omikan Rus je svetovni človek in je skoraj še preveč kosmopolit, morda bolj nego Nemec, ki se posebno mej Slovani nad mero Šopiri se svojo kulturo. Avstrijski Slovani to cšabnost posebno od leta 1870. sem le preveč čutijo. Kar torej pisatelj umeje pod Šovinizmom, ni nič druzego, nego naravna reakcija proti napuhu Nemcev, ki bi se pa precej polegla, ako bi hoteli Nemci ostati v svojih, vsaj sedanjih mejah; ali dokler bodo prvi nemSki učenjaki pisarili, da Nemčija se mora raztegnoti do Adrije in do Bospora, naravno je, da Slovani ne bodo mogli ž njimi živeti v dobrih razmerah. In Rusija, katera je nemškem11 cesarstvu storila aajveče usluge leta 1866. in 1870, ali more ona pozabiti, da jo je Bismark ustavil na pobedo-nosnem maršu proti Carigradu? To je tudi uzrok, da se je baS oni general Skobelev, ki je bil se svojo k a valerij o uže pred Carigradom, čutil žaljenega v svojem narodnem ponosu in to ga PODLISTEK Poboljšana soproga. Tata za majhnim selom se nahaja vodnjak. Solnce Jarko pripeku, ker je poldne. Sem so prišle is vasi nekatere ženske po vode in ker so bile ravno skupaj, aedle pod senčnat hrast, da si kaj povedo. Ženske »o Iz narave brbljave in tudi te, ki jih vidimo za vodnjakom, niso bile prav zadaje. Vsem je tekel gladko jezik in vsaka je hotela več znati, nego njena bližnjica. — Ste slišale kaj, začne botra Tereza, Cizonov Peter se poroči in še kako vzame; tisto staro coprnico, rajnega Mihe ženo; dobro se opeče če jo vzame, ker ga nikdar v miru ne pusti. Poznam dohro to ptico, če ne more, ne ukrade in če jej ni možno, ne obrekuje in opravlja druzib. Veste kaj Je on lian zatrobila mej svet? Rekla je, da jaz dru/.ega ne delam, nego ležim doma, da mojega soproga niti vredna nisem, ker mi dopušča delati kar hočem : ako mi je Jjubo iti spat. grem, ako ne, grem ni sprehod ; vsaj prav zato da imam premnogo dolgov, ker se rada lišpam in krasim, in kaj znam še! Ubl naj jo le vzame, kaj nam to mari: vsaj nas mladice je on vedno preziral ter se norci iz nas delal, pristriže jej besedo bleda deklina, on misli neki, da jima ne qo nikdar nič manjkalo, ako se z njo je najbrže spodbujalo, da je javno bičal nehvaležnost nemlkih mogotce?. Slovan pa je v obče še pre-dobrodušen, da bi poštenega Nemca sovražil le zarad tega, ker je Nemec. Pač pa je zaničevanje Nemcev vsega, kar diši po Slovanstvu, šovinizem prve vrsto in preseza šovinizem samih Francozov. Vso čast nomškej učenosti in napredujočemu nemškemu narodu; toda odrekovanje drugemu nadarjenemu narodu enako zmožnost za napredek, to je uže več, nego šovinizem. Dobri opazovalec je uže davno na čistem s tem, da je šovinizem bolezen presrečnih ljudi, in kar velja glede osobe, velja čestokrat tudi gledć narodov. — Kar se tiče panslavizma, ima g. pisatelj prav, ako trdi, da seje Rusija posluževala panslavizma v svoje namene; ali tudi politika Hohencolerske dinastije se jo naslanjala na panger-manizem in Napoleon I. je uže v praksi uvedel nek panromanizem. — Ideja narodnosti ima povsod enake učinke in panslavizem ni torej dru-zega, nego nastopek te ideje. — K ljubu temu pa avstrijski Slovani ne zamenjavajo panslavizmas panrusizmom, kakor hoče to mej vrstami povedati pisatelj ; v tem obziru utegne imeti pać Kolar prav, ki ima panslavizem za duševuo probliževanje Slovanov. — Da se mali slovanski rodovi, posebno na narodnih mejah bolj oklepajo ideje, da jih občeslovanska idej a spasi, to je toliko bolj naravno, ker veča opreznost, veČe hrepenenje po bratih spasiteljih; ali pri vsem tem pa so vsi avstrijski Slovani iskreno nevezani na habsburško dinastijo in iščejo le v Avstriji svoje narodne pravice. — Avstrija se torej prav lehko ustavlja vsakemu panslavizmu; ali to ne s kruto silo in se zatiranjem lastnih Slovanov, ampak s tem, da jim daje sredstva, po katerih morejo brez skrbi za narodni svoj obstoj razvijati se po svoje. Pisatelj se roga nekaterim slovanskim pisateljem, da ne pišejo pro-laskavo o Nemcih; ako je Palaokj pisal, da so Nemci osvojevalci, ali ni mu k temu dal pravice sam nemški učenjak Lorenz Stein, ki je pisal, da jo osvojevanje v značaju Nemcev? In kedaj smo Se v slovanskih listih čitali takih surovosti, kakor v »Neue freue Presse«, ali v dunajskej »Allge-meine Zeitung« katera je v listu 13. oktobra 1884. Slovence in sploh južne Slovane imenovala »živine«, tatove, roparje in ničvredne veleizdajice. Učeni pisatelj se tudi močno moti tam, kder poudarja, da Madjari za Ko-larjevih časov niso še prav nič sanjali o madjarskej hegemoniji (nadvladi), kajti znano je, da je bilo uže leta 1827. prav znano gibanje v tem zmislu po vsem Ogerskem, in katoliška duhovščina hrvatska z Gajem na čelu se je uže ▼ tistih časih upirala idejam Madjar Orszaga. Da se tudi mej Poljaki širi panslavizem, to je resnično, posebno pa mej Poznanci, ki žive sicer v dobro vrejenej nemškej državi, ki pa so posebno v zadnjem času jako nevoljni, in ini smo imeli priliko govoriti z mnogimi Poznanci, ki so nam pravili, da se tam germanizuje na naj-krutejši način i da uprav radi tega se mej ondotno inteligencijo vedno bolj širi ideja vseslovanstva, ker Poljaki, akoprem stari neprijatelji Rusom, vendar rajše zginejo v ruskem, nego v nemškem morju. Saj je celo gotovo, da bi se cel<5 Madjari, ko bi na to prišlo, poprej udali Slovanom, nego Nemcem, ker dobro znajo, da bi pod Nemci kmalo popolnoma zginoli, mej tem ko bi mogli mej Slovani še dolgo časa kako ulogo igrati. Enakih gla- oženi; meni morebiti, da se mu bodemo vse priklanjale? naj si dohro zapomni, da je sam največji norec, kdor se hoče z dru-zimi norčevati. — En, kaj še — oglasi se druga ostrarela deva — tudi mene je hotel ta bedak za nos voditi in verovala sem mu en čas, ali, ko sem videla, kam pes taco moli, pokazala sem mu zobe in od tedaj je potegnol in se mi ni prikazal več pred oči. — Čujte, čujte — priskoči Jer-menova Olga, stara babura ni vredna tega lepo donečeg i imena. Usta je razširila, da bi lahko loputo vanja del, ter začela glasno klepetati: Čujte, kaj vam povem, ker uže o tem govorimo; neka oseba (imena vam ne povem) rekla mi je danes, da je »vdova« (tako so rekali rajneega Mihe soprogi^ sinoči porodila dete. — Oh. tega pa ne verjamem; Bog zna, kdo ti je to v glavo zabil —vsaj bi jaz vedela, vsaj bi jaz..... gnale so se vse v Jerinenovo Olgo — pa povej nam, kdo ti je to navezal! — tiščale so v njo — nič se mi ne zli čudno — pravi botra Tereza — več nad tri mesece je, kar je nisem videla, akoprem vsak d.in mimo njene hiSe grem. Ali v tem prilomasti njen mož iz bližnje hoste, držeč veliko palico v roki in ko jo zagleda pri vodnjaku, zstškriplje: »Prokleta baba« in jame udrihati po nienem hrbtu — »ti tukaj čenčaš in »laufaŠ«, doma pa je otrok skoraj zgorel!« Tedaj se vse razprŠe in neso vodo domov. Vse so se zbale, samo Marija, žena Se precej premožnega kmeta se posuae- sov se je uže slišalo in prišli ao od najboljših Madjarov, Da so Slovani uže večkrat po-tegnoli s konservativnimi elementi, (reakcionarjij to je nekoliko v njihovem značaju, ker Slovan je od nekdaj rad držal se svojih starih običajev, največ pa je tega krivo to, ker se je v Avstriji liberalizem vedno tako tolmačil, da le nekateri izvoljeni Nemci smejo ukazavati, vsi drugi, posebno pa Slovani imajo tlako delati; saj je ta blaženi liberalizem še celo pri nemškem ljudstvu prišel ob ves kredit. Pisatelj no more tajiti, da je doba ustavo verne liberalne stranke v Avstriji pomenila največi terorizem in demoralizacijo, zatorej se ni čuditi, ako je Slovan z gnjusom obrnol se od takih osrečiteljev in so zvezal rajše s konservativnimi elementi, da pobija njemu nevarno, pod krinko liberalizma pravo svobodo zatirajočo politiko. Pisatelj hoče po ovinkih svet tudi prepričati, da Slovani sploh niso državotvorni element, on se zgodovino v roki dokazuje, kako so razne slovanske države hitro povzdignole se, pa tudi hitro propale in po nekakem sklepa, da tudi Rusija ne bode imela dolzega obstanka, saj jo je uže začel razjedati nihilizem itd. O nihilizmu smo uže povedali, da je on importacija zapadne Evrope, in recimo tudi, da bi sedanja Rusija res razpadla, ali misli potem g. pisatelj, da postane rop Nemške. Vse je mogoče na tem svetu; ali zgodovina je res ; učiteljica, ali ne nezmotljiva in iz nje se morejo učiti prav tako Slovani, kakor Nemci. Pisatelj na to govori o narodili sploh. Trije največi narodi aričnega pokolenja; Romani, Nemci in Slovani so notranjim naravnim nagibom slede osnovali razne drŽavo; ali ti narodi huje botri Terezi, ki je tako rada držala možu hrbet, da jo je tepel »tudi jaz bi mul« mislila si je sama pri sebi, »ako hi mu skočila kedaj neumna tnisel v glavo in bi me hotel tepsti, zgrabila bi kamen in mu ga zatreščila v bučo, da bi se mu razletela«. V teh mislih dospe na dom; tu jo je uže nestrpno čakal njen mož in vprašal po kosiin, kajti je uže dve popoldne in ni Še kosil, ko mu »'jubeznjiva polovica« namesto kosila jame kakor navadno odgovarjati in ga zmerjati, naj se pobere tja, kder se je dozdaj potikal. Vsak dan je potrpežljivi mož prenašal pikro govorjenje svoje žene, vse je rad prebil, ako tudi ni zmirom našel vsega v redu in premnogo-krat niti kosila napravljenega; svaril jo je le, naj vendar začne brzdati svoj jezik in to vse je storil z lepa, akoprem ga je kakšenkrat tako razjarila, da je bil rudeč kot rak, vendar jej ni nikdar niti pretil: vse je dobrovoljno prebil. Ali danes, ko mu je začela očitati celo, da zahaja k drugej ženski, in izliia nanj ves svoj žolč, ni se mogel dalje zdržati. Vstane s klopi, zgrabi palico, na kojo se je opiral, ko je hoiil na goro in jo jame tako neusmiljeno »bir-mati«, da se je zvijala kukor gad, in koje končal, spravi se za peč in od tam sika nanj obrekovalne besede. On zelen od jeze otide brez kosila. • « * Mož, ki jezen od svoje žene maha, bil je sin skromnih trgovcev v nekem mestecu na z.ioljuem Avstrijskem. Ko je očeta izgubil, ostal je sirota, ker mati mu je še poprej umrla; imel je uže trHeset let, ko mu še ni prišlo na misel se ženiti, ostati je hotel samec in trgovati z majhno svojo štacuno. Pa vendar se premisli lo jame dvoriti mestnim gospodičinam. Bil je vrl mladenič v vsakem obziru. Srednja postava, ljubeznjivo vedenje, sladek govor, lep, z brkami in brado okrašen obraz, prikupil ga je kmalu mnogoterej gospodičlni; vsaka si ga je Želela, čeprav ni poprej za nobeno maral in vse preziral. Svoje veliko črne oči je obračal le za Marijo, hčerjo bogatega trgovca omenjenega mesteca, koja je hodila proti večeru na sprehod spremljana od svoje služabnice, ni se je mogel nagledati in odtrgati od nje svojih oči. Z eno besedo: zaljubil se strastno v njo. • Ljubezen je pa bolezen« pravi pregovor; le redkokrat «e izide hrez vsake zapreke, ako se dva ljubita. Zdaj vtakne nos kak drug nekdanji ali sedanji ljubimec iste deklice. Zdaj ne pusti Čmerni oče, da se njegova hči poroč', ker potem ne bi imel doma kaj božali in ljubkati, ako je edina hči; zdaj še ni zadovoljna mati, da se hči omoži, ker se jej zii greh dati svojega ljubljenega otroka v zakon malozaupnemu mladeniču; nazadnje pa vendar privoli, ko vidi, da ni druzega boljšega v hišo in jo hči neprestano nadleguje. In še mnogo takih ali enakih zaprek je, zarad katerih večkrat prejokajo vse noči zaljubljene deklice. (Dalje prih). E DINO 3 T in te države se niso prav tako, kakor drevesa v gozdu, mogle enako razvijati, nekatere so postale krepke, druge so poginile vsled neugodnih razmer. Od tod izhaja, da vsi narodi in vse države niti ne dospejo do popolnega razvitka. Mi vidimo še zdaj narode popolnoma surove, druge, ki so v začetku kulture, ali se pri vsem Se niso povzdignoli v kako državno bitje; — so pa tudi narodi, kateri so tesno zedinjeni v. krepke države. Prvi pojem o narodnosti so imeli ccntralizujoči Romani; Nemci in Slovani so ta pojem sprejeli od Romanov. Pod pojmom «narod» se umeje najviSa stopinja razvitka enega ali druzega ljudstva, pri katerem so odstranjene vse razlike po rodovih in katero je zedinjeno v enej samej po-litičnej skupini, prešinenej po le enej državnej misli ter govori le eden in isti ježik. Ako je mej kakem narodom tudi kak odlomek druzega naroda, zarad tega narodna država ne zgubi znaSaja glavnega naroda, kajti mej vsakim drugim narodom je vsled geografičnih razmer pomešano še kako drugo ljudstvo, in napačno je menenje, da je kak narod le potem dovršen, ako je združil vse njem sorodne rodove v eno samo državno skupino, prav larad tega bi mogel imeti program italijanskih Iredentintov le potem kaj pri-hodnjosti, ako li Italiji sosedne države hotele skaiati Iredentistom ljubav , da same sele raz rušijo. Kakor ni skoraj mogoče najti gozda, kder bi bilo le ene baže drevja, prav tako je teško najti narodno državo, v katerej ne bi bili tudi odlomki kacega druzega naroda. Narod je torei ono ljudstvo, katero je postalo samosvoja država. (Dalje prih.J. Politični pregled. Notranje dežele. V poslanskej zbornici državnega zbora se je 12. t. m. sprejel Riegerjev predlog, naj se prošnja cukrarnic, da se davek od cu-kra plačuje v obrokih, izroči davkovske-mu odseku, da o tej zadevi kolikor hitro mogoče poroči. Poslanec Tausche in tovariši interpelirajo trgovinskega ministra, kaj namerjava storiti za povzdigo itvož-nje žita, moke, cukra in špirita; potem ali misli vlada vplivati na to, da inozemsko žito na domačih železnicah ne bode uživalo večjih olajšav, nego domače in da se avstrijskemu pridelku omogoči promet po ceni na arlberškej železnici, nazadnje, kako hoče ustreči minister željam mlina rjev glede olajšav, ki so se dovolile oger skim mlinarjem na železnicah. Poslanec Nitsche in tovariši predlagajo, naj se poda IjŠa oproščenje koleka in pristojbin pri razpravah glede izknjifevaoja malih dolgov od 1. jannuarja 1885 do konca leta 1887. Poslanec Hanisch predlaga, naj se o tem prične takoj razprava, da more zakou stopiti v moč s prvim jauuvarjem. Ta predlog se je sprejel in IMitschejev predlog izročil davkovskemu odseku v nujno poro čilo. Zakona glede pravnih praktikantov in pobiranja davkov do konca meseca marcija se sprejmeta v tretjem čitanju. Potem je poslanec Neuwirth mnogo govoril in predlagal o železnici Dunaj Tuln ter hudo grajal vlado, posebno trgovinskega ministra, kateremu je vse mogoče, celo iz-da|o državnih interesov očital, a vse to brez dokazov. Minister Pino je zelo ostro odgovoril ter sklenol z besedami, da je njegova vest čista. Neuwirthov predlog se je izročil železniškemu odseku. Žel* z aH i i odsek je 13. t. m. razpravljal Neuwirtbov predlog glede izročitve zgrajenja te železnici Landerbanki. Pri tej priliki sta opravičevala baron Pino in Če-dik to izročitev z stališča zakona za po- stranske železnice, potrebe za ljudstvo in državnega finančnega stanja. Na predlog poslanca Šroma je odsek naročil vladi, naj preudari potrebo te železnice, vsi drugi predlogi so padli. Davkovski odseli je imel sejo tudi 13-t. m. Izvolil je v poseben odsek pet udov, da se posvetujejo o prošnjah cukrarnic. Mej razpravo je oidelkni načelnik Baumgar-tner o tej zadevi tako govoril, da so poslanci grof Glam, Wiedersberg in Trojan bili primorani izreči svoje obžalovanje, da je vlada o tem prašanji tako mrzla. Tudi gospodarstveni odsek je imel ta dan sejo ter je sprejel vladni predlogi pogodbo z Italijo o ribarjenju in brodarstveno pogodbo s Francosko. Šolski odsek, ki je tudi ta dan zboroval, izročil je načrt trofikov za verski poduk v ljudskih šolah posebnemu odseku treh udov, v kateri so bili izvoljeni Beer, Czerkawsky in Jiriček. Razpravljalo se o tej seji tudi o prošnji učiteljev srednjih Sol v Trstu, Karo-linenthal in Smibovo, naj se jim dovoli enaka plača, kakor na dunajskih srednjih Šolah. Poročevalec Jiriček je priporočal, naj se ta prošnja vladi izroči, da se nanjo, kolikor le mogoče ozira. PoduČni minister je kazal na to, da je več srednjih šol v enakih razmerah, in da bi se taki troški mo-all dobro premisliti. Ne more se tajiti, da je v gotovih dobah potreba plače vrediti, ali prememba dozdanjih razmer bi sedaj bila prezgodnja i nevarna. Najbolj opravičeno je, da se v Trstu povišajo plače učiteljem srednjih šol, ali da se učiteljem da tako plačilo v Trstu, kakor na Dunaji, tega vlada ne more pritrditi. Naj nam bode dovoljeno prašanje: Ali morda zato ne, ker je v Trstu iivenje dražje, nego na Dunaji ? V tej seji se je izročila tudi prošnja tria-ikega deželnega odbora, \astran ustanovitve pravne akademije v Trstu, poslancu Jireč-ku, da o njej poročil Vnanje dežele. Francoska poslanska tforniea je 12. t. m. sprejela proračun za vojsko brez pro-membe. Egiptovsko pralanje postaje vedno oz-biljnejše; velevlasti se ne pulijo le za kako •Heleno,* kakor so se starogrške države pred Trojo celih devet let, ampak Egipt je prevažen, ker on je srčna žila vse svetovne trgovine mej Evropo, Afriko, Azijo in Avstralijo. Kar je angleška vlada nesrečni Egipt vzela v svoje kremplje, od tedaj Še mnogo bolj propada, nego je poprej pod zadnjim zapravljivim kialjem. Najbolj pa so se raztegotili Francozi na Angleže zarad samovlastnega, sebičnega počenjanja z Egiptom, kar pa je najbolj ugajalo Nemčiji, in Bismark je o tem gnjevu Fran coze podpiral ter v resnici toliko dosegel, da se je velik del sovraštva francoskega naroda odvalil z Nemčije na Anglijo. Velika važnost Egipta je združila vse velelasti zoper Angleže in še le 12. t. m. sta nem* ški in ruski zastopnik izročila egiptovskemu ministru zunanjih zadev enakoglaseči pismi glede imenovanja enega nemškega in enega ruskega uda v bla-gajnico državnega dolga. Oba zastopnika sta se potrudila tudi k namestnemu kralju, ki je izrekal, da se z ministri o tej zadevi posvetuje in da bode podpiral sklepe o egiptovskih financah, ki zahtevajo zelo nujne rešitve. Zastopnikom Francoske, Italije In Avstrije se je zaukazalo, naj zah-tevanje Nemčije in Rusije podpirajo. Iz Sudana je prišlo poročilo od 12. t. m. iz Handaka, da se je angleška vojska pomaknola iz Ambokola v Korti pod generalom Stewartom proti krivemu proroku. Vojaki so večinoma na konjih ter Imajo sabo veliko kamel, ki so v puščavi neobhodno potrebne, saj je znan pregovor, da je kamela ladija v puščavi. Z otoka Madagaskar se poroča, da je admiral Miot 6. decembra vzel drugo, na jugu Vohemarja stoječo trdnjavo in uple-uol pet kanonov. Dvesto sovražnikov je obležale na mestu mrtvih, Francozi pa imajo le šti.' ranjene. O francosko kitajske) vojni se poroča, da se je pogajanje mej angleškim ministrom Granviilom in kitajskim poslancem razbilo, da pa Granville želi, da se to po- gajanje zopet prične. Poroča se tudi, da je kitajska vlada ukazala mejnim poveljnikom, naj ustavijo napade na Francoze. Od djuge strani pa se pripoveduje, da kitajska vlada hoče na vsak način oprostiti otok Formoso, ter da je v ta namen pc-slala vse svoje brodovje proti Francozom ter da je na tem brododji mnogo Nemcev, ki so za nezaslišano plačo prevzeli pove-Ijništvo na ladijab. V kraljestvu Korea v vshodnjej Aziji, vstal je krvav upor. Uporniki so o priliki nekega banketa pri anglefikem konzulu zgrabili za orožje. Eden kraljevih sinov in Š^st ministrov so bili umorjeni, ali so pa pobegnoli. DOPISI. Iz Gerice, 15. decembra. (Čitalnica in bralno podporno druitvo). Naša čitalnica je imela zadnjo soboto svoj letni redni občni zbor, katerega se je udeležilo lepo število druŠtvenikov. Pri volitvi predsednika je bil izvoljen gospod vitez Josip Tonkli, v odbor pa so bili izvoljeni ti le gospodje: Ivan Pirjevle za denar-ničarja, prof. Berbuč, prof. Če.bular, Hil. Zorn, Ernest Klavžar, prof. Kožuh, učitelj Sivec, prof. Kos, prof. Šantelj, in učitelj Mercma. Nadejati se je, da bode novi odbor tudi vpribodnje deloval v prospeh goriške Čitalnice. Novi odbor bode imel veliko skrbi radi novega stanovanja, ker se mu je sedanje odpovedalo. Predno pa odbor na novo stanovanje misli, naj dobro F omisli, kako in zakaj so se Nemci in talijani združili, da so tako rekoč čitalnico spravili iz stanovanja na Travniku, ki sta jo nasprotnika grdo gledala, posebno ko je ta svojo trobojnico na sredi travnika razobeŠala, Zato pa naj odbor v prvej vrsti skrbi če le mogoče, da si stanovanje čitalnice na Travniku priskrbi, da se ne bodo nasprotniki bvaliii: spravili smo jih ?z središča našega mesta; in tako stanovanje bi jaz priporočal čitalničnemu odboru nasproti sedanjega stanovanja v hiši rojaka, ako se da ž njim pogoditi. Stvar je pomisleka vredna. ■Slovensko bralno in podporno društvo bode imelo 28. t. m. svoj letni občni zbor. Tudi v tem odboru bodo nekatere premembe, ali ne iz namena, da niso bili dosedanji odborniki delavni, ampak ker mislijo nekateri gospodje iz odbora odstopiti. Toraj je treba skrbeti, da se nado-meste možje, kateri imajo dobro voljo, in neutrudljivost do tega društva, kajti tudi ta odbor čaka velika skrb in delo, da častno izvrši blagoslovenje društvene zastave. Torej na noge l V slog: in delovanju je moč. Dunaj, 11. dec. 1884. — »Prešir-nova slavnost na Dunaji«. — Kedorjebil navzoč pri Preširnovej slavnosti društva »Slovenije« na Dunaji, ki se je vršila 9. t. m., moral se je uveriti, kako vrli so slovenski akademiki na Dunajskem vseučilišči. Spored slavnosti je bil veliki jako zanimljiv. Predsednik Franko pozdravil je mnogoštevilne goste, osobito gg. državne poslance dr. VoŠnjaka, Nabergoja, grofa Margerija, dr. Poklukarja, Pfeiferja, RaiČa in Obrezo, dalje gg. prof. Sumana in Stritarja, dr. Babnika, prof. Kandernala, rodbine grofice Pakeny, dr. LeBjaka, župnika Taučarja in Lileka, rodbini Riba-rovo in Kalandrovo, zatem akademlčna slovanska društva: Akademicki Spolek, Bukovina, Sicz, Tatran, Zoro, Zvonimir, slovansko pevsko društvo in »Slovansko Besedo«. Zbor »Slovenije«, pod vodstvom vrlega g. Jižika, pel je A. Forsterjevo »Pobratimijo«, kder se je odlikoval bari-tonist g. KuŠar. Slavnosten govor je bil v rokah izvrstnega govornika, g. Danila Majarona. Pesni »Nezakonska« mati, (bariton solo g. JiŽik), »Ukazi«, Hajdrihova Hercegovska, dr. B. Ipavčeva »Vojaška« peli so pevci precizno in v, občo zadovo-l|nost. Gospića Bogomila Šutnanova, kaj mila prikazen, je občinstvo koj pri svojem nastopu očarala. Igrala je na glasovirji »Gtiopinove« »Scberzi« in Kalanzovo »Što se bore misli moje« tako izvrstno, da je morala še komad pridejati. G. Hostnik pokazal se nam je mojitra na citrah. Igral je (Jmlaufovo koncertno fantasijo. V točki »Tičica gozdna« odlikoval se je četvero-spev: gg. Bučar, Bilec, Jižik, Majaron. Pl-sk je trajal dotle, dokler niso pevci te točke ponovili Kocijančičev venec slovenskih narodnih pesni obnesel se je vrlo. Burn e pohvale ni bilo ni konca ni kraja. Tudi ta točka se je morala ponoviti; kot solist i so se odlikovali gg. Bil*c, Bogata| in CJršič. Po slavnosti se je pričel komers. Vonil ga je g. Pukl. Vrstile so se napit-nice, in pesni, da je bilo vse veselo. G. Murko je napil še navzočemu g. državnemu poslancu župniku Božidar Raiču. Slednji je potem slovansko mladež kar elektriziral z navdušenim svojim govorom. Slovanskim akademičnim društvom je napil g. Pukl, damam g. Majaron, pevo- vodji Jiiiku predsednik »Slovenije« g* Franko; zastopniki raznih slovanskih akad. društev so pozdravljali potem »Slovenijo, napivali slovenskemu narodu itd. Še le v pozno noč končan je bil komers, ki je bil xe!6 Živahen, ker so slovenski pevci prekrasno peli razne slovanske zbore n. pr. »Naprej«, »Jaz sem Slovan«, Bivali Gecbove, »Uboj«, »Onamoonamo«, »Luna sije« itd. Razne brzojave posebno od tržaškega Sokoia, pozdravilo je občinstvo burnimi živijoklici. Enako tudi telegram dr. Ivan Tavčarja. Domače in razne vesti. f Baron liemperle. Primorskega višjega deželnega sodišča načelnik, umrl je zadnjo nedeljo zjutraj ob petih za plučnico. Rojen je bil leta 1811 v Gorici; državi je začel služili na Primorskem kakor avskultant ter bil do leta 1850 kriminalni aktuar v Dalmaciji; od tam je prišel v Gorico k okrožnemu sodišču za svetovalca ter bil v letu 1855 poklican za načelnika posebnega sodišča v Mantovi ter je v letu 1857 na ondotno delovanje prejel viteški kriz Fran-Josipovega reda. Potem je bil kratek čas načelnik višjega deželnega sodišča v Benetkah; v letu 1860 je bil poklican v pravosodnje ministerstvo za oddelknega svetovalca ter je k malu postal ministerljalnl svetovalec in bil kakor dvorni svetovalec premeščen k najvišjemu sodišču; v letu 1870 pa je bil imenovan za načelnika višjega deželnega sodišča v Trstu. V letu 1873 ga je odiikoval cesar s podelitvijo reda železne krone druge vrste, v letu 1875 pa ga je imenoval za tajnega svetovalca in gosposka zbornica državnega zbora ga je izvo-lila za uda državnega sodišča. Včerajšnji njegov pogreb bil je velikanski, vse kar je odličnega v Trstu se ga je udeležilo, krasnih vencev vse polno. Govori se, da postane njegov naslednik predsednik dalmatinskega višega sodišča, g. dr. Defacis. Seja mestnega zbora včeraj zvečer je bila izmej vseh viharnih sej letos najviharnejša. Zbralo se je na galeriji blizo 200 krepkih Slovencev, tem nasproti je stalo kakih 40 iredentarskih »pobov«, večinoma »prepeličarjev«. Na velikem trgu pa je bilo zbranih kakih 600 ljudi. Najprej se je sklenolo, kako se bodo delila ubožcem božična darila ustanove Maksimilijana, na to se je potrdil račun leta 188S. Zdaj je naznanil Župan, da je na dnevnem redu resolucija dru&tva »Progresso« zarad društvenih zasta*, ker je namreč vlada dovolila slov. del. podp. društvu, da je šlo po mestu se svojo zastavo, nekaterim lahon-skim društvom pa to odrekla. Raskovič predlaga, da se izroči vsa ta zadeva juri-dičnetn odseku v poročilo. Zasliši se glas: »Evviva Raskovič«, na to pa zagrmi ogromna večina na galeriji: »Morte a Raskovič (smrt Raskoviču), fuori gli Irreden ti, Abbasso la Ginastica, fuori i rossl, m .... per Venezian i t. d. Kupljeni »pobje« so poskusili kričati: fuori gli Slavi, ali preglasili so jih krepki glasi Slovencev: »fuori i Moretti pagati«. »Eviva 1'Austria, m .... per FItalia i t. d. Nek znani Italijan je celo zavpil: »Perche fuori gli Slavi, piut-tosto fuori gli Irredenti. (Zakaj van se Slovenci, rajše z Iredenti«). Ropotanje je trajalo 15 minut. Župan je zastonj zvonil, nazadnje so nekateri svetovalci zbežali is zbornice, drugi so se zbrali sredi zbornice okolo župana. — Zupan je na to poslal po stražnike, kateri so prišli na galerijo, ali komaj in komaj so mogli razkačeno ljudstvo odpraviti. Na ulici se je potem nadaljevalo vpitje, kakih 40 straž je imelo polno opravila, da se je IjudRtvo razšlo, ali nekateri bo se sprli, in policija je aretirala dva rudečkarja; dr. Ciatto-j i in Bech-tingerja, oba sourednika »Aiabarde« je morala policija spremiti na dom, ker drugače bi ja bilo ljudstvo preteplo. Policija je morala ta pot varovati Iredentarje, katerim naj bode to Šola. Mi smo večkrat pisali, da kedor seje veter, žanje vihar. Zdaj se to uresničuje. Sicer pa več o tem prihodnjič. Predsedništvo polil, društva E d Inu* t vabi vse odbornike in namestnike v sejo, ki bode v nedeljo, dne 21.t. m. v prostorih del. podpornega društva, v ulici Acquedotto št. 11., točno ob 10 uri zjutraj. — Na dnevnem redu bode zadeva o prošnji zarad slov. šol v Trstu, katero je zavrgel mestni zbor. Slovenski državni poslanci posvetovali so se, kakor se poroča »SQd-steirisehe Post«, koj po njihovem prihodu na Dunaj o postopanji ter o sredstvih, s katerimi bi se moglo pospeševati izvedenje narodnih pravic slovenskih. Večina državnega zbora da je zagotovila svojo podporo. Tržaške novosti : ZurnalistiČni boj se v Trslu ne vrši le na papirju, teinuč tudi na ulici. — Te dni so nekateri Llojdovi delalci dobro pretepli sotrudnika »Aiabarde«, znanega renegata Matkoviča in to zarad tega, ker »Alabarda« prevaja zdaj * se one ostre članke, katere rionaša dunajski »Pariamentar« proti Lloydu, in kateri so v nekaterih K Diva S T točkah popolnoma opravičeni. »Alabarda« bi bila rada molčala, zato je Llyyda več časa od strani opominjala, da je njeno molčanje zlato, ker pa Lloyd ni hotel tega razumeti, kakor je razumel glas »L' Indi-pendenteja, kateri se zda) trudi zlatega molčanja, zato pa ima Salobardo na vratu. Ali sliši se, da se gluhi L!nyd in čača Alabarda spokorita, in potem bo zopet lepi mir. — Včeraj popoludne pa je lastnik »L'Iudipeudentaa glasoviti Caprin na trgu Barriera veechia ustavil urednika lista • L'Imparziale« ter gospoda Migliorini-j t praŠai, ali on piše tiste ostre članke proti L' Indipendentu in njega urednikom. Napadeni je odgovoril z »da« na kar je Caprin začel po njem udrihati; ali branil se te ta s palico, ljudstvo se ie začelo zbirati, k sreči je bila tudi policija pri rokah, katera je napastnika odgnala. UrednikaMiglio-rinija je Caprin v roko vgriznol, in na glavi malo popraskal. — Zadnje dejanje tega dramatičnega prizora se bode vršilo pred sodnijo. — Začel seje torej boj uže na ulici; kam vse to pelje, tega aenes še ni mogoče uganiti. Nov odvetnik, dr. Josip Cuzzi je odprl v Trstu svojo pisarno. Veselite se prav-darji. LekarniŽarja Rocca, kateremu je oblastni ja zaprla lekarno zarad sleparskih ponarejenih lekov, katere je dajal bolnikom, je policija pred nekoliko dnevi na tuk. kolodvoru aretirala, ko se je ravno vrnol iz Benetk. Proti kavciji ga je te dni Bod. nija spustila iz ječe. Ali ko so preiskavah v njegovih > pismih, našli so nekda tudi izkaz, kateri kompromituje mnoge žene in dekleta boljših tržaških rodbin. Koti v Trstu nečejo ponehati, če tudi so skoraj vsi ljudje uže cepljeni in pre-cepljeni; resnica je ta, da je zadnje dni, potem ko je bilo uže skoraj vse cepljeno in precepljeno, več ljudi zbolelo in umrlo, nego v poprejšnjih dneh. ZamolČati tudi tega ne moremo, da v mestnej bolnišnici več za kozami bolnih umre, nego v privatnih hišah. Pristavljamo Še to Ie: vsem vojaaom, ki so v Trstu v posadki, stavili so se v drugič koze, tako tudi kompaniji našega domačega 97. peŠnega polka. Kmalu potem pa je za kozami zbolelo osem cepljenih te kompanije; zarad tega so kompanijo premestili, vso pokadili in preka-dili ter osamili. Nek tržaški Časnik, ki to poroča, tako je poreden, da pravi: sicer pa je cepljenje menda jako zdravo. Iredentovska nesramnost. Pri kavarni Chiozza je v nedeljo nek istrski kmet Jrodajai par jerebic. Dva rudeča se pribil-ata iu mu ponujata BO aoldov, kmet ni hotel dati jih po tistej ceni, na kar sta mu poredneža rekla: Andč, questa d cosl roba di Nabergoj. Potem pa sta se še kmetu kiobotala. —Te dni pa je nek Iredentar, ki ima prodaj&lnico strižnega blaga, odpovedal službo uekemu pomočniku samo zato, ker je ud društva »Auatria«. Ko bi Slovenci tudi posnemali Iredentarje in ne kupovali nič od poznanih Iredenta- a'ev, ali ne bi bila to opravičena povra-tev? Straini drama seje vršil v nedeljo popoludne v nekej trz»Škej premoŽnej in spoStovanej hiši. — 16 letni sin tuk. trgovca, g. Carbonetti je v nedeljo popoludne Sel v kuhinjo in se tam prepiral si hišno služkinjo Katarino Ursič, prepir je postal vedno hujši, kajti ravnalo se je za tajno ljubeznijo in nje nastopkib. — Ali mladi Carbonetti je imel pri sebi revolver, in ko je dospel prepir do vrhunca, potegne revolver iz žepa in uptreli 3 krat na služkinjo ter jo močno rani, potem sebi zažene kroglo skoz glavo, da je precej mrtev obležal. Služkinjo so nesli v bolnico, in mogoče, da Se ozdravi, ali mladeniča so na tihem odpeljali k Sv. Justu. — Oj, novošegna odgoja, kak žalostni sad vendar rodi? Medved, je vgriznol nekega delalca, 4tletnega Antona Knus-a in to blizo Trsta, V Fortmanovi kampaniji ne daleč od pokopališča imajo uže starega medveda v ieleznej kletki, tej kletki se je nepreviden mož preveč približal, in je dobil spominek za vse čase. Rana je velika in moža so morali nesti v bolnico, kder se zdravi. Z nožem ranil je 21 letno slovensko de-lalko 45 letni mizar Jožef B., rojen v Avči blizo Kauala na Goriškem. Omenjeno dekle S prišel v soboto obiskati nje ljubimec iha L., ali uže na pragu hiše je skočil omenjeni mizar proti niemu in ga napadel z nožem, toda omenjeni ljubimec je napad hrabro odbil; ua to pa skoči n»- Eadnik v hišo in rani omenjeno ljubico, i je na stopnicah pričakovala svojega ljubimca. Pri rokah je bila policija, ki je napad ni k a odvedla v zapor. Vse to se je vršilo v nekej malej hiši v Rocoiu, in kakor se vidi je bil uže priletni mizar zaljubljen in ljubosumen. Samomor. Uradnik tnk.kmet. društva, nek Fiino se je v pondelek ostrupil in je precej umrl. Uzrok samomora so bili mno^i dolgovi. Se tisti dau pred smrtjo je nek dobri človek zanj garantiral 200 gld. za stanovanje, ker ga je hotel hišni gospodar spoditi iz hiše. Policijsko. Policija je zaprla fa-kina Antona Z., ker je na javnej ulici in-sultiral dve tuji ženski. — V soboto v noči so neznani tatovi udrli v gostilno »al Tirolese« v starem mestu in uže po-plenile, kar je bito mogoče, ko je došla straža pred katere so zbežali, pustivši na tleh culo s perilom. — Nekemu dunajskemu trgovskemu popotniku so neznani tatovi iz stanovanja v ulici S. Filipo iz zaprtega kovčega vkradli obleke in zlateoine za 120 gld. — Drugi krat. menda ne pojde več v uljoo S. Filipo v starem mestu. — Kapitan jahte črnogorskega kneza »Sibil« je sedel te dni v kavarni ■ Oriental«, kar na enkrat skoči za nekem postreščekom na ulico, ker spoznal je v njemu onega tatu, ki mu je pred 3 meseci vkradel iz inizenice 900 gld. Prijel ga je in izročil policiji. Izpred sodolje sodhija je obsodila te dni Ivana Machne-ta, kletnega konjarjj. rtoma iz Korena na Gorenjsnem, na 3 tedne zapora, ker je hlapcem konje-derca se silo iz rok strgal psa, katerega so omenjeni hlapci ujeli na ulici. — Na 2 tedna zapora sta bila obsojesa dva Antona Grisonič iz Pavnjana v Istri, ker sta se v domači krčmi ustavljala poljskim stražnikom, ki so ja hoteli pijana, kakor ata biia, odpraviti iz krčme. — Na G mescev zapora je bila obsojena dekla Roza De-pollo iz Ronk, ker je hranila po njenem vnuku v nekej prodajalnici po malem vkradenlh nad 500 gld. Tisti, ki vrečo drži je slabši od tata! Načrtani tramway na par od Sežane do Ipave se ima zgraditi po enakem načrtu, kakor črta Trst-Gorica-Ipava. Ta črta meri 27 kilometrov in so troški zanjo proračunani na 900.000 gld. Iz Bojana nam pišejo dne 14 t. m.: Sramotilno je za okoličanske Slovence, da imajo v svojej sredini učitelja, Slovenca, kateri bi moral svoj narod ljubiti ter zanj delovati, ki pa vse, kar je slovenskega, sovraži in Črti. Naloga njegova je okoličanske otroke v svojem materinem jeziku podučevati in k dobremu ter k ljubezni do svojega milega naroda voditi, on pa deluje prav nasprotno; ugonobil bi, ako bi mu bilo mogoče, vsako najmanjšo iskrico rodolubja, katera Še morebiti tli mladini v srcu. Ali, to ste uže zadnji krat omenili; poročamo vam sedaj drug nič manj žalostni Boninov Čin. Ko so naši č. pevci hoteli se v šoli neko slovansko pesem učiti, zabranil jim je ta gosp. rekoč, naj se pa pri magistratu pritože. »On sam pa je magistrat« (v majhnej obliki}, kaj hočemo s protestom na mestni magistrat pridobiti? Na vsak način poznana nam je zdaj politika tega gospoda; v šoli je delal dosedaj na vse kriplje, da pridejo vsi otroci iz slovenskega oddelka na laški, da on potem lahko dokaie, kako nepotreben je tretji slov. razred na tukajfinej šoli; zdaj hoče zabraniti naSim vrlim pevcem učenje slovanskih pesmi: to je preveč! Rojanski rodoljubi. Iz Bob. Bistrice se nam plš V ponedelek, to je 8. decembra mej deseto mašo sta dva neznana lupeža v Dri-selbachu na Tolminskem pri samotnej hiši staro ženico zvezala in jej pretila z smrtjo, ako jima denarja ne pokaže, in res sirota pove za denar in tako sta odnesla okoli 200 f., preoblenla se in šla čez Bučo v Bohinj. V Bistrici najameta voz in se peljeta v Lesce, a naša vrlažendar merija, g. wachtmajster jim je bil kmalo za petami m ju je še v gostilni pri Ka-trivniku zasači), malo predno sta mislila se odpeljati z vlakom. Vsa čast gospodu wachtmajstru, da je tako brzo storil potrebne korake. Kedo sta, to preiskava pokaže. Kmetijska šola v Istri se ute gne v kratkem lasu ustanoviti, kar bi za Istro, to zapuščeno deželo, gotovo bilo jako koristno, nko bode služila v resnici poljedelstvu, ne pa drugim namenom, kakor toliko šol na Primorskem. Stvar je taka le : už^ več let je, kar je umrl v Vo-dnjann trgovec in zemljiški posestnik Ce-ron, ki je zapustil nad 200.000 gld. premoženja. En del tega premoženja je določil za kmetijsko šolo ; ali nastala je pravda zarad dedščine in trajala več let. Tcliko je z laj uži dognano, da za kmetijsko šolo ostane 60.000 gld. in poleg tega je zavezan tudi glavni dedič, odstopiti primerno zemljišče v šolski namen proti odbitku 9.400 gld. od omenjenega volila. V dan 4. t. m. se je to zemljišče komi-sijonelno pregledalo in pokazalo, da jeza kmetijsko šolo popolnoma sposobno. V komisiji so bili: namestništveni svetovalec graf Giovanelli, finančni prokurator dr. Verdin in popotovalni učitelj Ernest Kramar kakor strokovnjak. — Mi srčno Želimo, da bi se taka £ola napravili za lju istvo, Uiiano državi, ki se peča s poljedelstvom, ne pa — ad majorem gloriam et utilita-tem neortreftencev. ljubljanske novosti. Vmešče nje ljubljanskega knezoŠkofa dr. Jakoba Missije vršilo se je v nedeljo na jako slovesen način. Okolo 9 ure zjutraj zbrali so se pod vodstvom dež. predseunika ba- rona Winklerja vsi viši uradniki in vojaški poveljniki, župan ljubljanski in vsi načelniki ratnih društev in korporacij pred stolno »erkvijo; okolo polu desete je prišel knezoikof y. velikim duhovskim spremstvom, velikanskilsprevod seje napotil v stolno cerkev, kder se je najprej preči-talo cesarsko imenovanje in papežev breve, potem je novi Skof bral Sv. mašo, po katerej je delil papežev blagoslov. Na tisoče in tisoče ljudi iz Ljubljane in dežele je prisustvalo slovesnosti, in na vse je nov škof napravil najboljši utisek. Po cerkvenem obredu je dež. predsednik obiskal škofa v njegovej residenciji in vse oblast-nije so se mu predstavljale. Popoludne je bil obed, h kateremu je bil povabljen dež. predsednik, viša duhovščina in razni drugi dostojanstveniki. S kratka vsa slav-nost je bila vredna Ljubljane in je morala novega Škofa ginoti. — Bog daj, da postane mil. gosp. Misija Kranjskej tak dobrotnik, kakoršen jej je bil neumerjoči knezoškof Wolf! — Umrl je v Ljubljani v petek na nagloma eden prvih slovenskih slikarjev Janez WoJf v 59 letu. Bil je jako duhovit, nadarjen in izobražen mož, slikar prve vrste; cerkve na Kranjskem, posebno pa cerkev M. D. v Logu pri Vipavi so njegove umetnosti trajni spominki. — Ljubljanski listi naznanjajo imenovanje gimnazijskega vodje J. Smoleja za Šolskega nadzornika na Kranjskem. Gimnazijski vodja v Ljubljani postal je namesto njega profesor Suman, do sedaj na aka-demični gimnaziji na Dunaji. S tem imenovanjem je zadovoljen ves slovenski narod, in ljubljanski listi bo jako zadovoljni s tem činom naučnega ministra. Nesreie. Parnik »Bebard«, na poti iz Korka v Rotterdam, potopil se je 7. t. m. popoludne blizu Holyheada z vsem naloženim blagom in popotniki. Poslali so mu sicer neko ladijo na pomoč, ali ta zarad razburjenega morja ni mogla nič oteti. — V StratfTortu na Angleškem pa se je 6. t. m. v nekej hiši razpočila z dinamitom napolnjena bomba, vso hišo porušila, pet ljudi usmrtila, druge pa hudo poškodovala. — Na angleSkih morskih bregovh so bili 5. in 6. t. m. strašanske nevihte, ki so mnoge ladij poškodovale, razbile in potopile; potopil pa se ja tudi parnik «Alliance» in smrt je objela vse, kar je bila na njem živega. Po uradnih angleških poročilih je predzadnji petek 56 ljudi utonilo. Nevihta, ki je 10. t. m. divjala na Dunaji i njegovej okolici, in o katerej smo uže zgoraj omenili, povzročila je silno veliko nesreč in škod. Po poročilu dunajskega meteorologičnega urada se je doslej na Dunaju le enkrat večja nevihta opazovala, tulil je vihar z hitrostjo 140 kilometrov v enej uri ter je bila njegova moč tolika, da je znašala 156 kilogramov na centimeter, — Tri je v oknih šipe, odnašal opeke z streh, odkrival strehe, ruSil dimnike, pre-bračal vozove, metal na zidove i na tla ljudi, odnašal zagraje, v praterju polomil cele vrste dreves, sploh razsajal je s tako moč, da je blio grozno. Skoda, katero je provzročii na hifiah, v gozdih i na polji, ne da se preračunati. Mnogo ljudi je bilo hudo poSkodovanib, temu je nevihta zlomila roko, onemu nogo, tretji je imel krvavo glavo itd.— Posebno hudo je bilo na železnici Aspang. Vlaka voditelj o tem pripoveduje: Uie večkrat sem se na tej planjavi z viharji bojeval, ali tako strašnega Še nisem dočakal; čudil sem se, da se je mogel hlapon dalje pomikati. Ali od Lan-zensdorfa dalje se je mogla mašina le počasi pomikati in do Btedermansdorfa sem zamudil deset minut. Nisem strašlji vec, ali trepetal sem, ko sem v Bierter-mansdorfu zopet na hlapon stopil. »Da bi le nesreče ne bilo«, tako sem večkrat vsklik-nol; vihar je nosil cele kupe zemlje po zraku i le jio polževo smo se dalje pomikali; vihar je tako butal v vozove, da so po tiru skakali. Okoli 500 korakov od postaje moral sem glasno zakričati, utico. v katerej je bil kondukter Einzinger, odnesla je nevihta. Začel sem zavirati, a zdaj sem čutil inoČen sunek in štirji zadnji vozovi so se zavalili z nasipa. Na ta g rožni trenotek bom mislil do smrti. Moja dolžnost je bila vlak naglo ustaviti, kar se mi je tudi posrečilo. Popotniki v sprednjih vozeh so bili oteti. Oteta gospa Schollar, ki je bila v vozovih, ki so se prekopicnoli čez nasip, pa pripoveduje tako le: Uže mnogo let se nisem vozila s železnico. Veselila sem se toraj na kratko pot v Wolkersdorf, kamor sem morala iti zarad neke dedščine. Malega otroka sem morala se sabo vzeti, ker ga dojim. Pa tudi, da ne bi ga imela na prsih, ne bi ga bila pustila doma, ker se le za trtnotje ne morem od njega ločiti. Uže v prvih minutah na poti se me je polastil nek nemir. Veter je tako butal na okna in voz se je tako tresel. Mislila sem, da to mora tako biti in molčala Bem Gospodje v vozu so se smijali in burke brili, kar me je nekoliko pomirilo. Ali vos se je vedno hujše tresel in kar naglo je vihar eno šipo razdrobil. »Sveta mati Božja I« tako sem »sklikoola in se prijela za soseda »v smrtnej nevarnosti smo !« Možje pa so se smijali in govorili: »Ali, ali, kako ste vendar boječi, zdaj do-bomo vsaj čist trak!« Le en goRpod ni ne smljal ter se nemirno okoli oziral. »Danes se ni Šaliti«, rekel je ta gospod, katerega so drugi vedno imenovali »gospod župan«. Bil ie, kakor sem pozneje zvedela, župan iz Himberga, gospod Bobm. Meni je bilo vedno tesnejše pri srcu. Život mi je sem ter tja metalo, voz je vedno bolj skakal, vihar vedno bolj tulil, skoraj da sem na glas jokala. Zapustiti smo postajo Bieder-mansdorf. Prestrašile so me županove besede, ki je rekel: »Zdaj pride vražje mesto na laksenbuiškem nasipu, da bi le bili uže na onej strani«. Krepkeje sem stisnola otroka na prsi in hotela soseda nekaj vprašati, a zdaj začutim strašen sunek, otrok mi je iz naročja padel, jaz sem se večkrat prekopicnola, potem pa zgubila zavednost. Morala sem biti v medlevicah k većemu dve minuti. Ko sem oči odprla, videla sem grozo, županje slonil na mojem životu, glava ubozega moža je bila rudeča, zmečkana kepa, iz katere je tekla kri na mojo obleko. Nehote sem zopet zaprla oči in zdaj sem se spomnila otroka. »Moje dete! moje dete !• kričala sem, kar sem le mogla; odvalila sem županovo truplo ter iskala v tesnem prostoru. NaSla sem' otroka v nekem kotu, tiho je ječal, ni manjkalo dosti, da se ni zadušil. Nje-i govo obličje je bilo vse s peskom zasuto; ' naglo sem ga očistila, da pride k sapi. • Dajte mi malega«, zakliče nek n ž. stoječ pred oknom prebrnenega voza. Dala sem ga in potem sama skoz okno iz voza zlezla. V vozu ni bilo nobene;..i več, le ubogi župan. Vzela sem dete ipet v naročje, ali vihar me je na tla vrgel. S trudom sem prilezla v čuvajevo hišico. Grozna nesreča se je pripetila 13. t. m. v Anini na Ogerskem; 70 rudarjev je sapa v tamošnjih rudnikih usmrtila. Ogerski državni poslanec Apponyi je vsled tega 15. t. m. v državnem zboru interpeliral vlado, in trgovinski minister mu je odga* voril, da za sirote ponesrečenih ni treba imeti skrbi, ker ima rudarska družba, katere milosrčnost je znana, dva milijona reservnega zaloga. Nekaj za smeh. Slovenski magistrat je poslal k sv. Ivanu ta le oglas: Ivančani! Kakor se sliši, razven kužnih bolezni: koŽec in angine, pridružila Be je v vaš okraj še tretja kužna bolezen: «Concordia». Ta bolezen je jako nevarna za nevedne ljudi. Varujte se piti vino na mako, ker to jako vj>liva na tako bolezen. V Rojanu se napravi posebna bolnišnica in s perjem čudovite «verzote» se bode ta holezeu zdravila. Naši narodni zdravniki so to bolezen natančno preiskovali ter izjavili se, da ni za pametne možake nevarna; nevednih in surovih ljudi pa je pri sv. Ivanu malo. Do zdaj je ta bolezen pograbila samo tri figove možake in upamo, da se pri teb bolezen ustavi. Če pa hi ta bolezen še kakega druzega zadela, naj se precej si. magistratu naznani, da se mu denarna in vinska pomoč podeli. Taki ljudje pa morajo biti izkijučivo magistralni podaniki. Tolika je naša očetovska skrbi Slovenski magistrat v Trstu, 8. decembra 1884. Gospodarske in trovtte M Kako se nekatere kuliinske, torej v zelenarstvo spadajoče rastline, brez posebnih troskov, lahko prav zgodaj pridelajo. Spisal R. Dolenc Pripoznato je, da se vsi prav zpodnji pridelki veliko bolj cenijo, nego pa pozni. To velja osobito o pridelkih, kateri se presni ali sveži — frišni — v kuhinji rabijo, torej o kuhinskih ali zelenarstvenih rastlinah, in pa o sadji. Koliko bolj se ne ceni in dosledno temu tudi ne plača na primer prva spomladanska solata, zelje, vr-7,ote, krompir, koleradeitd. memo poznejši h. Koliko bolj se ne cenijo prve češnje, hruškp, breskve itd. in naj bodo v okusu tudi veliko slabše, nego poznejše, kar so tudi v istini. Zgodnost zel( narstvenih rastlin in sadjarstva posebno premožni sladkosnedez'.ali kakor se imen ujejo tuj i m imenom «.ourman-di», jako cćnijo, pa tudi dobro plačujejo.fDa, dostikrat je uže skoraj kar smešno slišati, kako drago se kak pridelek, kaka rastlina plača, ako je prav zgodaj na trg prinesena. Uže v Gorici ali v Trstu n. pr. plačuje se najzgodnejši grah po 30 do 40 kr. kilo, mej tem ko se ga kasnejši, po leti, kolikor se ga le hočp, po 3—4 kr: dobi. Kako drago se ne plačuje v Gorici najzgodnejši krompir? po 20 kr. in dostikrat tndi Še dražje, v poletnem času. cel6 pa pa na jesen, dobi se ga pa kolikor le kdo hoče po 3 kr., in to finega, debelega, raz-sipčnega, ne pa lojeni drobiž. Isto velja o vseh drugih zelenarstvenih pridelkih, in o sariji. Prve črešnje, drobne, skoraj čisto brez mesa in okusa, repačke, plačujejo se po 20, 30, 40 kr.. najdebelejŠe in najokusnejše pozne mehkužuice pa po 2 do 4 kr. kilo. Pa to so Še vse nizke cčne proti onim v prav velikih, osobito bolj severnih me« EDINOST stih. Ni Dunaju na primer stane mesecu junija en Šok, to je 30 glavic verzot, 1 do 4 for. Sok kolerab« 1 do 6 for. grah v stročji kilo 80 kr., izlšueni pa50kr. do 2 for. liter. FriŠna kumara stane v istem času do 80 kr., krompir do t fr. kilo itd. Prve črešnje stanejo v istem času na Dunaju t for. do 250 kilo, marelce — to se ve da francoske — 1 komad 17 do 20 kr., ena breskev, to je en komad 3 for. itd. itd. In vse to so še gotovo ponižna cćne, proti onim v Petrogradu, Londonu In drugih mestih. No najzgodnejša, tako draga zelenjava se prideljuje ali in loco, pa umeje se. da ne na prostem, ampak pod šipami, v tako zvanih gorkih lćhah — nemški mistbeet, laški conserva, v katerih se, kakor se pravi rastline ^lijo; večinoma se pa iz dalnih južnih krajev privažujejo. In prav okolica Trsta, Gorirp, Istra, Vipavska dolina, Brda sotako rekoč prav pozvani kraji za pridelovanje zgodnih kuhinskih ali zelenjarstvenih rastlin, in sicer ne v gorkih lehah, ampak na prostem. Da, smčlo se upam trditi, da ]eži še velik del boljše gospodarske bo dočnostl kmetiških prebivalcev naštetih krajev, prav v pridelovanju prav zgodnje, na prostem pridelane zelenjave, in prav zgodnoga sadja Ako pustim za danes zgodno sadje na strani, moram se pred vsem prav čuditi, da b« zelenarstvo na Primorskem v okolici Trsta, in Istri sploh tako prezira, za njegovo primerno povz-digo čisto nič ne stori, in še celo na najbolj v to nozvanem mestu ne. Res je sicer da se na Primorskem uže dandanes dosti, zgodnjega krompirja, graha, 8parglja,flžola, radič* prideluje ter tudi izvnžuje; pa to je uže vse, kar velja tu 11 o okolici Trsta in o Istri. Pa vsega tega prideluje se še dosti premalo, in tudi v nezadostnej do-dobroti, kar velj j posebno o Sparglju, ka-' teri je prav prisrčno slab, in zato tudi malo vreden, kaj malo plačevan. Jaz hočem p. n. čitatelje «Edinosti» opozoriti na še nekate-e druge zelenjar-stvene rastline, katere bi se lahko na Primorskem, okolo Trsta itd. prav v velike j mćri prav zgodaj pridelovale, in to na prostem brez gorkih leh. in katere bi se tudi lahko izvaževiile, ali pa vsaj doma, v Trstu, Gorici lahko dobro prodajale. Ena taka rastlina bi bila: I. Zgodnje zelje. Poslednje dni meseca maja se pridela prav lahko sleherno leto, v pred burjo zavarovanih , torej zavetnih gorkih Ićgah popolnoma razvito zgodnje glavnato zelje, katero ima takrat gotovo lepo cčno. in katero se tudi prav dobro, brez vseh ceremonij, kar v vreč »h, prav daleč — celo v Petrograd — transportirati da. Za tako *er>inje zelje treba najprej pravo sorto ubrati, in taka prava sorta bi pa bila : ali zelje svetaca Ivana (Joannet Kraut), al najzgodnejša dunajsko zelje (Wiener Treih-Kraut), ali pa Etampes zelje.*; Seme takega zelja se vseje uže proti koncu me-seoa oktobra. Kakor hitro se pa rastlinic prekrižajo, presadć se prav na gosto, tak da pride uže na 5 do 6 centimetrov v kva dratu ena rastlinca. Tako gosto presajenjf imenujemo pikiranje. Pikira se zelje n prav preksolnčno ložico, naiboljše prek kakega proti jugo-vshodu, ali pi odločn proti jugu obrnenega zida. Svet pikiranil ldh je boljši, da je bolj pust. V predobrem svčtu (zemlji), utegnej namreč rastlinice, bodoče sadike — flmn — prehitro rasti, kar pa, dokler so piki rane, nikakor ne smejo, ker jih potem zim:' kaj lahko ugonobi. Ako pa pikirane rast linice pri vsem tem vendar-le prečvrst pričnejo rasti, ker jim je vreme ugodno, morajo se v rasti nekoliko zatirati. To s stori z skromnim zalivanjem, in ako Še t« zadosti ne iid&, ker morebiti zaradi po gostega dežja ne more izdati; pa s zopet-nim ptepikiranjem. katero se pa nekolik bolj na redko nego v prvič izvrši. Le kada prav hud mraz nastopi, pokrijejo se sadik s turšično slamo, da ne pozebejo, ob lepem vremenu se pa zopet odkrijejo; osobito p< dnevu. Tako pretimljene sadile se presade n« spomlad, kakor hitro vreme to dopušča na preksolnčne zavetne, proste, pa dobi o pograjea« 16he, ali na dobro njivo. Vse daljno obdelovanje zelja obstoji v čisto navadnem zalivanju, pietvi in osipanju rastlin. Ako se rastline enkrat, in to tikma pred dežjem, ali pa uže mej dežjem z gnojnico dobro zalijejo — to pa tako, da se z njo le zemlja, ne pa tudi rastline zmočijo, opomore se jako hitremu razvitku glav. Kakor uže rečeno, v drugej polovici meseca maja, ali pa prav gotovo prve dni meseca julija, pridelajo se iabko na ta način uže popolnoma razvite trde zelnatp glave. One res da niso velike, kajti vse zgodnje sorte zelja napravljajo le majhne glave; za to so pa tem nežnejše, in tem boljšega okusa. Od 10—12 kr. dobilo bi se brez vsega dvoma v Gorici ali pa v Trstu za vsako glavico, in za tako ceno se pa *) Prav zanesljivo seme se dobiva pri: Graf H- Attems'sehe Samenkulturstation in St Peter "bsi Gruz. uže izphči sadike prezimovati, saj je prežiinovanje sadik edino delo več kakor pri navadnem pridelovanji zgodnjega, ali pa poznejega zelja. Da bi tako pridelano 'goinje zelje ne našlo kupca tudi za daljni transport po železnici, na tem ni niti en trenotek pomisleka. Ako se iz Ljubljane, Še meseca septembra kar cele vagone zeln;itih glav v Maribor, Gradec, Dunaj itd. izpeljuj*; zakaj bi se ne meseca maja, junija iz Gorice in Trsta? — In izpeljalo bi se ga lahko dosti, kajti po terasah preko morji, in po dornberških. rihenberških. vipavskih in brdskih hribih pridelalo bi se ga lahko čuda. (Dalje prih.) Tržno porodilo. Kava — gre od rok po npspremenj* nih trdnih cenah. — Sladkor vedno slabša kupčija. — Sadje 5e precej obrajtano, cene trdne. — Olje vsak dan draže. — Petrolje tendenca za višo ceno; d<>nes terjajo imetniki uže čez for. 11. — DomaČi pridelki in iito— zanemarjeno, cene padajo. Kupčija sploh bolj mlahova. K S [tj Agencija za posredovanje K u službah i kod stanovanja |e. geroniinna K priskrhuje službe svake vrsti u Ai,-K striji i inozemstvu. Kupuje i prodava K kuće, po najugodnijim! pogodbami, g Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. •Z5Z525Z525252525S5B5Z5Z52525Z5Z5Z5Z5) Borzno poročilo. Vsled neugodnih porcčil iz BeČa je te dni prevladala na borsi mlahovost, ali kurzi državnih papirjev se pri vsem tem vzdržujejo dobro iu so le malo trpeli. Dunajftka Borna dne 16. decembra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 80 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 » 90 » Zlata renta......104 » — » 5•/, avst. renta .... 97 » — » Delnice narodne banke. . 857 » — » Kreditne delnice .... 294 » 50 • London 10 lir sterlin . . 123 » 35 » Napoleon....... 9 » 76 » G. kr. cekini...... 5 . 78 » 100 državnih mark ... 60 . 20 . Drage sorodnjake prosi prav pošten, zv«-st In čvrst Slovenec, kateri je zmožen vsakovrstnega posla, in je zdaj brez vsacega znsltiška v največej bedi. Dotični zna 3 jezike slovensko, nemško, italijansko in more tudi zraven navadnega posla šolo obisknjočim otrokom pomagati pri ponavljanju in izdelovanju nalog posebno na v nemŠč ni. Ponudne sprejema is prijaznosti in človekoljubij,i upravništvo aEdinostU pod naslovom A. B. Službe išče mlad mož, ki je zmožen slovenski, nemški laški v jeziku in pisavi. Izvrstna spričevala uradno potrjena so znak njegove zvestobe in spretnosti. Več o tem pove iz prijaznosti opravništvo našega lista. Za božična darila priporočajo s« Se najbolj „Hellerjeva svirala", kterih smo Že na tem ineatu večkrat omenja i in jih tudi sami za prav prilična spoznali. Ne le, da so bila ta svirala odlikovana že do vseh raistavah, naj poslednjih pa 1881 v Melo ournu In 1883 v Zflrichu, letos v Nizzi in Kremsu, kjer so dobila zlato medalijo, temveč to, da ne za božične praznike skoraj ne dobi darila, ki bi tako ugajalo za vse stanave, kakor ravno sviralo. Kako drugo darilo Žali dostikrat ob-darovanega, tako n. pr. jako neumestno darovati komu kos mjila: ceg, ,,umij se, uma-i*nec umazani", ali pa stekleničico parfuma ; ,,smrdiš, naSkropi sc !" Sviralo nikogar ne Žali, pač pak vsakega srčno razveseli. In res v toŽnih urah življenja posebno za gospode duhovne ne vemo lepšoga razvedrila, kakor milodoneČe sviralo na mizi, ki nam krajša Žalostne dneve življenji. Pa ne le za te, tudi za gostilnice se tako sviralo priporoča, in na Švicarskem, kakor nam Heller piSe, se je neki število gostov po takih gostilnah podvojilo, kjer so imeli nastavljena svirala, ki so goste s svojimi melodijami kratkočasila. Svirala imajo vse najnovejše glasbene komade iz opere, operete in plesne godbe ; pa tudi narodne pesmi najbolj priljubljenih narodnih skladateljev Vam svirajo. «, To zimo, pravi Heller, da bode daroval zopet celo stotino najlepših sviral, ki so svojih 20.000 frankov kakor en krajcar vredni, svojim kupovalcem; on namreč določi vsako leto nekaj sviral sa loterijo, pri kterih na vsakih 25 frankov odpade en listek, ki zadene. Tako je lahko mocoče, da že kupec čisto majhnega sviralčka zadene veliko krasno sviralo. Cenil-nike Hellnrjeva tovarna zastonj pošilja in pravi, da je najbolje tudi Še tako mujhine naročnine naravnost v Bernu (Švica) pri Hellerjl naročiti, kajti le tako je mogoče prava njegova ?virala dobiti. Dalje naj se tudi gleda na firmo /J. H. Heller) ktero ima vsako sviralo ; Heller j6 liferant sviral skoraj za vse cesarske in kraljeve dvore. Ne more se onim, ki na deželi stanu j^jo, dovolj toplo priporočati, naj vodno hranijo doma eno škatlj co Švicarskih krofljic lekarja Brnmll-a, da pri naglo nastopivših overah (vetrovih, priti sku krvi, boleznih na jetrih in žolču) morejo to gotovo in nobeno bolečino prizadevajoče domače zdravilo rabili. Dobiva ep Skitljica po 70 kr. v vseh lekarnah. PIJANSTVOM jah oidravi po desetletnej praksi reelno iu vestno, tudi ne da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. KONETZK Y, Berlin, Brunnenstrasse 53, izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tega nedosegljivega sredstva nasproti sredstvom raznih ponarejale« v, zastonj. kapitalistom! Na meji južne Slajerftke, tik lepe državne ceste, pol ure od železniške postaje proda se po jako ugodnih uvetih 8®0 oralov (Joch) krasnega mladega gozda (jelovo, bukovo in hrastovo drevje) tu v pravem smislu besede kapital raste, in brez pretiravanja more se reči, da v malo letih Be vložena svota podvostruči. Natančneje pismeno ali ustmeno zve f=e pri Antonu Kavči-du v Pregradi Sudbahnstation Polt'cbach. Spričevalo. Podpisani potrjujo s tim, da ho po natančnej preiskavi našli, da je cigaretni papir „(.E HOUBLON" iz francoske tovarne za cigaretni papir gospodov Cawley & Henry v Parizu izvrstne kakovosti, popolnem brez tujih sestavin, zlasti pa zdravju škodljivih snovjj. Dunaj, v dan 24. maja 1884. Dr. J. J. Pohl, red. jav. prof. kem. tehnologije na c. kr. tehnlčnej visokej Soli. Dr. E. Ludwlg, c. kr. red. prof. medic, kemije na Dunajskem vseučilišči. Dr. E. Llpmann, izred. prof. kemije na Dunajskem vseučilišči. (Pristnost teh podpisov potrdil je dr. Homann, c. kr. notar na Dunaji. Zgornje spričevalo je potrjeno in podpisano od c. kr. ministarstva vnanlih zadev in francosksga poslaništva na Dunaji V28. dan milja 1884.) m Nič več kašlja Prsni 6aj napravljen po lekamičarju g.b.rovis v Trstu, Corso 47 ozdravi vsak kaiell, še tako trdovraten, kakor to spricujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo od vseh strani in pa uspehi prvih tuk. zdravnikov. Ta čaj je sestavljen Iz samih rastlin In čisti kri, ima dober okus in velja en zavoj za 9 dni GO n. Omenjena lekarna iideluje tudi pile za prestenje života in proti ma« dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, Želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času t»re« obzira na dijeto. Ena gbatlja volja 30 uold. P 1 u š t e r in tudi tinktura Eroti kurjim očesom in de-elej koži — cena 3 pluštrov za kurja očesa SO Moldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov. Edina zaloga v Trstu v lekarni H. o v 1 m , v Gorici v lekarnah Crintofoletti in Pontoni i v Ajiovščini v lekarni G u g 1 i e 1 m o. 9—11 V tej lekirni gorori se tudi slorenski. >00000000000000004 K [u Častno diplomo: v Ziirichu 1883. (U Zlato svetinjo: vNizzi i u Krernsu 1884. SVIRALA (Spif Iwerke), ki 4-2(0 komadov svirajo, brez ali pa s posebnim povdarkom z bobničem,zvončki, kitarieo, rajskimi glasovi, harpo itd. B Sviralne skrinjice (*pieldosenl od 2—16 komadov; dalje: stala za smodke, švicarske hiSice, albumi za slike, pisalna priprava, omarice za rokovice, obteŽniki, vaze, tabačnice, milice za mojškre. steklenice za vino in pivo, stoli itd. Vse na sviranje. Vedno najnovejše in naj-zbornlše posebno pripravno za božične darila, priporoča F. H. HELLER v Bral na Švicarskem. Le kdor naravnost od nas naroči, dobi pravo blago; cenilnike s podobami pošiljamo franko. •(uoisHZ •<289x Tijud« *flg op -frfisi Bjqra3A0ti po j^jja« 03|BAoduJi paui epoq es otapani 'ao^ubjj 000 03 MJUMJA 'Aopnuion qi§d»if«u 001 •25Z5Z5252525Z5Z525K5Z525Z5Z5Z525E525i Tovarna v Požunu C. k. prif. tovarna L Tetto & G. DUNAJ. ====_=_==:: V Triti Cono 709-2. VELIKANSKA ZALOGA popolnoma izdelanih olftlelc. za gospode in spalnih sukenj, obleke za dečke i« Majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke v naj elegantnoj i in najnovejSi modi. Odlikovan na vseh svetovnih razstavah radi vulike elegance, solidnega dela ln posebno nizke eene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejSi modi uprav »a to izdelana iz najmodernejše robe, kakor pri vsem tem jako cene, akoravno fine In izvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po Sudno nizkej 22—a4 stalnej tovarlikl ooat Filiala pri v TRSTU Corso it. 709-2. Tovarna v Prosulo i* LA FILIALE della banca union TRIESTE s' oeoupa d I tutte le operazionl dl Banoa e (II Cambio valute. a) Accetta versamenti in conto cdrrente: Abbuonando 1* interesse annuo per Banconote 37* */• con preavviso di 5 glorni 4 » » » » 12 » » a sei mesi flsso 1 per Napoleoni 31!« % con preavviso di 20 giornl 3'/ » » , «40 3'lj » » » n 3 mesi 4 b » » > 6 * Godranno deli'interese auraontuto le lett«ro in circolazlone con 6 giorni di preavtiso dal 6 novembre a o. quelle con IS giorni dal 13 giornl e quelle con 94 giornl dal 85 novdmbrn a. c. IX BANCO GIRO abbuonando II 3D/0 interesse annuo sino qualunque somma; prelevazioni sino a norini 20.000 a vista verso clićaue ; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamenti in apposito libretto. Cunl«KKin pertuttii versamenti fatti n qualsiasi ora cr ufficio la valuta del medesimo g tor no. ANMume pol proprl cor-rentietti l' tncnsso di Cambiali per Trieste, Vienna e Budapest, rilascia loro assegni per quesle uit ime piazze ed accorda loro le/acolta di \ ini) m odjfOvorniurHđnik: VIKTOH DOLENC Nova tiskarna V. DOLENC v Trum