Amerikanski Slovenec Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Družbe sv. Družine. številka v>7. JOLIET. ILLINOIS, 30. OKTOBRA 1917. letnik xxt1 » Nad 100,000 Italijanov ujetih; mnogi so se vdali brez boja. Gorica zopet v avstrijskih rokah. Druga in tretja armada na umikanju. Nemške in avstro-ogrske čete prekoračile mejo in zasedle Čedad (Cividale). Francozi in Britanci hudo stiskajo Nemce. Američani v zakopih. n5 True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Laška fronta. Rim, 25. okt. — Včeraj zjutraj, po Prestanku nekaj ur, je sovražnik zopet začel silno bombardirati ob vsej fronti, s posebno pogubonosnim streljanjem na tistem delu med južnimi slemeni gore Rombon in severnim robom visoke planote pri Banjšicah, kjer je bil Pozneje podjet močan pehotni napad. Soteska pri Žagi se je upirala so-Vražnemu udarcu, ali dalje proti jugu se je vsled goste megle, ki je naprav-'jala naše topniško streljanje brezko-ristno, sovražniku posrečilo, prodreti skozi naše prednje linije na levem bregu Soče. Obrnivši si v prid svoje predmostje Pri Sv. Mariji ifl Sv. Luciji, je potem spravil bitko na pobočje desnega brega reke. Ob istem času so bili podjeti mogočni napadi zapadno od Volnika, na Planoti pri Banjšicah in na zapadnih slemenih Gore sv. Gabrijela, ali bili so "stavljeni po naših četah, ki so tekom zaporednih protinapadov ujele nekaj sto mož. Na Krasu so silnemu sovražnemu bombardiranju izdatno odgovarjale naše baterije. jasnemu, je omogočilo začetek avstro-nemške ofenzive. Ta je bila potrebna, pravijo, da se osrči trpeče in stradajoče prebivalstvo v notranjosti Avstrije, ki se je popolnoma naveličalo vojne in je malodušno vsled dolgega obrambnega vojskovanja avstrijskega. Današnja poročila pravijo, da so se v tem pogonu nemške čete prvikrat pojavile ob italijanski fronti, in neki nemški zrakoplov, del mnogega nem-minah gore Rombon in na severnem škega vojnega materijala, zbranega na robu visoke planote pri Banjšicah, nikov sedaj več tisoč nad 60,000, navedeno v dnevnem poročilu, dočim je topov uplenjenih več nego 500. Pol milijona mož napada. Tristoinpetdeset avstrijskih bataljonov in deset nemških divizij je zbranih v sedanjem napadu, pravi neki poročevalec na fronti. To pomeni približno 500,0€0 mož. Širokost napada je kakih triindvajset milj. Berlin je naznanil, da avstrijski cesar Karol vodi napad osebno. Iz raznih virov prihaja vest, da so generali von Ludendorff, von Mackensen in von Buelow, trije kajzerjevih najslavnejših voditeljev, tudi navzoči. presega tej fronti se nadaljuje. pravi rimsko poročilo. "V prvem okolišu se mu je upirala soteska pri Žagi, ali dalje proti jugu je prodrl skoz italijanske prednje linije, ker mu je bila v prid gosta megla, ki je napravljala italijansko streljanje brezkoristno." Avstro-nemška ofenziva je udarila na dveh točkah ob soški liniji, blizu Bovca in v Tolminskem okraju. Napad se razvija, kakor je videti, zapadno od reke v Tolminskem okraju. Sv. Lucija je na zapadnem bregu tri milje pod Tolminom, ki leži vzhodno od reke. Ujeli divizijski štab. V prvem naskoku bojevanja, trdi Berlin, je bilo ujetih 10,000 italijanskih vojakov, vštevši en divizijski in bri-gadni štab, in uplenjenega mnogo materijala. Dunaj pa ceni število ujetnikov na samo 6,000. Poročila iz italijanskega in nemškega glavnega stana kažejo najljutejšo vrsto bojevanja na terenu, ki je sma-tran za najtežavnejši vsega vojnega ozemlja. Berlin priznava, da so Italijani bojujejo obupno, dočim poroča general Cadorna, da je sovražnik utrpel vrtoglavih izgub. Cadorna pričakoval napad. Avstrijsko-nemškega pogona pn italijanski fronti, sedaj v polnem zamahu, je general Cadorna popolnoma pričakoval, ki je pripravil svojo armado in izbral z veliko skrbjo primerne obrambne postojanke. Uradne brzojavke pravijo, da so Avstrijci dobili močnih ojačenj od čet, umaknjenih z ruske fronte, in poleg tega se je pojavilo mnogo nemških divizij ob dolgi liniji od Tolmina do Krasa, tako da je sedaj dvajset polnih divizij z veliko množino topništva v nemških zakopih. Italijanski glavni stan vidi v tej ve-Skupno število ujet- j liki sovražni bojni moči potrditev po-10,000. Bojevanje ob ročil, ki so se vtihotapljala iz Nem visoki planoti pri Banjšicah, je bil zbit včeraj v italijanskih linijah. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October .30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Rim' poroča umikanje. Rim, 26. okt. — Sovražna ofenziva proti našemu levemu krilu na julijski fronti se je nadaljevala v sredo zvečer in včeraj z močnimi oddelki. Od Monte Maggiore do zapadno od Avč smo se umeknili do naše mejne črte, vsled česar smo morali skrbeti za zapustitev visoke planote pri Banjšicah. Vzhodno od Gorice in na Krasu je položaj neizpremenjen. Deset sovražnih zrakoplove*' je bilo zbitih ali prisiljenih k pristanju včeraj. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. 10,000 Lahov ujetih. Berlin (prek Londona), 25. okt. — Veliko ujetnikov in mnogo vojnega P'ena je prišlo v roke avstro-nemškim Cetam, napadajočim Italijane ob soški ^ronti, je naznanil vojni glavni stan ^nes. Med ujetniki so divizijski in brigadni štabi. nikov True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, as required by the act of October 6, 1917. Poročilo iz Rima. čije in Avstrije o sklepu nemškega generalnega štaba, da se ima pravi izid vojne izbojevati ob soški in tirolski fronti. Laška strategija priznana. Pozvedeli so tudi, da je nemški generalni štab odkrito priznal visoko strategijo in vojaško sposobnost, ki ju . London, 25. okt. — Akoravno so se lta'ijanske čete umeknile pod prvim: je pokazal italijanski vrhovni povelj-na fronti ob Soči, je videti, da ; nik, gen. Cadorna, v svoji izberi po- generala Cadorne vojaki zbrali sile ' "stavili avstro-nemške sunke. Sovražnik je napadel na južnih str- stojank. Mnogo dni skrajno slabega vremena, ki se je naposled umeknilo mrzlemu in True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Francija za pomoč Italiji. Pariz, 28. okt. — Vlada se je sestala nocoj, da odloči glede sodelovanja ali-irancev na italijanski fronti. Predsednik Poincare je predsedoval. Drugega posojila nad $5,000,000,000. Ameriške čete že v prvi liniji zakopov na francoski fronti, kjer bile sprejete navdušeno. WILSON POZIVA K VARČEVANJU Vsa zasebna in javna jedišča v deželi naj podpirajo živilsko upravo. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. 30,000 Italijanov ujetih. Berlin, 26. okt. — Na italijanski fronti si naši vojni zbori naglo pribo-jujejo svojo pot naprej. Število ujetnikov in množina vojnega plena nara-od ure do ure. Po uspehu našega predrtja sovražne linije blizu Bovca in Tolmina prodira jo naše divizije prek Koborida in Ro činja. Čete na severnem krilu druge italijanske armade, izvzemši ujete, so bile poražene in se umikajo. Pritiskajoč naprej nepremagljivo, so nemški in avstro-ogrski .polki, prizadevajoč ei nadkriliti drug drugega, prodrli onkraj svojih ciljev in prepodili sovražnika iz močnih postojank v hribovitem ozadju, ki jih je poskušal obdržati. Pod našim pritiskom so Italijani začeli zapuščati tudi visoko planoto Banjšice-Sv. Duh. Bojujemo se že pri mnogih krajih na italijanski zemlji. Število ujetnikov je naraslo nad 30,000, od katerih je 700 častnikov. Vojni plen znaša več nego 300 topov, vštevši mnogo težkih. Včeraj je bilo jasno jesensko vreme v prid bojnim podjetjem. True translation filed with the postmaster at ^Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. 100,000 laških ujetnikov. London, 28. okt. — Italijansko umikanje je postalo nereden beg. Združene nemške in avstrijske čete so si izbojeval!; pot prek gorovja na ravnino severne Italije in so zdaj devet milj od Vidma (Udine), važnega železniškega središča. V Čedad (Staro mesto, Cividale), severovzhodno od Vidma, so vpadniki vkorakali. M^sto je gorelo, ko se je zapustili za seboj Italijani. Gorico zopet zasedli Avstrijci. Gorica, katere osvojitev je bila največje zmagodobitje italijanske ofenzive leta 1916., je bila zopet zasedena po sovražniku. Vsa italijanska druga in tretja armada -.ta v polnem begu in ves uspeh njune ofenzive, ki je ogrožala Trst, je bil izbrisan. a. Hujše od Bilo je hujše nego poraz. Straho-petnost ali izdaja je igrala svojo ulo-go. Uradno naznanilo, izdano v Rimu, pravi da so se gotove enote italijanske druge armade umikale ali vdale brez boja, dopuščajoč Nemcem, da so zmečkali italijansko levo krilo na julijski fronti. Razteg strašnega poraza kaže uradno poročilo, izdano v Berlinu. To pravi, da je bilo več nego 100,000 mož ujetih in 700 topov uplenjenih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nad $5,000,000,000. Washington, D. C., 27. okt. — Tajnik McAdoo je izdal naznanilo nocoj, rekoč: "Velika čast mi je, naznaniti ameriškemu ljudstvu, da je drugo posojilo za svobodo ogromen uspeh. Preseglo je vsa pričakovanja." Washington, D. C., 27. okt. — Po-sdjilo za svobodo je preseglo, kakor je videti, mejo $5,000,000,000. Tajnik McAdoo je rekel nocoj, da je bilo posojilo ogromen uspeh. Najmanj 8,000,000 oseb po vsej de- zjutraj nedavnega dne proti neki nemški delajoči skupini. Odtedaj je topništvo streljalo v prestankih. S čeladami opremljena pehota je vkorakala, ne da bi sovražnik vedel, istega večera skozi dež in blato. Francoski vojaki v zakopih so jih pozdravili navdušeno. Najbližji sovražni zakop je več sto jardov oddaljen. Odsek je eden naj-mirnejših na fronti, a ni bil prevzet, ampak je pod nadzorstvom čet, ki so pod francoskim vodstvom. Američani so streljali na nemške postojanke in čete, katere so odgovarjale na vsak strel. Tulec prvega izstrelka bode poslan predsedniku Wil-sonu. Tako naznanja uradno poročilo iz glavnega stana danes. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. % Wilson poziva k varčevanju. Washington, D. C., 28. okt. — Pred- grnjene tiskanice. Koliko več jih je .storilo to, ne bo znano do končnega preštetja črez nekaj dni. Število utegne doseči 10,000,000. . ,. . . , . . sednik Wilson je v danes izdanem na-zeh je napisalo svoja imena na raz- .. , .... ______v„i:i,„ ,.„X ::u :„ znanilu pozval vsa domača in javna jedišča v Združenih Državah, naj se zavežejo podpirati živilsko upravo in izpolnjevati njene prošnje in zahteve. Njegov priziv je zaznamoval začetek tedna za družinsko zglasitev (Family Enrollment week), med katerim bo vsakdo v deželi naprošen, da postane član živilske uprave v svrho, da se zagotovi podeželno sodelovanje v varčevanju z živežem. Predsednik je rekel, da ni na noben drugi način, kakor potom tega sodelovanja vsega ljudstva, mogoče, da narod doteže svoj cilj v vojni. True 'translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Američani v zakopih. Z ameriško armado na Francoskem, 27. okt. — Ameriške čete so v prvi . liniji zakopov na francoski fronti. Topništva je .prvikiat-ustrelilo ob 6; -t*ri True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. London še nadepoln. London, 26. okt. — Ndmška ofenziva proti Italiji je videti resna v začetku — ali letni čas je slab za tako kampanjo. Italija je dobro preskrbljena strelivom in četami, in opazovatelji so edini v popolnem zaupanju na njeno sposobnost, prenesti vsak vihar, ki ga utegnejo Nemci pripraviti. To mnenje so izražali v ražnih kro gih tukaj danes. Kar je britanske o-pazovatelje najbolj zanimalo v celem položaju, je bilo, dejstvo, da je bila soška ofenziva smatrana za nadaljnji lokaz avstrijske vojaške onemoglosti. Nemčija je, ki vodi italijanski pogon. Nemške čete, nemški častniki, nemško strelivo in nemški vojni načrti so nadzorstvu. • Dobro poučeni opazovatelji tukaj smatrajo nemško nadzorstvo te priza-leve kakor za modro osnovano namero Nemčije, držati Avstrijo pod po polno odvisnostjo od Berlina. ^"VimvviiraininiiiinininiTiinininiinM rUc i translation filed with the postmaster at Joliet, - as required by the act of October 6, 1917. 111., October 25, CEPLJENJE V ZABRANITEV VROČINSKE BOLEZNI. vt' /.('ravn"'cov ranocelnikov se je bavil več dni s cepljenjem illinoi-^br v r-11 0v v zabrunitev vročinske bolezni. Zgornji je bil vsakdanji pri- Ca mPu Lincoln in Campu Dunne. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. 60,000 Lahov ujetih. London, 27. okt. — Vrženi nazaj na italijansko ozemlje po ogromnem o sredotočenju nemških in avstro-ogr-»kih čet in topov, se vojaki grofa Ca dome bojujejo obupno po vznožnem hribovju Julijskih planin, da odvrnejo sovražna krdela od ravnin vzhodne Beneške. Po nocojšnjem berlinskem uradnem naznanilu, je število italijanskih ujet- Berlin, 26. okt. — Na vzhodnem bojnem torišču ni nič važnega izpo-ročiti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October .6, 1917. Francoska fronta. Pariz, 25. oT ledino. Opravljal je ob enem službo kaplana pri fari sv.. Jožefa v Collinwoodu in župnika v mali naselbini Nottingham. Delal je in se trudil in zastonj. Ko je videl, da ne opravi nič, pustil je kraj in bil prestavljen v Youngstown, kjer je služboval kot kaplan na irski župniji. Mlademu in pa navdušenemu gospodu ni vzelo dolgo, da si je pridobil srca župljanov. Father Paul Hribar je še sedaj dobro poznan med tamošnjimi Angleži, bodisi med duhovniki, bodisi med ljudstvom. Njegova vesela narava in pa odkritosrčnost kakor tudi njegovo popolno duhovsko obnašanje ga je priklenilo na srca ljudi, tako, da je bil škofov poziv udarec, katerega niso mogli pozabiti. Ko je pred tremi leti v Collinwoodu umrl do takrat naš edini slovenski pesnik v Ameriki Rev. Andej Smrekar, bil je Rev. Hribar poklican na njegovo mesto. Lahko si mislimo, s kako težkim srcem se je pokojni gospod ločil od dobrih ljudi v Youngstown in prišel med tuje ljudi, dasi Slovence. Vendar, ker je bil vedno pokoren svojemu višjemu pastirju in ker je ljubil svoj narod, vzel je težko nalogo nase z udanostjo in srčnostjo, katero je vsak občudoval. Preselil se je v Collinwood in se takoj poprijel težavnega dela. da zjedini ljudi. Delal je neumorno in dobri tamošnji farani so kmalo spoznali, da so z gospodom Hribarjem res dobili pravega pastirja in očeta. Pristopili so mu toraj na pomoč, ga ubogali in sledili mu po poti napredka, telesnega kakor dušnega. Fara je rastla, ljudje so prihajali in se naseljevali v Collinwoodu z všaeitn tednom. Pokojni gospod pa je delal, poučeval je otroke, ustanovil društva, prigovarjal ljudstvu, vse dobro, obiska-val bolnike, zbiral za cerkvene potrebe prispevke in pri tem požrl marsikatero grenko in popolnoma neopravičeno. Pa delal je potrpežljivo, zaupajoč na Njega, ki je rekel: 'Glejte, jaz sem z vami vse dni.' Dobri Collinwoodčani so ga ljubili, ker so priznali vsa njegova požrtvovanja. Izmed vseh, kakih pet tisoč ljudi, se je našel samo eden, ki je pokojnega gospoda po grdih in umazanih listih zmerjal in ga obsipaval z najgršimi imeni ter mu predbacival in mu podtikal vse hudobije, ki si jih je on in njegove vrste podivjana druhal mogla izmisliti. To je nova izobrazba bralcev sličnih liV stov, kakor je Glas Smrdobe. Za take propalice seveda dobri farani niso odgovorni. Vendar pa se mi zdi, da bi strogo in odločno postopanje od strani faranov s.temi izobraženci marsikateremu takih barab zavezal umazana lista. Pokojni Pavel Hribar se ni do>ti zmenil za to gadjo zalego. Vsaj navidez ne. Vendar pa je tudi duhovnik človek, ki čuti iti gotovo bi mu bili njegovi zvesti župljani prihranili marsikatero grenko uro, ako bi bili zavoz-ljali satansko hudobni in obrekljivi jezik temu umazancu. Z velikim trudom je pripravil gospod Hribar napredek župnije, da so začeli s šolo. Fno leto pozneje je pomnožil prostor s tem, da je postavil šq1o z dvema sobama. Sam se jp trudil poleg vsega druzega dela, da je bilo delo pravočasno dokončano in da je prihranil stroške. Kopal je in zabijal, kakor vsak' delavec. Tako je prišel do tega, da se sedaj saj par sto otrok v katoliški šoli poučuje. Pred tremi leti, ravno ob začetku se-dajne vojske, podal se je še enkrat v svoj ljubljeni domači kraj, da obišče svoje stariše. Lahko si mislimo, s kakšnim veseljem so sprejeli svojega sina duhovnika. Vedel jim je povedati veliko novega in zanimivega. A združenje ni bilo dolgo. Oče pogojnika, ki je bil že poprej rahlega zdravja, je zatisnil oči za vselej, kmalu po prihodu svojega sina domov. Pokopal je očeta, ostal še nekaj dni in slednjič vzel slovo od matere in drugih, ter se podal na pot, nazaj k svojim ovčicani v Cleveland. Z njim je prišla njegova sestra, takrat šele 14 let staro dekletce. Po prihodu nazaj začel je zopet delati in zbirati, da plača dolg. Bil je ne-utrudljiv in brezmejno potrpežljiv. Stvari, ki bi bile marsikaterega razjarile in jezile, je on prenesel z največjo ravnodušnostjo. Kakor skozi njegova šol&ka leta, tak« je bil tudi wxlaj vedno vesel in uljuden. Med duhovniki elevelandske škofije je imel veliko število prijateljev. To se je tudi pokazalo pri njegovem pogrebu, kjer se je zbralo nad petdeset duhovnikov pri zadušnici. Pri pouku mu je bila kmalo njegova sestra v pomoč. Posebno zadnje leto in do zadnjega. Poučevala je v šoli in pri krščanskem nauku. Prišlo je naznanilo iz škofije pred par meseci, da naj se pripravijo za birmo, katera ima biti v župniji Matere božje na nedeljo 21. oktobra. Takoj je šel pokojni Father Hribar na delo in začel pripravljati otroke za sprejem sv. birme. Ker so pa nekateri zelo1 oddaljeni, kupil si je mali avtomobil, in zbiral otroke v njih lastni naselbini v Nottingham. Pri pouku mu je pomagala tudi sedaj njegova sestra. In tako je prišlo, da sta se napotila na misijonsko delo tudi ta dan, 18. oktobra. Ko prideta do križišča ceste s železnico, je peljal ravno tovorni vlak iz mesta in jima zaprl pot. Kakor hitro je odšel zadnji voz mimo, pognal je Father Hribar svoj mali Ford čez progo in ni opazil, da prihaja hitri vlak New York Central železnice z grozno hitrostjo proti njima, ali če je opazil, bilo je prepozno. Kaj se je zgodilo v tem hipu, ko jih je vlak z vso silo bu-til, se ne da popisati, pač pa si moremo militi, kako hitra in grozna smrt je zadela oba. Vlak ju je metal z vozom vred kakih petsto čevljev, predno sta padla na stran. Pri tem pa je u-mevno, da sta bila oba grozno poškodovana, Nesrečo je videl Mr. Rehar in njegova žena, saj tako se govori, ki sta bila ravno tisti čas malo v stran od križišča pred svojo hišo. Vest o strašnem dogodku se je hitro raznesla. Otroci, ki so tam čakali za nauk, so hiteli na vse kraje. Mr. Rehar je obvestil po telefonu hišino g. Hribarja in tako so zvedeli farani. U-bogi ljudje! Nišo si mogli predstavljati da bi bil njih priljubljeni župnik mrtev. Saj je še tisto jutro govoril 2 marsikaterim, ki ga je .srečal. Saj je še tisto jutro stal pred altarjem. Da, govoril je, maševal je, a govoril in ma-ševal zadnjikrat. Strašna vest je kmalo prišla tudi do sorodnikov, bratov in stricev, ki so bledih lic in krčevitih src hiteli nai kraj nesreče. Kmalo se je vest raznesla po celem mestu in okolici tako, da so ljudje vreli skup od vseh krajev. Ponesrečena sta bila pripeljana v mrtvašnico' in od tam na dom. Položili so jih v eno sobo in društvo Ba-jron Vega je zavzelo stražo pri mrličih. V nedeljo^ sta bila prenešena v cerkev, kjer so bile opravljene večernice za umrle. V ponedeljek zjutraj je daroval stric pokojnih, Rev. Vitus Hri- bar iz Barbertona zadušnico za sestro in pozneje pa je daroval sv. mašo za pokojnega gospoda škof Farrelly ob asistenci najmanj 50 duhovnikov. Pogrebni govor je imel Rev. B. J. Poni-kvar, župnik od sv. Vida v slovenskem jeziku in prevz. vladika v angleščini. Prizor je ganil škofa do solz. In katero srce pa bi sploh moglo ostati hladno pri takem prizoru! Spredaj sredi cerkve leži mlad duhovnik s kelihom v rokah. Poleg njega pa sestra njegova, oba najboljših let, od katerih bi bilo še mraogo pričakovati. "To je zo-' pet slučaj, pri katerem se sili vprašanje: Zakaj,, o Gospod, zakaj?" pa odgovora ni. Upogniti moramo svojo glavo in reči: "Tvoja volja se zgodi," je rekel' škof v svojem govoru. Po maši pa se je naredil dolg sprevod. Na stotine ljudi je hotelo spremiti pokojnega gospoda in njegovo sestro k zadnjemu počitku. Pogrebniki ali nosilci gospoda Hribarja so bili Kolumbovi vitezi, katerih član je bil pokojnik. Ako se ne motim, bili so Mr. Ivančič, John Gornik, Dr. James Seliškar, F. J. Turk, J. Knaus, J. Gr-dina ml., A. Primčič in I. Wahčič. Imena nosilk sestre mi niso znana. Prišedši na pokopališče sv. Pavla, i kakor zgoraj omenjeno, položili so jih fc? v en grob eden poleg druzega. In tako sedaj počivata tam na mirnem hribčku. V življenju sta se ljubila kakor prava brat in sestra. Molila sta skupaj, umrla skupaj, in počivata skupaj. Tako sta ostala v življenju in smrti skupaj in gotovo se sedaj tudi skupaj, veselita v nebesih. Nam se zdi taka smrt strašna in v resnici je. Zato molimo in prosimo: "Nagle in neprevide-ne smrti, reši nas o Gospod." Vendar kdor prav živi in ne pozabi Boga in se saj smrtnega greha varuje, ni nikdar, nepripravljen, tudi če mora hipno iz tega sveta. Tako tudi ta dva nista u-! mrla nepripravljeno, dasi sta tako na- / glo umrla, kot bi padla v večnost. Spominjajmo pa se jih v molitvah vsi. Saj bodemo tudi mi enkrat potrebovali pomoči, da ako še potrebujeta, se nam ne bode moglo očitati enkrat brezsrč-nost proti onim, ki so»šli pred nami. Dobro sredstvo za vtrett ne ime manjkati pri nobenem dobro urejeseK ^ domu. Dr. Rlcbterjev , PAIN-EXPELLER imaie nad 50 let veliko priznanje med Slovenci eelem .svetu. Jedino pravi a varstveno znamko sidra* 35 in 65c v lekarnah in naravnost od F. AD. RICHTER & CO. ^t-SO 'Vtohlngton Street. New York, N.fl * FoskL-uLSite Novo Pivo Old Lager STEKLENICA H"«**« Je BOiLJ&A in okusnejša pijača, kot katero drugo pifo». -IZDELUJE GA- Joliet Citizens Brewing Co. Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših saluuih v Jolietn Union Coal & Transfer Co. 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving: Chicago telefon 4313. Northwestern telefon 4) r/////Amw/////A»»%\wnnivrawflrfMi YARGUJTE! | Pri nas imamo zdaj posebnega inštruktorja, ki daje i nasvete kako se more varčevati, pa tudi kako so za- a more varčevati. "WEAR-EVER" S i Aluminum posodje za kuhinjsko rabo je na.boljše in 5 najcenejše $2.00 vreden 5 quart Aluminum lonec d» -t O CL ki ga lahko rabite za vsako stvar zdaj samo*P A »v" Robt. Meers, 203-205 Jefferson Street, Joliet PHONES 175 176 Clio zmrr AMERIKANSKI SLOVENEC, 30. OKTOBRA 1917. ▼ ZJKDINJKNIH DRŽAVAH 8EVERXB AMERIKE. (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Sedež: JOLIET. ILL. Vstanovljena 29. novembra 1914 Inkorp. v drž. 111., 14. maja 1915 Iukorp. t dr t. Pa., 5. apr. 1916 •ftUŽMNO GESLO: "VSE ZA VERO. DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA. EDEN ZA VSE." GLAVNI ODBOR: Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik____GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, III. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 W. Washington St, Ottawa, I1L FINANČNI IN POROTNI ODBOR: ŠTEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois. i GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL. tfcAJEVNQ DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti s 8. člani(icami) v kateremkoli mestu v državi Illinois in Pennsylvania z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojasnila pišite tajniku. V., pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe le naj pošljejo na 1. porotnika. i* ! H 1 Zadnja kmečka vojska. 0 ZGODOVINSKA POVEST IZ LETA 1573. G3 Spisal Avgust Šenoa. — Iz hrvaščine poslovenil L. J. s m ii h a si si a si a a a s sa a a @ ® a s® a s a a a a n s a a n s m m a a '(Dalje.) IV. Lepa je noč, majnikova noč, kakor sanje. Ne slišiš v travi črička, ne čutiš na licu vetrička, zvezde migljaj® na Jasnem nebu; na kraju obzora vidiš crne gomile, mračna brda, a izza dreves gorskih gozdov kuka p© malem P'aho rumeni mesec, kakor da mu je ■zal, da moti s svojo svetlob® tajinstve-Ni nočni mir, ki se razgrinja kot orjaška pajčevina nad gono in dolino, nad gradom in kolibo, in če bi se tupatam j ne zalesketala v grmu svetla kresnica, 'Ji rekel: Glej, umrl je svet! Po cesti od Zagreba proti Susjedu se 'Pelje kmečki voz. Konje vodi kmet, a "•a vozu sedi krepak, črno oblečen člo-Vek s širokim klobukom. Potnik dremlje, a kmet zapoje včasih, včasih tleskne z jezikom in priganja konje, po-*ern pa umolkne in posluša, kako žu-kpri Sava v mraku. Pride na mesto, Jer se pod Susjedom vzpne cesta, pri-tudi do klanca. Kmet obstane, da zavre kolo. Človek na vozu se zgane 111 vpraša: "Kaj je, Elija? Kje smo?" ' "Tu na bregu pod Susjedom, gospod *uPnik; strm klanec je. Treba je pa-t11', da nas konja ne zapeljeta v Savo. 'ada sta in plaha, bojita se vsacega 8rma." Dobro, zavri, Elija, in pazi!" p... I 'Ja Gregorič stori, kar mu reče br-župnik, sede na voz, nategne lesi*1' 10 '"k0 Sta SC "a ®kripajočili ko-"iki '?°'a8onla spuščala nizdol. Zup-1'itr' •n' ^o spanja, in ko je voz ^jujPeje zdrdral pod klancem, prične l0vnik razgovor s kmetom. Hvala ti, Elija, da si mi izkazal to S'Uirn'» ... . ... f>u> rece župnik prijazno kmetu; v -i .S.e,n tut" nekaj svojih opravkov ln 1Jski pisarni, n najvažnejše je bi- da - _ - i sem nakupim v mestu zdravil. Vse kov ZC a v vas' J'e dost' bolni- ca! ' r°šlo nedeljo sem po večerni-čaj ! °tlSlial deset t; popla- ''F zakaj pa ne bi, gospod župnik," J"ne kmet veselo, "od gosposke ni Por a 11 "''a''3 zapoved, svoj posel na tor • '>a 8em 'ta'c °Prav'l> kaj bi vam "as i"6 storil us'ut?e, ker ste'prijatelj knietov in nas tešite in obvezujete .iko jc doma, kako se godi ženi in *Va'i Bab ". V1>raSa br('avski župnik »treh^ nas Je krščene družine pod o, vsa je hvala Bogu zdrava, tudi v»ti le?° živino se ne morem pritože-ka;e Z.it0 j« lcIJO in tudi trta dobro 'd bi—ne 1)0 toče ali suSc- bo obi-0| 0, Sl°Va' Inraza se več "c bojimo. . 1 Mubiee pa jih je zadela nesreča. dan id0A se Je «>oj boter Matija Gubec, (S| . . „______________ p""' p?si>a Uršula se jc na nesre-ilt, AH vcste, gospod žup- ' ra i, ^amcritl- "ii, zakaj se je selila , * « Su8jeda?" c yem, dragi Elija, ne vprašujem škode, Vsi vinogradi so mnogo po gosposkih muhah. Tako se živi. mirneje."' "Res je," pritrdi kmet in požene konje. Nato prideta skozi selo v Podsusjed. Psi zalajajo glasno izza ograj, a v hišah nisi zapazil luči. Niti ene lučice ni v vsej vasi. To so pravi jazbeci in celo o poletnem času. Po mojem mnenju ni več ura, kakor deset. Tako vsaj kažejo zvezde." "In tudi ni," odvrne župnik. Elija požene zopet konje, a ko so se oddaljili od vasi Zaprešiča (Zaprešič, sedaj, železniška postaja proge Zidan-most—Zagreb, tri ure od Zagreba, eno od Podsusjeda, ob veliki cesti, ki vodi iz Zagreba v Brežice; pri Zaprešiču se odcepi cesta na sever v hrvaško Zagorje, proti Krapini), izpregovori iz-nova: "Povejte mi, častiti gospod, kaj pomeni ta prememba? Vi ste dobrotnik siromašnemu kmetu, vi ste učeni, vi morate to vedeti." "Če bi vedel, dragi Elija, bi ti rekel, tako je," odvrne župnik. "Toda meni gospoda ničesar ne pripoveduje; ne vidijo me nič kaj radi — samo tebi to povem — ker sem. prijatelj z vami kmeti." "Vem," potrdi kmet, "Bog vam poplača — in njim," zamrmra tišje. "Da, vdajmo se v božjo voljo, sinko," reče stari duhovnik mirno; ostanimo pri pravi meri, ker je dobro, in ne izgubljamo srca in pameti, ker je to slabo. Srednja pot je najboljša. Tudi na tej so jame, trnje in kamenje — toda katero smrtno življenje je brez nesreče? No, miren človek ve, da ima vse dobro in vse zlo na tem svetu svoje bivališče in da švigajo vsak dan strele. Božji sin je nosil svoj križ, nosimo ga tudi mi." "lih, milost," zmaje kmet z glavo, "nanosili smo se ga že za dva človeka.' "Vem," prikima župnik, "a Bog bo dal, pa bo dobro na svetu. Za trpljenjem pride rešitev." "A to trpljenje traja že dolgo; en gospodar nas meče drugemu v roke, kakor da «ino koruzni storži, a vsakemu ostane v roki nekaj zrnja in tako smo nazadnje kakor obran storž. He-ningovci nam ne pijejo ravno krvi, a verujte mi, da so ljudje po vaseh ne-voljni." Privozila sta do vasi Brdovec, kjer si lahko razločil črni obris zvonika, kar skoči naenkrat kraj ceste človek, ki za-kriči, dvignivši roko: "Stojte, ljudje!" Elija nategne z eno roko vajeti, z drugo pa seže za pas, kjer je imel pištolo. Voz se ustavi in na njem skoči župnik brzo na noge. "Kdo si!" zavpije Elija ljufo, "čemu mi tu plašiš konje?" "Deni roko od pasa," odvrne človek mirno, "tega ni treba. Nisem ne Tur-čin in ne razI>ojnik, ampak poštena duša. Pomagaj Bog in sveti Nikolaj, ljudje božji, in ne zamerite, da vam sredi mirne noči zaskočim pot. Odgovorite mi za božjo voljo, kar vas bom vprašal." "Govori," odvrne župnik, še vedno mirno stoječ na vozu. Človek pristo- pi bližje, in ko se je pokazal mesec iznad gore in padala mesečina na človeka, si lahko videl, kakšen da je. Bil je visok in suh. Dasiravno mu je sijal mesec v obraz, je bilo težko reči kakšne polti da je. Rekel bi skoro, da je ta podolgasti trdi obraz z orlovskim nosom, pod katerim so mu padali dolgi črni brki na prsi, in te prsi take barve, kakor temna orehova skorja. Na glavi je imel črno kapo z rdečim trakom z ramen mu je visela suknja, in bajno se je odbijala mesečina na njegovih črnih očeh, na srebrnih ploščicah na telovniku, na nožu in pištolah za pasom in na tanki cevi puške, ki mu je visela na rami. "Da govorim resnico, ljudje božji," prične neznani vojnik in položi svojo desno roko na voz, "jaz sem Marko Nožina, uskok, vojnik iz Sošica, in moj .gospodar poglavar Jožef Turn iz Kranjske me pošilja s pismom k gospodu banu. Ne vem, kaj mu piše, ali rekel bi, da se na Kranjskem nekaj kuha, čeravno je naš svitli cesar sklenil s Turčinom mir. Vi veste, kakšna je turška mož-beseda in da mora biti puška pripravljena za sprejem. No, naj si že bo, kar hoče, pismo nesem po povelju, in gospod poglavar mi je rekel pri odhodu: "Tu "imaš pismo, Marko nesi ga banu. Vem, da ti ga ne bo odvzel živ vrag, kamo-li Turek. A rečem ti, ne norčuj se, če izgubiš pismo, zapadeš glavo!" In takoj sem se napravil na pot. Toda ljudje božji, še hrta umori tek, kaj šele človeka. Ko sem prišel do te vaše vasi, sem že močno opešal in začel sem premišljevati, če se ne bi morda našla usmiljena duša, ki bi me prenočil? in mi dala jesti in piti. Moram yam povedati, da imam v tem kraju po vaseh mnogo starih znancev, ki sem z njimi skupno, pod banovo zastavo udrihal po Turkih. Toda tu sedi samo kaka kokoš na drveli, vse je izumrlo, kakor da je bosanski paša tu plenil tri dni in tri noči in iztrebil vse kmečko ljudstvo. Potrkaj tukaj, potrkaj tam, od nikoder ne slišiš domačega odzdrava, samo psi se zaganjajo vate, kakor da bi te bil rodil antikrist. Vlegel bi se bil za trnje, če mi ne bi poslal Bog srečnega srečanja. Nato začujem voz in zagledam vaju in prosim vaju, da ne pustita mene, kristjana, v nočni rosi. Nisem, za Boga, ženska, a dolgotrajna pot me je utrudila, in ker mi to poveduje točnost in poglavar, pa ne maram — a čemu blebetam brez potrebe? To naj vama zadostuje, vidva pa pokažita, da imata usmiljeno srce." "Ako si ti Marko Nožina iz Sošica, pa mi povej, kje si se vojskoval?" "Veliko me vprašuješ," odvrne u^. skok, "ker namreč druzega ne delam. A povem ti, da sem se — sedem let je že tega — vojeval pri Jelini proti antikristu Ferhatu, in sicer pod Ivanom Alapičem in Ivom Lenkovičem. To je vredno spomina, a tisto malo stre ljanje po stražarnicah in enake stvari ne pridejo v poštev." "A kdo je bil tvoj poveljnik?" vpraša zopet Elija. "Ognjan Strahinič." "Dobro. Si morebiti poznal katerega vojnika, ki ima hišo v tej vasi, a je rodom iz Like?" "Pač, morda misliš Matijo Gušetiča. To ni sicer krvolok, a njegova sablja ne pozna milosti." "Ej, moj prijatelj si," reče Elija, "vi dim, da govoriš resnico. Matija mi je veliko pravil o tebi, da si junak in poštena duša; sedi na voz zraven mene. Vzprejmem te za gosta, ker sem tudi jaz doživel marsikateri krvavi dan pod banovo zastavo. Prisedi, Marko!" Nato se obrne Elija k župniku: "Ne zamerite, milostijivi gospod, poznam ga po imenu, da je junak." "Le vzprejmi ga, sinko, Bog ti bo povrnil. Božja volja je, da nasitiš lačne, napojiš žejne in vzprejemaš popotnike. Vzprejmi ga." Ujkok skoči na voz, Elija pa zavozi v vas in reče plaho župniku: "Vem, gospod župnik, da n^ vašem dvoru že vsi spe in ni več ognja, ker mislijo, da se boste vrnili šele čez dva dni. Vem, da ste tudi Vi lačni in žejni. A, ko se mi nudi tako lepa prilika da pogostim hrabrega junaka, ne bodite hudi, ako tudi Vam ponudim svojo siromašno jed. Ne bi smel tega storiti, da niste že večkrat počastili s svojim prihodom moje siromašne hiše." "Močem, dragi Elija," prikima župnik, "naš Odrešenik ni lomil kruha samo pri bogatinu, ampak tudi v hiši u božcevi. Jedel bom, ker je tvoj kruh pošten kruh." Po teh besedah zavozi Elija na svoje dvorišče a v tem hipu se pojavi na pragu Katarina. Kmetica se ne začudi malo, ko zagleda tako kasno toliko nepričakovanih in čudnih gostov, a tiho se loti dela ko ji pove Elija, kakšen človek je Marko in kako ga je pobral na cesti žejnega in lačnega. Elija ni živel v zadrugi, ampak sam s svojo ženo in deco, ker nista bila ne on in ne Katarina rodom iz te^a kraja. Zaradi tega sta imela bq)jše gospodarstvo in lepšo hišo. Gosta sta se vsedla v prostorni sobi za hrastovo mizo, ki je stala v kotu, dočim je v drugem kotu stala velika glinasta peč. Od peči da Ije sta stale dve široki postelji, dve pisani skrinji in tkalske statve; nad mi- zo je visela slika sv. Elije, puška dvoje turških samokresov in usnjata torba. "Odloži orožje," povzame Elija, "dosti dolgo ga že nosiš." "Prav praviš," se nasmeje Marko ter pokaže velike bele zobe in vrže suknjo, torbo in pas na skrinjo in prisloni puško k oknu. Pretegnivši se, sede zraven župnika, ki se je vsedel mirno v kot. Medtem ko sta se vsedala gosta, se prikaže iz postelje dvoje rumenih glavih, ki sta gledali kakor miški od strani, a ko se je pretegnil uskok, se skrijeta plaho pod odejo, a ne prestraši se tretja glavica, ki je gledala iznad peči. Bil je to šestleten črnolas deček, velikih črnih oči, v platneni srajci. Položivši roke na hrbet se postavi dečko pred brkastega Marka in ga začne čisto mirno ogledovati. "Čigav si, sinko?" vpraša vojnik malega. "Jaz sem Štipko Gregorič," odvrne deček moško, ne trenivši z očesom. "Ej, pa naj te Bog poživi, sinko! Sili priden? Znaš moliti?" "Znam," odgovori deček, "a kdo si ti?" "Vojnik sem, sinko." "A čemu imaš puško?" "Da streljam Turke." "Ej, poglej ono puško," reče mali in pokaže s prstom na zid, "tudi moj očka je streljal Turke." "Pojdi vendar sem, sinko," reče vojnik, prime dečka z obema rokama in ga posadi na svoje koleno; mali ogleduje molče sedaj dolge brke, sedaj tip-lje zopet s prsti svetle ploščice. V tem prinese Katarina večerjo, Elija pa vrč vina. "Pojdi v posteljo," ukaže Katarina sinu, "kaj posedevaš tu pri gostih. Ni zate ta večerja, ampak postelja." "Pustite ga, botra Kata," reče Marko in pogladi malega, "naj sedi tu mali junaček. Za Boga, lep je, uvrgel se je čisto po svoji materi." "A k^j mu je treba, da sedi tu pri vas, ker ste utrujeni od potovanja," pripomni botra in zardi vsled Markovega laskanja. "Pustite ga. Tudi jaz imam doma dečka. Oči ima bodeče ko trn; zdrav je in krepek kakor dren. In kadar naletim, hodeč tako z orožjem po belem svetu, na takega sokoliča, se mi zasme je srce in rad ga imam kakor svojega sina." V oko mu stopi skrivna solza in junak poljubi dečka na čelu, potem pa doda: "Ej, kaj hočete, ni me mati zato rodila, da gledam mirno, kako mi rastejo potomci, ampak da sečem po svetu turške glave." ' "Pojdite, pojdite, boter Marko!" se pošali Katarina, "pustite pri miru Turke in turško kri, jpa se raje lotite mojih žgancev in našega vina." Marko se je lotil večerje, pa je jedel in pil kakor pravi junak, pa tudi gospod župnik se je krepčal, kakor da je tudi njega rodila gorska mati. Govoril je malo ter se nekako zadovoljno smejal, a ni imel kkj govoriti, ker je Marku razvezalo vince jezik, pa je začel praviti o svojih junaških dogodbah in govoril je o knezu Juriju Slunskem, o banu Nikolaju, o Lenkoviču in kako se je klal pri Virovitici, kako je branil Vinodol.in kako je zadajal Turkom udarce v Liki, kako mu je turška sablja pri Jelini nasekala ramo in kako mu je drugič v Krbavi okinčala sablja lice. Pripovedoval je junak, kakor da govori gorska vila in pil nato, kakor kraljevič Marko, a dečko je zijal in poslušal Marka, kakor da posluša duhovnika. Naposled reče Marko raz-vnet: "Ej, brate Elija, dobro ti je dal Bog. Povej ti, sveti oče," se obrne k župniku, "ni Ii dobro Eliji, ne sedi li kakor bučela v polnem panju." "Dobro mu je dal Bog, junak," reče župnik, "ker je Elija dober človek in mukotrpen in se zna rešiti iz vsake nadloge." "Da, da, zares," udari uskok s pestjo po mizi, da se je dečko čisto preplašil, "vidi se mu, da je priden. A čuj me, Elija, po Bogu brat mi, tvoj mali mi je pripovedoval, da si tudi ti streljal Turke. Vse kaže, da mali ne laže, ker visi na zidu puška in s srebrom okovani samokresi. Lepo orožje to, za vraga! To se ne pobira za plugom in s tem se ne streljajo vrane. Stavil bi glavo, da je ta srebrokov za pasom kakega Tur-čina, a moj Elija mu ga je vzel v boju." "Tako bo," pripomni župnik. "Pa je tudi tako, brat Marko," pritrdi Gregorič, ki je sedel zraven Katarine. "I'a kako, da si pustil puško in prijel za plug boter? Daj, pripoveduj mi!" "Ker me vprašuješ," odvrne Elija, "ti bom govoril resnico, in ne bo ti žal, če poseženi daleč v prošla leta. Rodil se nisem v tej vasi, ampak v Ribniku (V Ribnik prideš, če greš iz Novega mesta preko Toplic v Črmošnjice na Kočevskem. Elija Gregorič je bil torej Kranjec, Slovenec.) pod gospod-stvom frankopanskim. (Dalje prili.) to deželo po kablu o ljutih napadih na vlado v državnem zboru po čeških voditeljih. Sden teh, po imenu Zoeciekziceh (?), je bridko obdolževal prvega ministra Czernina, da je žrtev nemških teoretikov, ki so stremili za vladarstvom vsega sveta, in je izjavil, da bi bila Avstrija lahko rešena vse svoje sedanje bede, ako ne bi nemško pleme, ki je imelo premoč v vladi, odklonilo srbskih ponujenih popustov. Izjavil je nadalje, da grofa Czernina mirovni nasveti niso imeli nobenega zmisla, in mu očital, da je zamolčal praktične zahteve ententine, zlasti poroštva za splošen mir na temelju pri-poznanja malih narodov kot svobodnih in neodvisnih. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Nemški zavezniki zadeti. Washington, D. C., 25. okt. — Vsa v zakup vzeta poseststva podanikov Bolgarije, Turčije in Avstrije v Združenih Državah bodo zasežena, obenem z nemško lastnino, je naznanil danes A. Mitchell Palmer, varih tuje lastnine. Palmerjev odlok smatra Bolgarijo, Turčijo in Avstrijo za sovražnice, dasi Združene Države niso nikdar formalno napovedale vojne proti tem trem zaveznicam Nemčije. Bolgarija, Turčija in Avstrija imajo ogromne zaloge vojnih potrebščin v Združenih Državah. Vsaka vrsta lastnine, pripadajoče a-gentom ali državljanom teh (ležel, je podvržena zasegi (seizure). Če je na videz zasebno lastovana' v dobri veri in nevojaška po kakovosti, bo vrnjena koncem vojne. Ali bo lastnina, pripadajoča nenatu-raliziranim sovražnim tujcem, prebi-vajočim v tej deželi, zasežena, je odvisno od odloka predsednikovega. Dokler predsednik ne odloči, ta lastnina ne bo dotaknjena. Zabasanost se navadno hitro prežene, če se rabi Severove Jetrne Krogljice (Severa's Liver Pills). Mr. Tomž Sialko iz Manifold, Pa., nam je pisal: "Po rab-ljenju Severovih Jetrnih krogljic sem redno hodil na stran in postal zdrav." — Severove Jetrne krogljice so izvrstni lek zoper vse jetrne nadloge, zabasanost, glavobol, zmedelost, riganje in nemirnost duha. Cena 25 centov v vseh lekarnah. Če jih ne dobite v bližnji lekarni, pišite ponje naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. Oct. Carl Schreiber Chicago Phone 3496. 519 Marble St. :: Joliet, Illinois. SLOVENSKI BARVAR IN SLIKAR. Barvam poslopja, znotraj in zunaj« ter opravljam vsak posel, ki spada ▼ barvarskega obrta področje. Obešam stenski papir. ANTON STRAŽIŠNIK, 1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor. Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim. Pri prehladih vdrgnlte rrat in prta, kakor tudi (topila • 9 Dr. Rlcbter-jevem PAIN-EXPELLER Učinka je takoj olajSljiro in prijetno. ledino pravi s varstTeno znamko sidra* 35 in 65c v lekarnah in nararnoat od P. AD. RICHTER ft CO. ia-80 Washington Street. New York. N. V. Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1, 1895. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušnica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih ▼ mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevu. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago tel. 2575 in N. W. 344. Naši kočijaži in vsi delavci so Slovenci. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on October 30, 1917, as required by the act of October 6, 1917. Avstrija žrtev kajzerjeva. Washington, D. C., 25. okt. .— Strogo odvračalno cenzorstvo v zadnjih dveh tednih po avstrijskih oblastvih ni moglo preprečiti prihajanja poročil v re's Stoves Save and /Satisfy ^^One reason^ why you should have Moore's Stoves is the unequalled satisfac-' tion they give. But—a better1 reason—and one you can't afford to overlook—is the big1 saving of fuel Moore's Stoves mean to ydu. | Moore's Air-Tight Heater Cuts down your present fuel bills fully a half. Gets aU the value out of the coal—nothing goes to waste. Moore's Everlasting Firepot burns the gas, the smoke, the soot—converts them into heat instead of Jetting them vanish up the chimney. Use any fuel you like— best hard coal or cheapest slack—all work equally well in Moore's Moore's Range Air-Tight Heater. The with the Gu..Oven Door Moore's Dust Flue and wm also interest you. A • T" a. *v_ Cm. r> One glance will make Air-lignt Urart Con- y0uwantit. steei _ you want it. trol are two Other big or cast-in all sizes features that put Moore's your^rse. Stoves in a class by themselves. When will you call? Poehner & Dillman 419-423 CASS ST. Phone 119 AMER1KANSKI SLOVENEC. 30. OKTOBRA 1917. F* r IVIALal VITEZ (PAN VOLODIJEVSKI.) Zgodovinski roman. ^ Spisal H. Sienkiewicz. Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski. (Dalje.) III. Vsekakor pa gospod Zagloba ni potoval tako urno, kakor je bil obljubil tovarišema. Čim bolj se je bližal Varšavi, tem počasneje je jezdil. Bilo je ob času, ko se je Jan Kazimir, kralj, politik in vodja poljskega naroda, po-gasivši sosednje požare ter izpeljavši ljudovlado kakor iz potopa, odrekel prestolu. Vse je prebil, vse prenesel, nastavljal prsi vsem napadom, ki jih je prizadeval deželi zunanji sovražnik; ko pa je jel izvrševati notranje reforme ter je namesto pomoči našel v narodu le upor in nehvaležnost, je prostovoljno odložil s čela krono, ki mu je prihajala pretežka. Okrajni in glavni zbori so bili že izvršili svoj posel, ko je knez primas Pražmovski razglasil poziv na posvet dne 5. listopada. Dokaj so se trudili kandidati raznih strank, dokaj tekmovali med seboj, in, dasi bi imela biti odločilna šele volitev, je vendar vsakdo razumel važnost tega posvetovanja. Potovali so torej poslanci v Varšavo na vozovih in konjih, z družino in strežniki; potovali so dostojanstveniki in z vsakim sijajni njegov dvor. Po potih je nastala gneča; gostilnice so bile prenapolnjene, in težavno je dobiti prenočišče. Zaglobi so se sicer ljudje kaj radi umikali iz obzira na njegovo starost, toda uprav neizmerna njegova slava mu je na potovanju kratila dragi čas. Pripetilo se je, da je zašel h krčmi, napolnjeni tako, da ni bilo kam stopiti; kar so ljudje, ki so jo bili zasedli, prihiteli pred vrata, da bi videli, kdo je dospel. Ko pa ugledajo starca z brki in brado mlečnobele barve, ga jamejo velikaši vabiti: "Prosim, gospod, stopite z menoj v sobo na grižljaj večerje." Zagloba ni bil sirovež ter se vabilu tli upiral, vedoč, da jim bo njegova družba prijetna. Ko ga je torej gospodar vprašal, preden ga je^ spremil črez prag: "S kom imam čast?" se je samo prijel za bok ter važno odgovoril z dvema besedama: "Zagloba sem." Res se ni pripetilo nikdar, da bi po teh dveh besedah velikaš ne bil široko razprostrl rok ter ne zaklical: "Najsrečnejšim dnevom prištevam današnji dan!" Zagloba je radosten poslušal klice tovarišev in dvornikov: "Glajte, to vam je vzor, slava in dika vsega vi-teštva poljske ljudovlade!" Zbirali so se torej občudovat Zaglobo, pri čemer so mlajši poljubljali krajce njegovega popotnega župana. Nato so jeli razkladati z voz sodčke in vrče, in pričelo se je razveseljevanje, ki'je trajalo časih po nekoliko dni. Vsakdo je mislil, da Zagloba potuje kot poslanec na volitev; ko jim je pa povedal, da temu ni tako, so se mu vsi čudili. Toda opravičeval se je, da je gospodu Domaševskemu dal pooblasti lo, češ, naj se tudi mlajši seznanijo z javnimi stvarmi. Le nekaterim je po vedal pravi vzrok svojega potovanja, drugefi ki so ga povpraševali, pa je odpravljal z besedami: "Evo, že izza mlada sem vajen voj ne, torej me še mika na stara leta ne koliko porogoviliti s sabljo." Po teh besedah je bilo občudovanje še večje. Nihče ga raditega ni manj cenil, da ni potoval kot poslanec; znano je bilo namreč, da so tudi med posredovalci takšni, ki premorejo več nego sami poslanci. Sicer pa je bilo znano vsakemu velikašu, bodisi tudi najznamenitejšemu, da za nekaj mesecev nastopi volitev in takrat bo vsaka beseda moža, tolikanj proslavljanega med viteštvom, imela neprecenljivo veljavo. Objemali so torej Zaglobo ter se mu klanjali, dasi so bili pred njim največji gospodje. Gospod Podleski ga je napajal tri dni; gospodje Paci, s katerimi se je srečal v Kaluži, pa so ga nosili na rokah. Marsikdo je tudi naročil, naj mu po-lože skrivoma v vrečo darqve, kakor steklenice z žganjicp, mošnjičke, bogato okovane sablje in .samokrese. Dobro se je torej imel Zagloba s služabniki vred, toda navzlic svojemu trdnemu sklepu je potoval tako počasi, da je šele tretji teden dospel v Minsk. Zato pa v Minsku ni krmil konj. Do-spevši na veliki trg, ugleda dvor tako velik in čeden, da se ni mogel meriti z njim nobeden izmed onih, ki jih je bil videl na poti. Dvorniki so nosili dragoceno opravo;' imeli so s seboj pol polka samih pešcev — dasi na zborovanje niso šli oboroženi — toda odiče-ni so bili tako, da niti švedski kralj ni imel ličnejše garde; dokaj je bilo pozlačenih voz s preprogami in zavesami ter z zalogo živeža. Služabniki so bili večinoma tujci, le malokdo izmed njih je govoril poljski. Zagloba zapazi naposled dvornika v poljskem kroju; torej ukaže obstati. Bil je že gotov ve-1 sele družbe in je že stopil z eno nogo z voza ter obenem vprašal: "Čigav dvor je to, da še niti kralj ne more imeti odličnejšega?" "Čigav naj bi bil?" ga zavrne dvor nik, "ako ne našega gospoda kneza hlevarja litevskega." "Čigav?" ponovi Zagloba. "Ali ste gluhi? Kneza Boguslava Radzivila, ki potuje na posvetovanje in bo, ako Bog da, tudi izvoljen." Zagloba se urno umakne nazaj v kočijo. "Naprej!" zakliče vozniku. "Tu nam ni iskati nič.esar." In drhteč od jeze, odrine dalje. "Veliki Bog!" reče, "neumevna so Tvoja pota, in ako še tega izdajalca nisi ugonobil s strelo, irt)aš.pri tem gotovo skrite namene, katerih ne razbere človeški um. Toda po človeški sodbi zasluži šibe. Naša ljudovlada stoji pač na slabih nogah, da takšni izdajalci brez časti in vesti ne ostajajo le ne kaznovani, ampak varno in slovesno potujejo po deželi ter se še udeležuje jo volitev. Bržkone smo že obsojeni v pogubo; zakaj kje drugje bi bilo še mogoče kaj takega? Vrl kralj je bil Jan Ka?imir, toda predober; prerad je odpuščal ter naučil celo največje zločince upati v prizanesljivost in varnost. Vsekakor ni bil vsega sam kriv. Očividno je, da tudi med narodom popolnoma minila državljanska zavest in skrb za krepost. Fej! Fej! On poslanec! V njegove nepoštene roke polagajo prebivalci celoto in varnost domovine, v one roke, ki jo je z njimi razdiral ter vklepal v švedske verige. Pogubimo se, ne more biti drugače. Pa še za kralja ga hočejo izvoliti! Kaj? — Pri takšnem narodu je očitno vse mogoče. On poslanec! Za Boga! Saj vendar postava razločno govori, da ne morejo biti poslanci ljudje, ki oprav ljajo službe v tujih krajinah, on pa je bil glavni upravitelj svojega garjevega ujca, kneza pruskega! Aha, počakaj! Imam te v vreči! Čemu neki so ugovori zoper volitve? Ako ne pojdem v dvorano in ne sprožim te stvari, pa naj se takoj izpremenim v skopca, ta moj voznik pa v mesarja. Nemara je ven dar med poslanci še kaj mož, ki me bodo podpirali. Ne vem sicer, izdaji-ca, ali ti bom kot veljaku dosti škodoval in ti izpodmaknil poslanstvo, gotovo pa je, da ti pri volitvi to ne bo služilo v korist. In bedni Mihael bo moral še nekoliko počakati, saj pojde tu za splošno blagost." Tako je premišljal Zagloba in se za-rotil, da se poprime te stvari ter prido bi poslance na svojo stran. Raditega je hitel iz Minska naravnost v Varša. vo, češ, da ne zamudi začetka posvetovanja. Dospel je .še o pravem času. Poslancev in gostov se je bilo nabralo že toliko, da niti v predmestju Pragi niti v Varšavi niti celo zunaj mesta ni bilo mogoče dobiti sobe za prenočišče; te žavno se je tudi bilo nastaniti pri kom ker je bilo povsod že po več oseb v eni sobi. Prvo noč je prebil Zagloba pri čaši; streznivši se na svojem vozu ni dobro vedel, kaj ima početi. "Bog! Bog!" je klical zlovoljen in gledal po krakovskem predmestju, po katerem se je peljal, "tukaj so Bernar-dinci — ondi razvaline palače Kaza-novskih! Nehvaležno mesto! S svo jim trudom in svojo krvjo sem ga mo ral puliti sovražniku iz rok, sedaj pa še nima kotička za mojo sivo glavo." Ali mesto ni bilo skopo za kotiček, nego ga v resnici ni imelo. Zato pa je svetila nad gospodom Zaglobo sre-na zvezda. Komaj dospe do palače Konecpoljskih, že zakliče nekdo od strani vozniku: "Stoj!" " Voznik ustavi konje; nepoznan plemič pa se jasnega lica približa koles-Iju ter zakliče: "Gospod Zagloba! Ali me ne poznate, gospod?" Zagloba ugleda pred seboj moža o-koli trideset let starega, z risjo kučmo na glavi, kar je pričalo, da je dotičnik v vojaški službi. Na sebi je imel siv župan in temnordečo vrhnjo suknjo, prepasano s pozlačenim pasom. Lice tujčevo je bilo nenavadno zalo. Bil je bele polti, nekoliko zagorel, oči je jnel modre, v njih se je zrcalila nekaka žalost in zamišljenost, črte na o-brazu so bile nenavadno pravilne, za moža malone prelične. Nosil je obleko po poljskem kroju, lase je imel dolge, brado pa pristriženo po tuji šegi. Stopivši h koleslju, široko razprostre roke, in Zagloba, dasi ga ni mogel precej spoznati, se -kloni ter ga objame okrog vratu. Presrčno sta se objemala ter le zdaj-pazdaj potisnila drug drugega od sebe, da sta si bolje pogledala v obraz. Naposled reče Zagloba: "Oprostite, gospod, ne morem se spomniti vašega imena..." "Hasling — Ketling." "Za Boga! Lice se mi je zdelo zna- no, toda obleka vas je popolnoma iz-premenila, ker sem vas videl prej v opravi nemških 'rajtarjev'. Ali se že dolgo nosite po poljskem kroju?" 'Spoznal sem to ljudovlado, ki me je kot izselnika sprejela za svojega državljana ter mi dala kruha, za svojo mater, da niti nečem imeti druge matere. Ali ne veste, gospod, da sem dobil po vojni domovinsko pravico?" "Prijetno novico mi javljate. Torej se vam je posrečilo?" "Da, posrečilo se mi je to, pa še marsikaj drugega. V Kurlandiji, na žmudski meji, sem naletel na človeka z mojim imenom, ki me je posinovil, mi prepustil svoj grb ter mi povrhu podaril zemljišče. Prebiva v Sventi v Kurlandiji, toda na tej strani ima zem ljišče Škudo, in to mi je prepustil." "Bog vam daj srečo! Torej ste zapu stili vojaško službo?" "Ako bo prilika, pride mgotovo zopet. Raditega sem tudi dal zemljišče v najem ter tukaj čakam prilike." "To je plemska zavest! Povsem tak, kakršen jaz, dokler sem bil še mlad, dasi čutim še sedaj moči v kosteh. Kaj delate sedaj v Varšavi?" "Opravljam službo poslanca na zbirališču." "Za rane božje! Torej ste že pravi Poljak!" Mladi vitez se nasmehne. "Tudi po duhu, in to je še več." "Ste li oženjeni?" Ketling zdihne. "Ne." "Samo tega vam še treba. A verjamem. Čakajte le! Ali vam ona naklonjenost do Bilevičeve še ni prešla iz spomina?" "Ker že veste to, kar sem si domišljal, da ostane moja tajnost, vedite, da odslej še nisem bil zaljubljen." "Mirujte! Ona v kratkem spravi na svet mladega Kmitica. Mirujte! Sedaj bi zaman zdihali, ko je že drug z ože-njen z njo. Da vam povem resnico, to bi bilo smešno." Ketling dvigne tožne oči. "Rekel sem samo, da nova ljubezen še ni prišla." "Pride, pride, ne bojte se;, oženim vas! Vem to iz svoje izkušnje, da prevelika stanovitnost v ljubezni provzro-ča le bridkost. Sam sem bil svoje dni stanoviten kakor Troil, zanemaril sem dokaj prijetnosti in prilik, in kaj imam od tega?" "Bog daj vsakomur, da si ohrani tako veselo misel, kakršno ste si ohranili vi." "Ker sem živel zmerom skromno, raditega me še ne trga po kosteh. Kje bivate? Ali ste dobili stanovanje?" "Imam ugodno hišico pri Makotovu, ki sem si jo postavil po vojni." 1 "Torej ste srečni; jaz pa že od včeraj brezuspešno oglarim po mestu." "Za Boga, gospod! Ako mi ne odre-čete ter hočete stanovati pri meni, se boste imeli ugodno. Prostora je dovolj, tudi hlev je ugoden. Najdete dovolj prostora za družino in konje." "Pa ste mi res padli z neba, kakor Boga ljubim." Ketling sede na voz, in potem odrineta. Spotoma mu Zagloba pripoveduje o nesreči, ki je zadela Volodijevskega. Ketling je močno žaloval raditega, ker mu ta novica še ni bila znana. "To je tem ostrejša pušica zame." reče naposled, "zakaj vi, gospod, niti ne veste, kakšno prijateljstvo je nastalo v poslednjem času med nama. Skupaj sva se bojevala v vojnah v Prusiji. skupaj jemala gradove, v katerih je bila še švedska posadka. Šla sva na Ukrajino in na gospoda Ljubomirske-ga in nato po smrti ruskega vojvode novič na Ukrajino, a to pod poveljni-štvom kraljevega maršala Sobijevske-ga. Eno sedlo sva imela oba za zglavje, iz ene sklede sva jedla. Imenovali so naju Kastorja in Poluksa. In šele, ko je Volodijevski odšel po gospodično Borzobogato na Zmudsko, je prišel trenutek ločitve. Kdo bi si bil mislil, da se bodo njegove najboljše nade razkadile tako kakor dim v ozračju?" "Nič ni stanovitnega v tej solzni dolini," odgovori Zagloba. "Razen pravega prijateljstva... Treba se bo posvetovati in pozvedeti, kje je Volodijevski sedaj. Nemara pozve-va kaj od kraljevega maršala, ki ljubi Volodijevskega, kakor zenico v očesu. Ako pa ne ve ničesar, saj so tukaj poslanci iz vseh krajev. Ni mogoče, da bi kdo ne bil slišal o takšnem vitezu. Kolikor mi bo le mogoče, vam pojdem na roko, bolj kakor bi šlo zame samega." V takih razgovorih dospeta naposled na Ketlingov dvor, ki je bil res vreden tega naslova. V njem je bilo dokaj vsakovrstnega orodja in dragocenega pohištva, nekaj kupljenega, nekaj zaplenjenega. Zlasti dragocena je bila zbirka orožja. Zagloba se razveseli ob tem pogledu in reče: "O, tukaj še lahko nastanite kakih dvajset oseb! Dobro, da sem vas srečal. Lahko bi bi dobil stanovapje pri gospo-.lu Antonu Hrapovickem, ki je moj znanec in prijatelj. Vabili so me tudi Pacovi, ki si iščejo pristašev proti Kadzivilu, toda ljubše mi je še pri vas.' "Slišal sem med litevskiini poslanci," odgovori Ketling, "da hočejo, ker je sedaj Litva na vrsti, vsekakor gospoda Hrapoviclcega izbrati za predsednika zborovanju." (Dalje prih.) Pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu. DRUŠTVO SV. DRUŽINE (The Holy Family Society) itev. 1 D. S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse." Odbor za leto 1917. Predsednik.......... George Stonich. Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jos. Klepec. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik...............John- Petric. Reditelj...............Frank Kocjan. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. To društvo ima že nad $2,900.00 v bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 3088.00 dolarjev bolniške podpore članom (icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to je toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih. Pristopnina je še prosta. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se glasi pri katerem odborniku. POZOR ROJAKINJE! Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso. Uradne ure: Od 9 zjutraj do 8. zv. V nedeljo od 9. do 12. ure. Dr. E. D. Porter & Co. SPECIALISTI 225 E. Jefferson St., Joliet, Illinois Nasproti Will County Nat'1 Banke. POLJSKI ZDRAVNIKI. To so slavni zdravniški specialisti, ki zdravijo razne moške in ženske bolezni vedno vspešno. Ako vas nadleguje kakoršnakoli nadloga na telesu, ali v ustih, ali v grlu ali kje znotraj; ako vam spadajo lasje, ako vas trga po kosteh, pridite k nam, da vašo skaženo kri v telesu ozdravimo. Ne počakajte, da se bolest še poveča in razširi, ker potem je zdravljenje težje. Kydrocele ali vodno kilo izlečimo v 30 minutah brez vsakoršne operacije. Bolečine v mehurju in ledvicah, bolest v križu in hrbtu, istotako razne druge nadloge o katerih zna le trpin sam, lečimo na poseben le nam znan način z uspehom. Revmatizem, protin, rane, prišče, lišaje, takozvan srab, zapeko, škro-fule in razne kožne bolezni ozdravimo v kratkem času še celo, da morete ležati in včasih celo kaj lahkega delati. Pri nas najdete najhitrejo in naj-sigurnejo ter najcenejo pomoč. Pregledmo vas in se domenimo zastonj. Uradne ure—od 9. zjutraj do 8. zv. V nedeljo od 9. do 12. DR. E. D. PORTER & CO. SPECIALISTI 225 E. Jefefrson St., Joliet, Illinois Nasproti Will County Nat'1 Banke. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni naj* boljše, najčistejše in najcenejše meso, grocerije IN KRANJSKE KLOBASE istotako vse vrste drugo sveže in pre-kajeno meso vse druge pedmeti ki spadajo v področje mesarske in gr<*•' cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III Kadar rabite obleko, se oglasite pri nas, ki vam skrojimo isto po pravi meri. Mi delamo fine obleke po $15 IN VEČ. Istotako popravljamo, čistimo in gladimo moške in ženske obleke. G. R. KARLING, krojačnica, 509Yi Cass St., Joliet, 111. POSOJILA. Kupite premog in zimske potrebščine zdaj. Sposodite si denar od nas in ne tarnajte. POIZVEJTE! "The Twenty-Payment Plan." Izplačalo se vam bo! Naš način vam dovoli posojilo denarja po postavnih obrestih, da plačate celo vsoto v dvajsetih mesečnih obrokih. Lahko vrnete nekaj ali celo posojilo koncem vsacega meseca. Obresti računamo le za oni čas, ko je denar pri vas. $2.00 se plača mesečno od $40. $2.50 se plača mesečno od $50. $5.00 se plača mesečno od $100. Pridite, da vam pojasnimo "The Twenty-Payment Plan." Mi imamo postavno dovoljenje od države Illinois in smo pod nadzorstvom države, da se lahko jamči pošteno poslovanje vsakemu. Posojujemo na pohištvo, klavirje, viktrole, živino in razno drugo blago, katerega ne premaknemo. Pridite, pišite ali tefonajte nam. STATE LOAN COMPANY, (Not Inc.) 403 Joliet National Bank Bldg._ 4th Floor :: Chicago Phone 154. Ai i ma 191 i*1 E vsl. avs Ion keg POl ške I se Nizke cene in dobra postrežba jt naše geslo. Ne pozabite torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113. STENSKI PAPIF Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj» in firnežev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stenske*-papirja po nizkih cenah. ja nin 'n ; c bil" V(l; vra ma nje ' J trto ■tja ske mo oki kaj jan val ia j bil, naj 1 19] Ve i j»j, «4!