številka 34 • lelo XLH • cena 700 din	celle, 25. avgusla 1988
iivi TEDNIK JE fiLASILO OBClNSKiH ORGAtliZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE. SLOVENSKE KONJiCE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Hmelj rešuje namakalni sistem
Širom Savinjs':e doline so zabrneli ol stroji, ki bodo do sred' e sept- abra obrali letošnji hmeljski pridelek, ki jc.
kljub katastrofalni suši dober, saj ga je v večji meri rešil namakalni sistem, ki so ga letos prvič funkcionalno Jjreizkusili. Ta
uspešna naložba bo kmalu poplačana.	L KORBER
S krediti do ozimnice
Cene ozimnice so letos
kar za 300 odstotkov višje
kot so bile lani. Osnovni pa-
ket za 4-člansko družino
»tane 500 tisoč dinarjev,
v kar niso zajeti mesni iz-
delki.
Seveda tudi šolske po-
trebščine, ki jih je potrebno
kupiti v istem času, ne. Ob
tem pa osebni dohodki vse
bolj zaostigajo za rastjo živ-
ljenjskih stroškov. Na celj-
skem območju prejema
osebne dohodke izpod repu-
bliškega povprečja kar 65
odstotkov delavcev. Razlo-
gov za zaskrbljenost, kako
bodo ljudje preživeli jesen,
ko je ob vsem drugem treba
misliti tudi na vse dražjo
kurjavo, je tako več kot do-
volj. Zato tudi sindikati išče-
jo možnosti, kako omogočiti
delavcem nakup n^nujnej-
šega. O tem obširneje na 2.
strani.
Ne igrajmo se s kruiiom!
Ob povišanju malopro-
^nih cen osnovnih živ-
■^njskih potrebščin, pred-
vsem pa prehrane, nikoli
bili povsem mirni.
J^^ne vesti so vselej zbu-
^ negodovanje, zaskrblje-
vat in zadnje čase vse bolj
kako s poprečnimi
^nimi dohodki povezati
^tek s koncem meseca.
^lače in njihovo zviševa-
J® nikakor ne dosegajo rasti
^^•jenjskih stroškov in da bi
■jSotovili vsaj osnovno soci-
varnost večini delavcev,
^^ezna vlada pred kratkim
P'"ejela nekaj ukrepov. Med
Jimi je uvedla tudi kategori-
^ j^ocialnega, delavskega ah
J^ot mu pravijo peki - os-
kruha. Le-tega v tr-
J^ah prodajajo po 380 di-
S prodajnih polic pa
^ine ie kmalu po začetku
Pekovske delovne
i S?^zacije n^ bi v skladu
Jlokom napekle 30 od-
^tkov te vrste kruha, ven-
jV Sloveniji v nobeni pe-
ne dosegajo te koUči-
5^;^ajvišji odstotek, več kot
celotne peke, ga
^licu^ napečejo v Pekarni
^Jsite Mlinsko predeloval-
f^dustrije, vendar im^jo
pri kilogramu osnovnega
kruha 801 dinar izgube. Ka-
ko jo pokrivajo?
Zaenkrat peka osnovnega
kruha ni subvencionirana in
celotno razliko med eko-
nomsko in prodajno ceno
pokrivajo peki sami. Le-ti so
se tudi odločili, da s cenami
ostalih vrst kruha in pekov-
skega peciva ne bodo krili
celotne razlike, trenutno je
tako pokrivajo 18 odstotkov,
saj bi se prodaja preveč
zmanjšala. Vse to pa seveda
vpliva na poslovanje Mhn-
sko predelovalne industrije
Celje, kjer so zaslužih delav-
ci junija z obračunanim iz-
menskim in nadurnim de-
lom poprečno le 460 tisoč di-
narjev. To je eno nižjih po-
prečij v celjskem gospodar-
stvu in če se razmere kaj
kmalu ne bodo izboljšale,
bodo najbrž peki in slašči-
čarji prvi v vrstah za nakup
»socialnega« kruha, če bodo
seveda sploh vztrajali in še
delah v takšnih pogojih. In,
če se vprašamo naprej - kdo
si bo drugačnega, v poprečju
poltretji tisočak dragega,
sploh še lahko privoščil?
O tem več v nadaljevanju
na 2. strani.
Težav, ki jih imajo ljudje zaradi podražitev kruha in mleka,
se zavedajo tudi v sindikatih. Kot je povedala predsednica
celjskega občinskega sveta Majda Meštrov, pa se zavedajo
tudi nevarnosti ustvarjanja potrebe po karticah, socialnih
kartonih oziroma getih, v katerih bi bil zagotovljen nakup
cenejšega blaga.
Ko so preverjali količine cenejših vrst kruha in mleka v proda-
jalnah, so ugotovili, da nikjer ne dobijo zahtevanih količin.
Cenejših vrst najprej zmaryka v delavskih naseljih, pa tudi
v spalnih, kjer prevladujejo upokojenci. Mlinsko predelovalna
industrija je sicer zagotovila, da bo izpolnjevala svojo obveznost
in redno pekla 30 odstotkov cenejšega kruha, vendar bo ostal
problem razporeditve tega kruha. Uporablj^o ga namreč tudi
v bolnišnicah, šolah, vrtcih in v družbeni prehrani. Za vse te
porabnike pa omejene količine ne morejo zadoščati. Sindikat je
zato predlagal, da v občini naredijo razrez, po katerem bi se
ravnale trgovske delovne organizacije ter zagotavljale večje koli-
čine v delavskih in spalnih naseljih.
Imenik spremenjenih
telefonskih številk
Novi tednik objavlja nove številke
tisočih telefonskih naročnikov v Ce-
lju. Priloga na straneh 11-14.
StablllzacUska šok terapija
Mačehovski odnos do psihiatrije na Celjskem? Stran 9.
Eksplozija pred gostilno
Malomarno ravnanje z razstrelivom v kamnolomu.
Stran 15.
Delavski sindikat?
Delavci že dolgo opozar-
jajo, da sindikat, kakršen
je, ne izpolnjuje pričako-
vanj, sedaj so to končno
spoznali tudi v vodstvu. Že
na razširjeni seji republi-
škega sveta ZSS so zahte-
vali korenitejše spremem-
be, kakšne naj bi bile, pa
v tem času razpravljajo
na regijskih posvetih.
V Celju je bil v torek.
Na njem so jasno pove-
dali, da v imenu delavcev
ne morejo odločati, da je
skrajni čas, da pridejo od
splošnih k čisto določenim
ciljem - tako, da se položaj
delavcev ne bo več izgub-
ljal v tisočih drugih dejav-
nikov. To bo mogoče le, če
bo sindikat deloval samo-
stojno. Po mnenju pred-
stavnikov velenjskih sindi-
katov je prvi korak k temu
izstop iz sodelovanja v po-
litičnih koordinacijah, ki
so odvzele odločanje legi-
timnim organom. Predpo-
goj za samostojno in odlo-
čilnejšo vlogo sindikatov je
tudi uvajanje stroke v nje-
govo delo. V Celju so se
zavzeli, da se zbere na
enem mestu - v republi-
škem svetu.
Strokoven in močan sin-
dikat bo še posebej po-
memben v predvidenem
novem tržnem gospodar-
skem sistemu. Kot je dejal
predstavnik republiškega
odbora sindikata gradbe-
nih delavcev Slovenije, se
bo v njem sindikat pogajal
s poslovodnimi in drugimi
delavci o cen^ živega dela.
Če sporazuma ne bo dose-
gel, bo organiziral štr^k.
S tem bi bilo tudi konec
priporočil o najnižjih oseb-
nih dohodkih, ki jih upo-
števa kdor hoče. Kdor dela,
ne more biti socialni pro-
blem, so rekli, pogoj za to
pa je pričetek reševanja
problemov na začetku, ne
na čopku repa, kot je dejala
predsednica celjskih sindi-
katov M^da Meštrov. To
velja sedaj za večino pro-
blemov, še zlasti boleči pa
so tehnološki viški ko sin-
dikat in drugi iščejo reši-
tve, šele, ko so delavci na
cesti.
MILENA B.POKLIČ
Šola prazni denarnice
že tako načete dopustniške denarnice bodo v teh dneh do kraja izpraznile visoke cene
šolskih potrebščin, ki so za učbenike in delovne zvezke letos višje približno za sto odstot-
kov. Brezplačna je samo vzgoja in izobraževanje, da o njihovi kvahteti, kije odvisna tudi od
osebnega dohodka izobraževalnega kadra, sploh ne govorimo. Ostane pa še tudi nakup
ozimnice in ostali tekoči izdatki. Marsikdo bo moral to jesen poseči po zakonih višje
matematike, da mu bo uspelo rešiti se iz finančnih težav.	FOTO: L. KORBER
2. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Dež ni zmotil prazničnega vzdušja
z osrednjo slovesnostjo
v dvorani gasilskega doma
na Sel ah so v nedeljo do-
poldne Šentjurčani zaklju-
čili praznovanje svojega ob-
činskega praznika 18. avgu-
sta. Prireditev, na kateri so
podelili tudi najvišja občin-
ska priznanja - plakete in
priznanja 18. avgust - so na-
mreč zaradi slabega vreme-
na prestavili izpred podruž-
nične osnovne šole na Pro-
seniškem v prostore gasil-
skega društva Lokarje, ki
sodi med najaktivnejše or-
ganizacije v krajevni skup-
nosti Blagovna.
Hkrati z občinskim prazni-
kom, ki ga Šentjurčani praz-
nujejo v spomin na osvobo-
ditev Planine 18. avgusta
1944, so krajani Blagovne
proslavili tudi svoj krajevni
praznik. Slavnostni govor-
nik na osrednji slovesnosti,
predsednik skupščine obči-
ne Šentjur Vlado Gorjup, je
zbranim spregovoril o tre-
nutnem gospodarskem polo-
žaju v občini in med drugim
poudaril, da se »nikakor še
nismo dokopali do spozna-
nja, da je tudi v samouprav-
nem socializmu treba veliko
in odgovorno delati. Ne že-
lim govoriti samo o težkem
gospodarskem položaju, ki
je po oceni narodnega do-
hodka iz leta 1986 na zad-
njem mestu v republiki, pre-
pričan pa sem, da se je v tem
trenutku treba bolj kot kdaj
koli doslej spopasti s sta-
njem ter poiskati izhode iz
kriznega položaja.« V nada-
ljevanju je še poudaril svojo
prepričanost v to, da je
uspešnost gospodaijenja od-
visna predvsem od zastavlje-
ne gospodarske reforme,
ustrezne gospodarske politi-
ke in učinkovitejšega gospo-
darjenja.
Na osrednji slovesnosti ob
šentjurskem občinskem praz-
niku so najzaslužnejšim obča-
nom in organizacijam podelili
tudi najvišja občinska prizna-
ivja - plakete in priznanja 18.
avgust. Plakete so letos prejeli:
krajevna skupnost Blagovna,
Martin Cmok iz kr^evne skup-
nosti Slivnica, učitelj Stanko
Gobec iz Ponikve in direktor
tozda Lastna proizvodnja šent-
jurskega Kmetijskega kombi-
nata Bogdan Knez. Priznarga
18. avgust pa so podelili Silvu
Fendretu iz Brezja pri Slomu,
Zdenku Horvatu s področja ci-
vilne zaščite, zborovodju pro-
fesoiju Francu Klinarju, Mila-
nu Štravsu iz Ribiške družine
Voglajna, Avgustu Vovku iz
šentjurskega obrtnega združe-
nja ter n^boljšim učencem
nižje in višje stopnje vseh šent-
jurskih osnovnih šol: Vidi Re-
zar in Luciji Zidanski iz osnov-
ne šole Fr^a Vrunča v Slivni-
ci, Andreji Korošec iz podruž-
nične osnovne šole Prevorje,
Kseniji Kamer iz podružnične
osnovne šole Solidarnost v Lo-
ki, Poloni Fendre in Matevžu
Brodeju iz osnovne šole Frarya
Malgaja v Šentju^u, Zlatku
Brečku iz podružnične osnov-
ne šole na Kalobju, Matiji
Mastnaku iz podružnične os-
novne šole na Blagovni, Kata-
rini Vreščak in Andreji Galuf
iz osnovne šole Blaža Kocena
na Ponikvi, Moniki Povalej in
Barbiki Štampar iz osnovne
šole Miloša Zidanška v Dram-
Ijah, Aleksandri Krofi in Nevi
Zupanec iz osnovne šole Koz-
janski odred na Planini, Bošt-
janu Gučku iz podružnične os-
novne šole na Dobju ter Jane-
zu Garovšku, Janji Knez in
Janku Mastnaku iz šentjurske
enote srednje kmetijske-živil-
ske šole Celje.
IVANA FIDLER
Vojaške akademije še vpisujejo
Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je zaran
premajhnega zanimanja podaljšal vpis na Akad/
mijo kopenske vojske in Akademijo vojnega let^i
stva in protiletalske obrambe do 31. avgusta.
Tako se lahko mladi, rojeni po letu 1966 in s končan
srednjo šolo z najmanj dobrim uspehom še do koncg
tega meseca vpišejo na obe vojaški akademiji. Prostof
je še za študij artilerije in inženirstva ter prolileialsj^^
obrambe. Gre za višji šoli, na katerih študij traja dv^
leti, gojenci pa imajo šolanje povsem brezplai^r^^
zastonj so tudi učni pripomočki, bivanje in hrana
zagotovljena pa je tudi mesečna žepnina. Podrobnejši
informacije o šolanju dajejo občinski sekretariati ^^
ljudsko obrambo, kjer lahko kandidati tudi izpolnijQ
in oddajo prijavnice za šolanje na obeh akademijah.
Prezgodaj za račune
Ocena izvajanja ukrepov
racionalizacije v občinski izo-
braževalni skupnosti je bila
osrednja naloga sveta za
vzgojo, izobraževanje ter ce-
lodnevno osnovno šolo pri
OK SZDL Šmarje pri Jelšah,
ki se je sestal pred tednom
dni.
Svet je menil, da je za takšno
oceno še malce prezgodaj, ker
je večina takšnih, ki se bodo
odražali šele s pričetkom nove-
ga šolskega leta. Gre zlasti za
ukinitev 4 oddelkov celodnev-
ne osnovne šole v Kostrivnici
in osmih v Podčetrtku. Lahko
pa so ocenili, da se ob skokovi-
ti rasti cen, pri materialnih
stroških ne bo dalo nič prihra-
niti, investicijsko vzdrževanje
pa lahko upočasnijo kvečjemu
za eno leto. Preučitev mreže
šol oziroma šolskih okolišev
pa je dolgoročna naloga, zato
tudi učinkov racionalizacije
v tem trenutku še ni mogoče
oceniti.
Glede prevozov osnovnošol-
cev na Šmarskem, kjer naj bi
PK) zakonu razdaljo do šole do
štirih kilometrov pokrivali
starši, pa je svet menil, da je
potrebno izdelati temeljito to-
vrstno analizo, saj je praksa
mnogo bolj zapletena, kot so
črke zakona. Svet je na seji tu-
di podprl zamisel občinske izo-
braževalne skupnosti o posku-
su, da bi za začetek eno od šol-
skih avtobusnih prog zaupali
zasebnemu prevozniku. S tem
bi nekaj prihranili, saj zaseb-
nik ponuja za 15 odstotkov niž-
je cene prevozov od Izletnika.
Po informaciji o predvidenih
vpisih otrok v osnovno šolo
v naslednjih sedmih letih, s ka-
tero se je seznanil svet, pa ka-
že, da je stanje na tem področ-
ju najslabše v Dobovcu, na Do-
nački gori in v Stoj nem Selu.
Kljub nizkemu številu rojstev
v teh krajih pa šol n^brž še ne
bo potrebno zapirati.
M.AGREŽ
Začetek »Tedna športa«
V	okviru praznovanja mozirskega občinskega
praznika prireja občinska zveza telesnokulturnih
organizacij 5. teden športa, ki bo trajal od nedelje, 28.
avgusta do 11. septembra. »Športniki se bodo pred-
stavili kar v šestnajstih panogah«, pravi predsednik
zveze Martin Aubreht.
V	nedeljo bodo začeli prireditve v počastitev občin-
skega praznika s proslavitvijo 95-letnice ustanovitve
Savinjske podružnice Slovenskega planinskega dru-
štva. Na proslavi, ki bo pri Mozirski koči ob 11. uri, bo
slavnostni govornik predsednik mozirske Sociali-
stične zveze Zdravko Novak. V kulturnem programu
bodo nastopili pevski zbor Enakost iz Mozirja, recita-
torji mozirske osnovne šole in citrar Čujež. Prireditve
Tedna športa se bodo nadaljevale v soboto 3. septem-
bra in se bodo zvrstile v dneh do občinskega praznika,
12. septembra.
BJ
Pisana praznična paiiijača
PriredOve ob šmarskem prazniku do konca septembra
Bliža se 9. september, praz-
nik občine Šmarje pri Jelšah,
ki je obenem priložnost za
primemo obeležitev po-
membnih dosežkov v prizade-
vanjih za hitrejši razvoj obči-
ne in lepše življenje v posa-
meznih krajevnih skupnostih.
Na seznamu prireditev je ve-
liko pomembnih dogodkov,
koncem preteklega tedna sta
bili že dve: v krajevni skupno-
sti Vinski vrh so v soboto raz-
vili pionirski gasilski prapor,
v nedeljo pa so se pomerile
ekipe na turnirju v mjilem no-
gometu.
Prireditve šmarskega občin-
skega praznika bodo vseh vrst:
športne, rekreativne, zabavne,
slavnostne. Kar štiri krajevne
skupnosti imajo v času prazno-
vanja občinskega praznika
svoje, krajevne praznike in pri-
reditve: Kozje, Šentvid pri
Grobelnem, Podčetrtek in
Vinski vrh. V programu prire-
ditev imajo pomembno mesto
tudi gasilci. V soboto bo v Me-
stinju prireditev ob 60-letnici
tamkajšnjega gasilskega dru-
štva, v Pristavi bodo dan za
tem tekmovali gasilci Obsote-
Ija, na Vinskem vrhu bo spo-
minsko tekmovanje gasilskih
ekip za pokal Štefana Krumpa-
ka, v Šm^u pa bo občinsko
tekmovanje gasilskih društev.
Od športnih dogodkov bo
v Logu pri Grobelnem tekmo-
vanje v streljanju na glinaste
golobe, v Rogaški Slatini bo
mednarodni košarkarski tur-
nir, v Šmaiju turnir v kar^
ter spet v Rogaški Slatini tradi!
cionalni ulični tek »Rogaj],.
88«. Šmaije od zabavnih pi^
ditev ponuja Lovsko
v Podsredi pa se bo 10. set
tembra pričel pohod po potet
Kozjanskega bataljona.
Na Šmarskem bodo v čast
praznovanja obeležili tudi po.
membne delovne dosežke
zgradili so vrsto novih cesti
končali nekaj pomembnih m
ložb, o tem pa prihodnjič.
M. AGREŽ
Osrednja prireditev ob ob.
činskem prazniku bo leto;
v kr^evni skupnosti Mestinjt
in sicer v nedeljo, 11. sep.
tembra.
Nove obveznosti za starše
ParticipacUa dogovorlenega programa
Na novo šolsko leto so
celjske osnovne šole tako
kadrovsko kot prostorsko
dobro pripravljene, vsaj ta-
ko zagotav^ajo na Združe-
nih osnovnih šolah v Celju.
Čez poletje so opravili ne-
kaj vzdrževalnih del, tako
da bodo pogoji dela in uče-
nja na nekaterih šolah bolj-
ši, večje spremembe pa se
ne obetajo. Zato pa je več
novosti pri flnanciranju ne-
katerih oblik dogovorjene-
ga programa, ki bodo priza-
dele predvsem starše, o njih
pa so odločali delegati ob-
činske izobraževalne skup-
nosti. Gre za ukrepe varče-
vanja in kriznega prestruk-
turiranja družbenih dejav-
nosti, ki so se jih morali lo-
titi v vseh občinah.
V Celju so se tako odločili,
da zagotovljen program osta-
ja nespremenjen, pri nekate-
rih oblikah dogovorjenega
programa pa so uvedU parti-
cipacijo staršev. Tako naj bi
v prihodnje podaljšano biva-
nje plačevali v višini 4 od-
stotkov od zadnjega pov-
prečnega osebnega dohodka
v Sloveniji. Izračunali so, da
bi junija starši, na primer,
prispevali 20 tisoč dinaijev,
medtem ko bo septembra ta
številka večja. Že ob koncu
preteklega leta so med starši
opravili anketo in ugotovili.
da bo letos mjtnj zanimanja
za podaljšano bivanje otrok.
Tako bo namesto lanskih 40
letos osem oddelkov manj.
S tem so nasale tudi kadrov-
ske težave, ki so jih reševali
z notranjimi prerazporedi-
tvami.
Z novim šolskim letom naj
bi starši sami financirali tudi
jutranje varstvo v Pionir-
skem domu, ki je bilo doslej
brezplačno. Vendar zaenkrat
za to obliko ni zanimanja, ce-
na pa bo odvisna od števila
otrok in dolžine njihovega
bivanja. Tudi pri prevozih
otrok v šolo je prišlo do no-
vosti. Šolarji, ki so oddaljeni
več kot 4 kilometre, bodo
imeli še naprej brazplačen
prevoz. Pri kr^ših razdaljah,
kjer je prevoz potreben zara-
di prometne varnosti, pa bo-
do morali starši prispevati
polovico denaija za mesečno
vozovnico. Takšen primer je
prevoz otrok s Hudinje na 1.
osnovno šolo.
Celjske osnovne šole je la-
ni obiskovalo 7530 otrok,
vpis pa kaže, da jih bo letos
nekoliko manj. Dokončna
številka še ni znana, saj po
navadi pride do sprememb
tik pred začetkom pouka,
gotovo pa bo letos nek^
manj prvošolčkov kot jih je
bilo lani.
Pri prehrani pa so starši
doslej plačevali stroške živil
in porabljene energije, ostalo
pa je prispevala izobraževal-
na skupnost. Skupščina izo-
braževalne skupnosti je me-
nila, da bi ekonomske cene
prehrane ne smeli uvesti kar
takoj, pač pa postopoma, da
se ne bi preveč otrok odpo-
vedalo šolski prehrani. To
velja za kosila, pa tudi za ma-
lice, kjer želijo, da bi malicali
vsi šolarji in bo zato izračun
obroka ostal enak kot doslej.
Cena pa še ni znana, saj pred
septembrom računajo še na
kaikšno podražitev živil.
Ukrepov, kot so ukinjanje
podružničnih ali celodnev-
nih šol, pa se v Celju niso
lotili.
T. CVIRN
Med počitnicami so na šo-
lah opravili vzdrževalna
dela v vrednosti 120 milijo-
nov dinarjev. Tako so po-
pravili streho na osnovni
šoli I. celjske čete, sanirali
problem talne vode na šoli
na Frankolovem in uredili
dva dodatna prostora na
Hudinji. Že lani pa so začeli
urejati delavnico za tehnič-
ni pouk na šoli Veljka Vla-
hoviča, ki je sedaj priprav-
ljena, da sprejme šolarje.
Ne igrajmo se s kruiiom!
V	Pekarni celjske Mlinsko
predelovalne industrije oskr-
bujejo s kruhom celotno celj-
sko območje brez konjiške ob-
čine ter Zasavje in Posavje.
Dnevno napečejo 58 ton kru-
ha, v juliju pa je bilo med 16
različnimi vrstami kruha 21
odstotkov osnovnega, kar je
najvišji odstotek v Sloveniji.
Lastna cena osnovnega kru-
ha je 1.121 dinaijev, z minimal-
no akumulacijo in premijo pa
znaša ekonomska cena 1.181
dinarjev, kar pomeni, da imajo
peki pri kilogramu 801 dinar
izgube. Že podatek, da stane
potrebna že regresirana moka
tipa 850 za peko kilograma os-
novnega kruha 399 dinarjev, je
dovolj za spoznai^e, da Mlin-
sko predelovalna industrija ne
more sama kriti osnovne razli-
ke. Ob sprejetju določene cene
za kilogram osnovnega kruha
je bilo tudi rečeno, da se pre-
skrba s kruhom in pokrivanje
cenovnih razlik ureja na ravni
republike, zato v Ce^ju ne mo-
rejo računati na pomoč iz skla-
da sisa za pospeševanje pride-
lave hrane in zagotavljanje
preskrbe.
V	celjski Mlinsko predelo-
valni industriji pravijo, da so
poskušeili sprva trgovine ena-
komerno oskrbovati z osnov-
nim kruhom, zdaj pa so oskrbo
že nekoliko prilagodili povpra-
ševanju. Tako pošiljajo več os-
novnega kruha v trgovine de-
lavskih in spalnih središč, vse-
kakor pa - tudi če bi ga peki
dnevno poslali v prodajo 30
odstotkov - vsega osnovnega
kruha nikoli ne bodo prodajali
v trgovinah. Z njim namreč
oskrbujejo obrate družbene
prehrane, šole, vrtce, bolnišni-
co in preko prodaje v trgovi-
nah tudi večino gostiln.
Glede na julij so cene kruha
višje v poprečju za 58 odstot-
kov, v primerjavi z lanskim j"'
lijem pa je proizvodnja tega os^
novnega živila padla za 6 od
stotkov. Peki pravijo, da gre^
pripisati varčnejšim nakupo®
kar je glede na cene kruha P>'
vsem razumljivo. Za primer]^
vO le nekco cen: kilogram bel^
ga laškega kruha stane 2.6'i
dinarjev, beli posavski 2.'^
dinarjev, celjski 2.500 dinarje^
30 dag francoskega 1.000 dinar-
jev, četrtkilogramski soj";
hlebček 950 dinaijev, sezamo^
hlebček za hamburger 350 d
naijev, velika žemlja 500 dina)'
jev in mala za polovico m^li
IVANA FIDLEP
Popravek
V članku »TAJFUJ
LASTNEGA ZNANJA« o/J
javljenem v Novem tedm^
št. 33, se je v zadnjem odsW
ku vrinila neljuba naP^.^o
Zadnji stavek se pravi"
»zaenkrat pa njihov gl^^"^!
paradni konj enoboben ^
gozdarski vitel (ne ventili ^
ga izvažajo tudi na zaho^
tržišče, in s katerim v Za^
ni Nemčiji iztržijo
več kot doma«.	jj.
Delavcem Tajfuna in
cem se za napako opra^
jemo.
V konjiški Pekarni in slašči-
čarni Rogla spečejo dnevno
od 5 do 6 tisoč kilogramov
kruha, s katerim oskrbujejo
konjiško in del bistriške obči-
ne, občasno pa ga vozijo tudi
na velenjsko in mariborsko
območje. V zadnjem času je
v tej dnevni količini od 20 do
25 odstotkov osnovnega kru-
ha, ki so ga včasih spekli pre-
cej manj. Zaenkrat gre ves
v prodajalne, septembra pa
ga bodo vozili tudi v šole in
vrtce in ga bo v prodaji še
manj. Kupci bodo tako prisi-
ljeni kupovati druge vrste
kruha, tudi tiste najdražje,
kot je na primer 2-kilogram-
ski hleb domačega kruha, ki
stane 5.650 dinarjev.
S krediti do ozimnice
Osnovni paket ozimnice stane 500 tisoč dinarlev
o organizirani ponudbi
ozimnice je spregovoril ak-
tiv predsednikov občinskih
svetov zveze sindikatov
celjskega območja.
Predstavniki večjih orga-
nizacij združenega dela, ki se
ukvaijajo s prodajo ozimnice
so zagotovili, da je prehram-
benih proizvodov dovolj: pa-
prike, krompiija, čebule,
svežega zelja, jabolk in kon-
zervirane povrtnine. Tudi
čas za prodajo je določen. Pr-
vi krog prodaje, ki je bil od
12. do 19. avgusta, je že mi-
mo. Takrat sta bila na voljo
paprika in čebula. Vse drugo
bo mogoče kupiti v času od
28. avgusta do 3. septembra.
Seveda, če bomo imeli
denar.
Za ugodno kreditiranje ni-
majo denarja niti organizaci-
je, ki ponujajo ozimnico niti
večina sindikalnih organiza-
cij. Rešitev bi lahko bila le
sredstva poslovnih bank. Za-
to so iz Celja poslali pobudo
Republiškemu svetu Zveze
sindikatov Slovenije, da se
vključi v pogovore z Ljub-
ljansko banko, ki bi n£y nu-
dila premostitvene kredite
trgovinam pod ugodnejšimi
pogoji (na 3 do 4 mesece).
Pričakujejo in terjajo, da bi
našli rešitev še ta teden, saj
bo sicer prepzno. Pozno je že
tudi sed^, saj bi morali biti
kreditni pogoji dogovoijer.
že spomladi in to ne le s
ozimnico, temveč tudi za šol
ske potrebščine.
MILENA B. POKLIC
Občinski sveti Zveze sij
dikatov celjskega obmoiji
poleg tega predlagaj«
skupščinam samoupravni!
stanovanjskih skupnosti ic
izvršnim svetom skupšiii
občin, da bi stanarine pon
šali šele v mesecu oktobn
in ne v septembru, kot j(
bilo predvideno. Tako bi
vsaj nekoliko omilili velik!
stroške, ki jih imajo družin«
avgusta in septembra.
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
Obresti pametnih naložb
^ična samo s siarimi programi ne bi preživela
l«jaložba v kroglične leža-
le se celjski Žični obrestuje.
y polletju so s to proizvod-
njo dosegli četrtino dohod-
Ita, njen delež v celotnem
prihodku pa je bil samo 10
Odstotkov. Kakovost in za-
nesljivost pri rokih zago-
tavljajo dobro prodajo. Kar
gO odstotkov krogličnih le-
^ev gre posredno v izvoz
ja zahodno-evropsko tržiš-
če v izdelkih drugih delov-
nih organizacij. Kot je po-
vedal direktor Žične Anton
jelenko, bi ležaje lahko iz-
važali tudi neposredno, če
t,i bili sposobni proizvesti
večje količine, kakršne želi-
jo naročniki iz tujine.
Večjo proizvodnjo ležajev
zaenkrat onemogočajo pred-
vsem ozka grla v strojni
opremi. Premošč^o jih s tro-
izmenskim in celo predvide-
nim štiriizmenskim delom.
Eno izmed njih so uspešno
opravili s konstrukcijo robo-
ta, ki nadomešča delavce pri
najnatančnejšem delu. Sicer
pa so izračunali, da bi morali
vložiti še 10 milijonov dinar-
jev, vendar se tega ne bojijo,
saj bodo prihodnja vlaganja
predvsem v stroje in nepri-
merno manj v infrastruk-
turo.
Prestrukturiranje proiz-
vodnje teija tudi prestruktu-
riranje kadrov. Po letu 1981
so v Žični število zaposlenih
ni povečalo, pomembno pa
se je izboljšala kvalifikacij-
ska struktura, saj zaposluje-
jo predvsem mlade, strokov-
no usposobljene ljudi. »Žič-
na ima za mlade dober pro-
gram in prepričani smo, da
nam dela ne bo zmanjkalo,«
pravi Anton Jelenko. »To je
predvsem zasluga novih pro-
gramov, saj samo s starimi
ne bi mogli preživeti.«
Ob nadpovprečni uspeš-
nosti in zahtevnosti proiz-
vodnje in višji strokovnosti
delavcev si v Žični postavlja-
jo tudi višje cilje pri osebnih
odhodkih. Ti ne morejo več
ostati pri povprečjih panoge.
Tudi to jim bo omogočila
predvsem proizvodnja kro-
gličnih ležajev. Sicer pa je
Žična že sedaj med tistimi
redkimi celjskimi delovnimi
organizacijami, kjer pri iz-
plačilih osebnih dohodkov
za mesec junij nihče ni prejel
manj kot 320 tisoč din^ev
za normalno opravljanje
dela- MILENA B. POKLIČ
Izpiti SO tu
Okoli 600 dijakov celj-
skih šol se pripravlja na
popravne izpite. Ta teden
se je začela večina poprav-
nih izpitov na celjskih sred-
njih šolah, kjer bodo po-
skušali tisti mary pridni
ujeti zadnji vlak za vpis
v naslednji letnik. Še ved-
no delajo n^večje težave
dijakom po srednjih šolah
matematika, fizika in tuji
jeziki.
Počitnic je konec tudi za
večino študentov. Na vseh
slovenskih fakultetah so se
začeli septembrski izpitni
roki.
GB
Toper ob polletju brez Izgube
Po slabih rezultatih v pr-
vem letošnjem tromesečju
in večletnih težavah je To-
per ob polletju posloval
brez izgube, kar je zelo
ugodno glede na gospodar-
ske razmere, v katerih teče
že drugo leto sanacija de-
lovne organizacije.
V prvem tromesečju so za-
beležiU 835 milijonov dinar-
jev izgube, predvsem zaradi
velikih sezonskih znižanj,
razmeroma velike neplačane
realizacije, situacije z obra-
tom v Donjem Vakufu, neka-
terih prenešenih stroškov iz
preteklih let, nedoseganja
plana proizvodnje in drugih
vzrokov. Vse so kritično raz-
členili in sprejeli ukrepe, ki
so v drugem tromesečju že
dali rezultate. Za poslovanje
v drugem tromesečju so bih
še posebej pomembni maj-
ski ukrepi Zveznega izvršne-
ga sveta. Zaradi njih so imeU
veUko težav pri izplačilu
osebnih dohodkov, pa tudi
zaradi skoka cen materialov,
ki je bil ob sprostitvi cen ve-
lik. Vendar je na drugi strani
hitrejše naraščanje tečajev
tujih valut izboljšalo poslov-
ni položaj Topra, ki je v veU-
ki meri usmerjen v izvoz.
Kar 70 odstotkov zmogljivo-
sti so namreč rezerviraU za
prozvodnjo za tuje kupce.
Tako je Toper v prvem pol-
letju na konvertibilno po-
dročje prodal za 22 odstot-
kov več kot v enakem lan-
skem obdobju, kar pomeni
vrednostno za 28 odstotkov
več.
Likvidnostni problem, ki
je bil v preteklih letih eden
največjih v Topru, rešujejo
s pomočjo interne banke sa-
natorja SOZD Merx. Veliko
finančno breme pa bodo tudi
v prihodnje predstavljale
obresti, saj je Toper brez
lastnih obratnih sredstev.
V	drugem tromesečju se
je izboljšalo tudi stanje ne-
plačanih realizacij, zado-
voljni pa so tudi s prodajo
in z obračanjem obratnih
sredstev, le poslovni rezul-
tati šmarske temeljne orga-
nizacije Konfekcija niso za-
dovoljivi. Zaostajajo rezul-
tati proizvodnje, prisotno-
sti na delu in produktivno-
sti, ki so pod načrtovanimi.
V	prihodnje bodo lahko
poslovni rezultati zelo razhč-
ni, s^ nanje vpliva hitro
spreminjanje obrestnih mer,
cen surovin, predpisov in
splošna nestabilnost gospo-
darskega sistema, pri čemer
imajo kot proizvajalci konč-
nih izdelkov velike težave.
Šokantna gibanja
v obrestni politiki
Zadnje čase letijo na ban-
ke velike kritike v zvezi
s politiko obrestnih mer.
Toda temeljne banke so pri
tem še najmanj krive, kajti
v njihovi domeni je le obli-
kovanje zelo majhnega dela
obresti, to so realne obrest-
ne mere, medtem ko sta za
določanje višine revaloriza-
cijskih obrestnih mer pri-
stojna na zvezni ravni kar
dva zbora. Časovna neus-
klajenost in dvojna pristoj-
nost sta v mesecu juliju pri-
peljali do take situacije, ki
večini ni razumljiva, ima
pa velike Hnančne posle-
dice.
.Za mesec juhj je bila v za-
tetku meseca objavljena re-
valorizacijska stopnja 231 oz.
mesečno 10,1 odstotka, ko-
nec meseca pa je bila po
spremembi zakonskih pred-
pisov ugotovljena stopnja
895 oz. mesečno 21,1 odstot-
l^a. Na tak skok so seveda vsi
reagirali. V gospodarstvu
kot v bankah je nastala nego-
tovost in zmeda v medseboj-
'^em poslovanju. Banke so
preko LB Združene banke in
Združenja bank Jugoslavije
opozaijale na nastalo situaci-
jo in posledice, ki jih bo naj-
"^olj občutilo že tako slabo
■"entabilno gospodarstvo. Na
dohodek banke pa konkret-
na sprememba ne bo imela
bistveno pozitivnega vpliva,
^aj mora banka plačati višje
^bresti na vpogledna sred-
stva tako gospodarstvu, ne-
gospodarstvu, občanom in
znaša obrestna mera za me-
sec julij 179, kar je mesečno
14,9 odstotka.
V skladu z zakonskimi
predpisi je bil obračun reva-
lorizacije kratkoročnih kre-
ditov za mesec julij izvršen
po stopnji 895 oz. osnova ju-
nijska rast cen na drobno
v višini 21,1 odstotka. Sku-
pen obračun za gospodar-
stvo je bil enkrat večji kot bi
bil v primeru, če do spre-
membe ne bi prišlo in je zna-
šal 20,2 milijarde din. Zato je
Splošna banka Celje takoj
sklicala izvršilni odbor, kjer
je bilo izrečenih precej kri-
tičnih besed na retrogradno
uveljavitev zakonskih pred-
pisov. Obenem je bil sprejet
sklep o možnosti dvomeseč-
nega odloga plačila obraču-
nane revalorizacije za mesec
julij 1988 v višini 50 odstot-
kov. S to poslovno potezo bo
banka vsaj delno likvidnost-
no ublažila šokantna nihanja
v obrestni politiki, ki jih za-
dolženo gospodarstvo vse
težje prenaša. Na pobudo iz-
vršilnega odbora je bila pri-
stojnim institucijam posre-
dovana zahteva po ustreznej-
ši politiki obrestnih mer, s^
nenehne spremembe pov-
zročajo negotovost in neza-
upanje tako pri tistih, ki ima-
jo v banki sredstva kot pri
kreditojemalcih in potenci-
rajo negotovost pri vodenju
finančne poUtike na sploh.
Skrbijo jih obresti
^ mozirskem gospodar-
so v prvem polletju,
*'Jub neugodnim pogojem,
''^bro gospodarili.
^ fizična rast proizvodnje
■ letošnjem prvem polletju
JJ količinsko 6,6 odstotkov
u^a. Največjo beležijo
t^A, Glin, Kovinarstvo in
JJireka. Iz lanskega leta se
; j^^aljuje upadanje kmetij-
proizvodnje. V gozdar-
Sg ,. so proizvodni načrti do-
polovično, promet pa
se povečal na področju trgo-
vine. Ugodne so tudi rasti
v družbenem sektorju turiz-
ma: število nočitev je večje
za tretjino. V primerjavi
z ostalimi panogami v Slove-
niji, v Mozirju ne presegajo
repubhškega povprečja le
v kemični industriji in kme-
tijstvu. Izvoz so povečali re-
alno kar za 53 odstotkov.
Stopnja pokritja uvoza z iz-
vozom je 177 odstotkov.
Prihodek mozirskega go-
spodarstva se je povečal tudi
realno, najbolj v Cinkarni-
nem tozdu Kemija, MGA,
RTC Golte, Elkroju in Glinu.
Akumulacija se povečuje za
petino hitreje kot dohodek.
Največji delež akumulacije
so ustvariU z 43 odstotki
v MGA in s 16 odstotki v El-
kroju. Povprečni neto oseb-
ni dohodek je 137 odstotkov
višji kot v lanskem letu. Zao-
stajanje rasti osebnih dohod-
kov za republiškim povpreč-
jem je 14, v samem gospo-
darstvu pa 13 odstotno.
B.J.
V pasjih dneh je
pivo teklo v potokih
v vročih tednih, ki so si
pred nedavnim kar sledili,
so najbolj zadovoljno pre-
števali denarce proizvajalci
takšnih in drugačnih osve-
žilnih pijač. V laški Pivo-
varni so julija dosegli re-
kordno mesečno proizvod-
njo piva, saj so ga prodali
kar 149 tisoč hektolitrov.
S tem so za 2,5 odstotka
presegli do sedaj n^večjo
prodajo piva. Dnevno so
v vročih dneh prodah okoU
milijon štiristo tisoč stekle-
nic piva, včasih pa se je pro-
daja dvignila tudi do okoli
dva milijona prodanih ste-
klenic dnevno.
S prodajo so torej v laški
Pivovarni zadnje tedne zado-
voljni, s^j so v prvih mesecih
letos, in v juniju, ko so povi-
šali cene piva, zabeležili oko-
li 20 odstotni padec prodaje.
Sedaj pa se srečujejo s teža-
vami s stekleno embalažo.
Čeprav so letos povečali
sklad embalaže za okoh 25
odstotkov, v Pivovarni opa-
ž^o, da potrošniki steklenic
ne vrač^o. Po besedah Mar-
ka Jugoviča, vodje grosistič-
ne prodne v Pivovarni La-
ško, je l^ko vzrokov za to
več. Morda so prenizke kav-
cijske cene. Morda pa je do
težav prih^alo tudi zaradi
odpiranja novih diskontov
in zasebnih trgovin, kjer so
bih kupci prisiljeni ob pr-
vem nakupu kupiti kar zaboj
piva, da so ga lahko ob na-
slednjem nakupu zamenjah.
»Če hočemo nemoteno oskr-
bovati tržišče z našim pivom,
moramo imeti na voljo do-
volj steklene embalaže, zato
pozivamo kupce, naj vračajo
steklenice!« je dejal Marko
Jugovič.
V vročih dneh je laška Pi-
vovarna izpolnjevala načrte,
ki so si jih zadali za letos, več
kot stoodstotno. Predvsem
pivo v pločevinkah in sodč-
kih gre v teh dneh dobro
v prodajo na Primorskem.
V Pivovarni že ugotavljajo,
da je tudi pri prodsui piva
opazno padanje kupne moči.
Predvsem je to očitno v in-
dustrijskih predeUh, med-
tem ko je nekohko bolje
v agrarnih. V zadnjem času
so zabeležiU precej veUk
upad povpraševanja po pivu
na mariborskem področju,
prodajno mrežo pa so uspeš-
no razširili na zagrebški in
beograjski trg ter na Obalo.
Laški pivovarji, ki so m^a
letos jugoslovanskemu tržiš-
ču ponudiU novo blagovno
znamko piva Zlatorog Club,
nameravajo še letos tržišču
ponuditi kvalitetnejše vrste
piva v steklenicah, ki bodo
vsebovale 0,33 del te osvežil-
no grenke tekočine.
NATAŠA GERKEŠ
SVET MED TEDNOM
Piše Slobodan Vujanovič
Temni oblaki nad Burmo
v Burmi cvetejo bambusi, kar se dogaja enkrat v petde-
setih letih. Toda ljudem zbujajo rdeči cvetovi občutek
tesnobe. Mar niso tudi v Kampučiji leta 1975, pred priho-
dom na oblast zloglasnih Rdečih Kmerov Pola Pota, prav
tako cveteli bambusi? Burma je dežela eksotike (vedno
bolj blede, pravijo redki popotniki), budizma, pa tudi
vedeževalstva in praznoverja. Sein Lwin, zdaj že bivši
burmanski predsednik (na oblasti je bil le 18 dni), je bil že
pred tremi leti zaupal prijateljem, da bo po napovedih
astrologov nekoč postal predsednik države, a bo nato
postal žrtev atentata. Prvi del prerokbe se je uresničil,
pravijo pa, da je bilo zadoščeno tudi drugemu. Kajti na
Sein Lwina je nek^j dni potem, ko je postal predsednik,
resnično streljal atentator. Slišati pa je, da je bil napad
v resnici insceniran - tako naj bi se (kakor verjamejo
Burmanci), žrtev izgonila namenjeni usodi.
NcOje anekdota resnična ah ne, Sein Lwin, kot rečeno že
bivši predsednik, pred tem pa tudi šef zloglasnih posebnih
policijskih enot za obračune z demonstranti, v nastalih
eksplozivnih političnih razmerah ni hotel izzivati usode.
Svoje mesto je kmalu prepustil nekoliko manj kompromi-
tiranemu politiku, dosedanjemu javnemu tožilcu Maungu
Maungu, ki bo obenem tudi novi predsednik vladajoče
Stranke socialističnega programa.
Toda nova rošada na partijskem in državnem vrhu (pred
tem je svoj odhod po 26 letih praktično diktatorskega
vladanja oznanil oče ideologije »burmanske poti v sociali-
zem«, general Ne Win) zagotovo ne bo sama po sebi pomi-
rila vala nezadovoljstva, ki je v zadnjih tednih preplavil
Burmo. Demonstracij tolikšnih razsežnosti na ulicah Ran-
guna in drugih mest pravzaprav ni bilo že od poznih
tridesetih let, ko so se Burmanci množično dvignili proti
britanskim kolonialnim oblastem.
Če so pred nekaj meseci demonstrirali večinoma štu-
dentje, zdaj ni več tako. Kajti korenine nezadovoljstva so
širše in globlje. »Burmanska pot v socializem« - zmes
militarizma, marksizma in budizma - je Burmo pripeljala
ne le v jalovo samoizolacijo od sveta, marveč tudi dobe-
sedno na beraško palico. Državo, ki je bila nekdaj izvoz-
nica hrane in ki ima bogate naravne vire, je lani OZN
uvrstila na seznam najmanj razvitih držav, da bi lažje
prenašala breme tujih dolgov. Povprečni letni dohodek na
prebivalca je le 200 dolarjev. Da bi bila mera polna, na
severu države nenehno divja vojna vladnih sil s plemen-
skimi vojskami.
ljudje torej zahtevajo korenite spremembe, ne le ko-
zmetične menjave na vrhu. Te je na nedavnem šestem
partijskem kongresu obljubil tudi sam Ne Win, toda
očitno račum^joč, da bo način vladanja v bistvu ostal
nespremenjen. Novi predsednik Maung Maung spet
ponavlja obljube s kongresa - da bodo sproščena tuja
vlaganja, zasebno podjetništvo, legalizirana obmejna trgo-
vina ipd. Toda ljudje hočejo tudi drugačen političen
sistem, oziroma vs^ referendum o njem, kar je prav tako
obljubil Ne Win, nato pa je obljubo požrl. Agonije v Burmi
še ne bo tako kmalu konec.
Južnoazljska pretresa
Sodni dan - tako opisujejo razsežnosti katastrofalnega
potresa, kije prizadel severovzhodno Indijo. Potres, z epi-
centrom blizu nepalsko-indijske meje, je imel 6,7 stopnje
po Richterjevi lestvici, s čimer je skor^da dosegel tistega
izpred 54 let, ko je v indijski državi Bihar umrlo skoreg
11.000 ljudi, v Nepalu pa več kot 3000. Dokončno število
žrtev najnovejše katastrofe še ni znano, domnevajo pa, da
je umrlo najmanj tisoč ljudi, medtem ko jih je bilo več
deset tisoč ranjenih. Potres so čutili tudi v New Delhiju, ki
je od epicentra oddaljen kar 5500 kilometrov. Indijska in
nepalska vlada sta organizirali reševalne akcije, na kraj
nesreče pa sta odšla tudi premier Radživ Gandhi in Man
Singh.
Nekaj pred to nesrečo pa je indijsko sosedo Pakistan
doletel tudi svojevrsten političen pretres, ki je močno
odjeknil ne le v Pakistanu, marveč tudi po svetu. V letalski
nesreči je namreč izgubil življenje pakistanski predsednik
genercd Zia U1 Hak, poleg njega pa je v strmoglavljenem
vojaškem letalu umrlo še 28 oseb, med njimi ameriški
veleposlanik v Pakistanu.
Po dosedanjih izsledkih preiskovalcev naj bi šlo za sabo-
tažo - bodisi podtaknjeno bombo ali pa raketrii napad na
letalo. Medtem ko vzroke nesreče še raziskujejo, so po vsej
državi razglasih izredno stanje in desetdnevno žalovanje.
Oblast je začasno prevzel predsednik senata Gulam Išak
Kan, ki je sporočil, da parlamentarne volitve (ki jih je bil
Zia U1 Hak napovedal za november) ne bodo odpovedane.
Smrt predsednika, ki je bil, potem ko je izvedel državni
udar, na oblasti en^st let, bo imela nedvomno precejšnje
posledice na pakistanskem političnem prizorišču, nemara
pa tudi širše. Opozicija trdi, da seje Zia U1 Hak, pred letom
1977 svetu neznani general, zmogel obdržati na oblasti le
zaradi represije in še bolj zaradi pomoči ZDA v zvezi
z afganistansko krizo. Zdaj naj bi se zopet odprla vrata za
demokratizacijo politike, kjer ima zaradi volilnega sistema
še vedno vse ključe v rokah vladajoča Muslimanska liga.
»Ne gre se veseliti zaradi takšne nasilne smrti nekega
človeka, treba pa se je spomniti, da je Zia z nasiljem začel
svojo kariero in z nasiljem jo je tudi končal«, je po pred-
sednikovi smrti dejala opozicijska voditeljica Benazir
Buto, hči predsednika Zulfikarja Ali Buta, ki ga je po
vojaškem udaru v (najbrž montiranem procesu) dal obesiti
prav Zia U1 Hak. Stiriintridesetletna voditeljica Pakistan-
ske ljudske stranke in drugi opozicijski voditelji zahtevajo
naj bodo odpravljene omejitve za udeležbo strank na voli-
tvah.
Dejstvo je, da je prav Benazir Buto v tem trenutku
najbolj karizmatično ime pakistanske politike. Toda vpra-
šanje je, ali ji bo uspelo priti na oblast, saj bi to pomenilo
temeljito spremembo politične strukture, ki jo je dobro
desetletje označevala vladavina generalov, oprta na poli-
tiko islamizacije in seveda na zavezništva v tujini. Kot
kažejo najnovejši dogodki (nemiri in demonstracije) se
polcirizacija političnih sil v Pakistanu povečuje. Naslednja
prelomnica bodo volitve, pa tudi dogodki v sosednjem
Afganistanu in morebitni premiki - pozitivni ali negativni
- v odnosih z Indijo.
4. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
»Nisem vedela kaj je pomlad«
Nančka Ravnjak z Gorenja Ima šele sedaj čas zanju
Sredi čudovite narave,
obogatene z bogato popla-
čanim delom človeških rok
živita danes Nančka in
Gustl Ravnjak. Med delom
na vrtu, skrbi za rože, veze-
njem in pogovori minevajo
dnevi zakoncema, ki sta se
dolga leta videvala samo tu
in tam, ob koncih tedna.
Nančka je desetletja hodi-
la s sestanka na sestanek:
»Nisem vedela, kaj je po-
mlad, kaj je poletje,« pravi
o tistih časih. Danes živi dru-
gačno življenje v drugem
svetu, sredi narave in cvetja,
ki jo vsak dan znova opozar-
ja na minevanje in rojevanje
in izpolnjuje praznino, ki bi
sicer nastala za zvedavimi
otroškimi očmi.
Nančka je bila učiteljica
razrednega pouka. Iz Polzele
jo je vodila pot na Prihovo,
na Gorenje, v Jarenino v Slo-
venskih Goricah in jo, pripe-
ljala v Zreče. Tam je ostda,
iz leta v leto bolj vpeta v živ-
ljenje šole, kraja in občine.
Kar 28 let je vodila pionirsko
organizacijo, 25 let občinsko
pionirsko komisijo, bila de-
setletja aktivna v občinski
zvezi prijateljev mladine, vo-
dila pionirsko in žensko fol-
klorno skupino že takrat, ko
so se s tovornjaki vozili na
predstave. Tistemu, ki dobro
vleče tovor, je treba še nalo-
žiti, so menda povsod misUh
in bili so časi, ko je imela
Nančka tudi po 25 različnih
funkcij: »Hodila sem s se-
stanka na sestanek. Z upo-
kojitvijo pa je bilo vsega ko-
nec,« pove in doda, daje do-
volj naredila.
Tudi drugi so opažih njeno
prizadevnost. Njena zbirka
priznanj je veUka: prejela je
Kipec kuriija Jovice, visoko
priznanje jugoslovanskih pi-
onirjev, Zlati znak Zveze pri-
jateljev mladine, medalji za-
slug za narod in za delo...
Najlepša nagrada pa je bil za-
njo obisk pri tovarišu Titu.
Spremljala je slovenske pi-
onirje v Beograd, ko so mu
šh skup^ s pionirji iz drugih
republik voščit za rojstni
dan. »To je bilo nepozabno
doživetje. Ves čas je deževa-
lo in prvič je posijalo sonce,
ko je prišel tovariš Tito. Na-
stala je smrtna tišina in šele
čez čas so jo pionirji prekini-
h z vzkliki ,Mi smo Titovi,
Tito je naš'. Lepo je bilo, sko-
rsO nezemeljsko,« se spo-
minja.
Priznanja potrjujejo, da je
bilo njeno delo opaženo,
vendar ni delal zaradi njih:
»Iz veselja sem delala. Bese-
dica zahvale je bila že veUko.
Danes je povsod v ospredju
denar. Tudi pri delu učite-
ljev z mladimi. Zdi se mi, kot
da se z njimi ukvarjajo samo
toliko kot se morsoo. Pa tudi
mladi so se spremenih. Spo-
minjam se, kako so delah
z navdušenjem, kako samo-
stojni so pri tem bili. Sedaj
pa - ne vem, je navdušenje
splahnelo ah jih starejši ne
vodijo več prav.« Razloge vi-
di Nančka tudi v spremenje-
nem načinu življenja. Mladi
se zabavno doma ob televizi-
ji, igralnih stolpih... Včasih
pa je bilo pomembno, da si
bil zraven, tam, kjer se je kso
dogajalo. Priznava tudi razli-
ke med ljudmi. Tudi nekoč
so se že dogajale grdobije.
Ampak tako je življenje. Ne
bi pa ga smel uravnavati de-
nar. Nekoč, ko ni bilo denar-
ja za pionirsko organizacijo,
za lovce pa je bil, je županu
zabrusila: »Dobro, dajte ga
lovcem. Pa naj zajce udoma-
čijo, otroci pa bodo podivja-
h.« Takratni župan ji tega ni
zameril. Danes tudi za lovce
ni denarja. Tovarišica Nanč-
ka pa pravi, da to ne bi smel
in mogel biti izgovor za
opuščanje različnih dejavno-
sti, še posebej ne za delo
z mladimi. S^ človek vendar
ne živi zaradi denarja.
MILENA B. POKLIČ
Tovarišica Nančka tako, kot seje spominja največ ljudi na
prireditvi, sredi otrok.
Znanje in poslušnost na preizkusu
v okviru prireditev ob šentjurskem občinskem prazniku 18. avgustu si je množica
Sentjurčanov v domačem športnem parku ogledala nastop službenih psov milice in celi.
skega kinološkega društva.
Miličniki-vodniki so s svojimi psi prikazali nek^ službenih akcij, v katerih so najpogo.
šteje potrebni šolani psi. Med drugim sta pes in vodnik lovila pobeglega voznika in
ustavljala roparja, prikazali pa so tudi akcijo v kateri je pes sledil in ulovil sumljivo
oboroženo osebo. Službeni psi mihce so šentjurčane presenetih s svojo poslušnostjo,
hitrostjo in učinkovitostjo, prav tako pa so bih zadovoljni tudi z nastopom šolanih psov
celjskega kinološkega društva, ki so ob ukazih svojih gospodarjev prikazah številne spetno-
sti in znanje, osvojeno v izobraževalnih programih društva.
I.FIDLER
Nov žalski nadvoz
Delavci žalskega tozda celjskega Ingrada bodo septembra dokončali gradnjo nadvoza
nad železnico in južno obvoznico pred Hmezadom. Ingrad je delo prevzel na ključ, nadvoz
pa bo veljal 350 milijonov dinarjev.
BP, Foto SE
Privlačni družinski žarni grobovi
Na celjskem mestnem pokopaUšču so dosedaj uredili že 530 žarnih pokopnih mest, za
njihov nakup pa se - verjetno zaradi pristopne cene - odloča vse več ljudi. Žarno zadnje
počivališče, v katerega je moč pokopati 5 žar, velja ta čas le 850 tisoč dinarjev, medtem ko
samo spomenik-za klasičen grob stane okoh 2,5 milijona dinarjev. V Komunalini Pokopah-
ški dejavnosti pravijo, da imajo sedaj dovolj žarnih grobov vsaj za dve leti, sicer pa bodo
tovrstne grobove postavljali še na severnem delu pokopališča. Tako naj bi bilo na celjskem
mestnem pokopahšču dovolj prostora skoraj do leta 2040.
BP
Za letnim še
avtomobilski
kino
Rekreacijsko turistični
center »Golte« je v letoš-
njem poletju organiziral do-
bro sprejete novosti, letni
kino na Žekovcu. Septem-
bra nameravajo letni kino
poskusno nadomestiti z av-
tomobilskim kinom.
Kino predstave v letnem
kinu na Žekovcu so ob pet-
kih ob 21. in ob 24. uri. Na
sporedu prve večerne pred-
stave je akcijski film, med
drugo predstavo pa se odvrti
erotični film. S predstavami
na Žekovcu so začeh v začet-
ku julija in bodo trgale do
konca avgusta. RTC »Golte«
je uvedel predstave za pope-
stritev poletnega dogajanja
v Gornji Savinjski dohni ozi-
roma izvenpenzionske po-
nudbe. Z obiskom prvega
letnega kina so zadovoljni,
saj si predstave ogleda od
100 do 150 obiskovalcev.
Predstave obiskujejo doma-
čini in turisti, ki prihajajo
predvsem iz avtokampa
»Menina«. Septembra name-
ravžOo poiskusno u vnesti av-
tomobilski kino in bodo v ta
namen izkoristih velik in ne-
izkoriščen avtomobilski pro-
stor.	gj
Gredo na svetovno prvenstvo
Minulo soboto so bile skupne priprave državne reprezeH;
tance športnih, šolanih službenih psov z vodniki v o^'^
Žalca. Državno reprezentanco za svetovno prvenstvo, ki ^.
od 17. do 19. septembra, bodo med drugim sestavljali tu^
trije člani Kinološkega društva Žalec s svojimi štirinožci. ^
so Karli Korber (Dingo), Albin Draksler (Goro) in I^JJ
Polesnik (Fiksa Graškogorska). Svetovno prvenstvo
v Zvezni republiki Nemčiji, tekmovali bodo po mednar"
nem programu in sicer v sledenju, poslušnosti, obrambi
napadu. Od 8. do 11. septembra pa bo v Avstriji evrops^^
prvenstvo, tam pa bo kot rezerva Ivan Polesnik. Do odh"
na svetovno prvenstvo bo imela reprezentanca še več ski^P
nih priprav. Kot je povedal selektor in vodja reprezentan
Bogdan Sergo, se želijo kar najbolje predstaviti. ^»o
TONE TA^C^
^jAVGUSM^
NOVI TEDNIK - STRAN 5
flUaraton pogumnih
^os na maratonu CeUe-Logarska
^^ulina že več kot trideset hodcev
ivlaraton Celje-I^garska
jjoa (pravijo mu »Pohod
J-rumnih«) vsako leto do-
(iva več privržencev. Prve-
1 maratona pred tremi leti
[jse udeležili štirje mara-
jflci - J®^® Zorko, Franc
Shodiš, Berni Tratnik in
Le Javornik - lani je od-
L oa pot iz Celja že 17 hod-
iv, letos, na četrtem mara-
Ijdu pa pričakujejo več kot
l^deset udeležencev,
(jre za kar zahteven mara-
Ici poleg ustrezne fizične
■oridicije zahteva tudi do-
volj dobro psihično priprav-
^nost (lahko bi rekli kar tr-
jg). Vendar pa izkušnje pra-
Jj, maratonov kažejo, da je
idstopov zelo malo. Prvo le-
jje odnehal en hodeč, dru-
ro in tretje leto pa po dva.
\;5jvečji nasprotnik na tem
^atonu so praviloma žulji.
Maraton bo, tako kot vsa-
jo leto, prvo soboto v sep-
»mbru - letos je to 3. sep-
»mbra. Start bo ob eni uri
jutraj izpred magistrata na
IVgu V. kongresa v Celju, na
ilj v Logarski dolini pa bo
::eba priti najkasneje v 16
Izkušnje prejšnjih ma-
stonov kažejo, da je časa so-
•azmerno veliko, saj so na
iosedanjih maratonih udele-
ienci praviloma prihajali na
ij v dvanajstih urah ali pa
ieprej.
Maraton organizira, tako
lotvse doslej, skupina nav-
jiSenih hodcev, organizacij-
iid odbor pa vodita Jože
lorko in Franc Smodiš. La-
3 je bilo na maratonu prvič
jdi organizirano spremstvo,
C je hodcem nudilo osvežil-
s pijače in hrano. Organiza-
Diji obljubljajo, da bo tudi
ftos tako, trudijo pa se, da
ki organizirali še prvo zdrav-
niško pomoč, če bi udeležen-
ci dobili med potjo žulje ah
kakšne druge poškodbe.
Prijave zbira Jože Zorko
sicer fotograf) v Zidanškovi
uhci v Celju in sicer do 28.
avgusta. Jože Zorko je poleg
Franca Smodiša tudi edini
na vseh treh maratonih pri-
šel na cilj (Berni Tratnik je
prišel na cilj prav tako tri-
krat, vendar je lani startal iz
Zidanega Mosta).
Izkušeni hodci zato vsem
prijavljenim maratoncem
svetujejo, da si priskrbijo
primerno obutev, da ne bo
žuljev, rezervne nogavice in
primerno obleko, ker je lah-
ko septembra zgodaj zjutrjg
že kar precej hladno.
Letošnji maraton bo pod-
prlo tudi precej delovnih or-
ganizacij in zasebnikov. Fi-
nančno in drugo pomoč so
že obljubili Pivovarna La-
ško, Coca-cola Žalec, ZŠAM
Celje, Zavarovalna skupnost
Triglav, Tkanina, Cinkarna,
EMCX Mlekarna Aija vas,
SIP Šempeter in zasebni go-
stinec s Celjske koče Za-
kelšek.	S. ŠROT
Darinica Pesiio
Po krsuši in hudi bolez-
ni seje v 59. letu za vedno
poslovila Darinka Peško
iz Vrbja pri Žalcu. Slovo
prijateljev, sodelavcev in
krajanov je bilo težko.
Darinka Peško pa za ved-
no ostaja v spominu vseh,
ki so jo poznali.
Mladost je preživela
v Vrbju pri Žalcu in vse-
lej je bila skromna, a ve-
drega duha. Močno si je
prizadevala, da je v LJub-
ljani končala Višjo eko-
nomsko šolo, kasneje je
bila vrsto let uspešna ra-
čunovodkinja pri Rekla-
mi v Celju, vse do upoko-
jitve leta 1982. Brez dela
ni mogla in ni znala biti.
Polna moči in dobre volje
je še pred nek^j leti, ko je
bila sicer že upokojena,
pomagala v računovod-
stvu pri Novem tedniku.
Darinka Peško ostaja
v spominu krajanom Vrb-
ja zlasti kot tajnica Kra-
jevne skupnosti. Radi so
se obračali k njej po na-
svete, pomoč aU pa na
prijateljski pomenek. Ni
znala in ni poznala besed
»nimam časa« in »pridi
kdaj drugič«. O svojih te-
žavah nikoli ni tožila, če
žeje, je rekla, da je samo
utrujena od dolgega dela.
Želela sije počitka.
Neozdravljiva bolezen
je Darinko Peško položila
k počitku. Ostaja prazni-
na, ki so jo čutili zlasti
njeni najbli^i in sosedje
ter prijatelji ob odprtem
grobu. Namesto cvetja na
njen prerani grob so sose-
(ije Pepca Turšič, Oblak
Marija, Jožica Turšič,
Anica Kožar in Amanda
Hrastnik, nakazali 200 ti-
soč dinarjev na Onkolo-
ški inštitut v Ljubljani.
JOŽE GROBELNIK
Predsednica KK SZDL Leonida Močivnik podeljuje bronasto priznanje OF Ivanu Gori-
čanu.
Isai enkrat na
leto skupal
Krajevna organizacija
Wečega križa Griže je v so-
felovanju s krajevno skup-
Jostjo pripravila srečanje
Nanov starih sedemdeset
*t in več.
V domu upokojencev se
A je zbralo kakih sto. Naj-
'fejjih je pozdravila pedsed-
^ca KO RK Griže Hilda Pre-
"ilt, nato pa jim je spregovo-
predsednica KK SZDL
J^nida Močivnik. Učenci
Griže so pripravili krajši
^urni program. O sreča-
^^^ pa so povedali:
^nton Germadnik: »Star
^ bil 90 let in sem najsta-
krajan KS Griže. Vesel
da še kljub visokim le-
lahko prisostvujem te-
^ srečanju. Plesal sicer ni-
3 ker me bolijo noge, bilo
^ Je zelo zabavno in pri-
Arezija Hriberšek: »Te-
^^ Vabilo se vsakič rada od-
s^ je to zame ena
priložnosti, da se tako
svojimi vrstniki. Se-
si imamo veliko pove-
3 Veliko imamo skupnih
C^nov, lepih in žalostnih,
radi obudimo.«
it^ Babič: »Vsi, ki sode-
pri pripravljanju tega
vi	si zaslužijo
in našo zahvalo. Za
l^jJ)® mine celo leto, ko se
^j^^arno, tukaj pa se spet
° ^^	smo zado-
in hvaležni.«
T. TAVČAR
GrižanI so praznovali
s srečanjem krajanov in
strelskim tekmovanjem
lovskih družin pri koči
Gozdnik so v KS Griže zak-
ljučili večdnevno praznova-
nje krajevnega praznika.
V soboto je bila slavnostna
seja, ki se je je, poleg pred-
stavnikov družbenopolitič-
nega življenja občine udele-
žila tudi delegacija pobrate-
ne krajevne skupnosti Rado-
mir Jakovljevič iz Kruševca.
Osednji govor je imel pred-
sednik skupščine KS Griže
Milan Zupane in povdaril:
»V letu 1985 smo izglasovali
kreuevni samoprispevek, da
bi vsaj delno reševali potre-
be na področju telefona, ko-
munale, cest in drugo, skrat-
ka tisto, kar nam je potrebno
za normalno življenje.
Z zbranimi sredstvi obča-
nov, s prostovoljnim delom
občanov in obrtnikov in
s pomočjo naših dveh delov-
nih organizacij smo že dosti
postorili. Tako smo pridobili
okrog 300 telefonskih prik-
ljučkov, delno iz sredstev sa-
moprispevka, delno iz sred-
stev občanov in delovnih or-
ganizacij, lani smo uredili
križišče pri društvu upoko-
jencev, tukaj je nekaj prispe-
vala tudi SIS za ceste in ko-
munalo. V preteklem letu
smo naredili pločnik proti
osnovni šoli, odkupili smo
zemljišče za razširitev in ure-
ditev pokopališča, sanirali
plaz v spodnjih Grižah, del
sredstev smo namenili za
adaptacijo šole, opravili pa
smo tudi razna vzdrževalna
komunalna dela.«
Priznanja KS so prejeli
Magda Ježovnik, Boris Ci-
lenšek, Valerija Verdnik,
Matija Ksotna in Tone Tav-
čar; srebrni zncik OF pa je
prejel Ivan Goričan.
Med tednom so pripravili
vrsto športnih prireditev, ga-
silci verižno vajo od bazena
v Migojnicah do Lurda, sre-
čanje kr^anov starih sedem-
deset in več let in košnjo že-
na na Homu.
T.TAVČAR
Gasilci z Dobrne bolje opremlieni
Na Dobrni so gasilci prevzeli novo terensko vozilo in odprli
nove garaže za svoja vozila. Avtomobil, ki bo gasilcem v veliko
pomoč pri hribovitem gozdnem terenu v okohci, so kupili
s pomočjo Gasilske zveze Celje, Zdravilišča Dobrna, Turistič-
nega društva in zavednih občanov. Ključ avtomobila je predal
šoferju Bogomirju Šivancu poveljnik gasilcev Slovenije Tone
Sentočnik. Garaže pa so zgradili prostovoljni gasilci z Dobrne
kar sami. za kar so porabili več kot 25 tisoč udarniških ur,
finančno pa jim je pomagala požarna skupnost Celja. Garaže sta
slavnostno odprla najbolj zagnana člana akcije, Marko Podles-
nik in Terezija Pohajač. Tako so v Dobrni povečali protipo-
žarno varnost, hkrati pa so nove pridobitve velika vzpodbuda za
prizadevne gasilce Dobrne.
GB
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Kosovo vse bliže Sloveniji
Pa jih imamo - Srbe in Črnogorce s Kosova v Sloveniji.
Ne čisto zares, za zdaj le skorig na pismeno, Mičo Špara-
valo, eden vodilnih članov organizacijskega odbora Srbov
in Črnogorcev s Kosova, je poslal pismo predsedstvu RK
SZDL Slovenije, v katerem predlaga solidarnostni miting
v Ljubljani (z udeležbo tisoč obupanih*Srbov in Črnogor-
cev s Kosova, ki naj bi domovali pri Ljubljančanih) ali pa
miting v Kosovem polju (železniška postaja Prištine)
z udeležbo tisoč Slovencev.
Predsedstvo RK SZDL, ki se še ni sestalo, ni moglo reči
zadnje besede, verjetno jo bo na seji v torek. Pričakovati
je, da se bo rajši odločilo za obisk Slovencev na Kosovu.
Prav gotovo se bo tudi v občinah celjskega območja našlo
po deset, petnajst ljudi, ki bodo radi odšli na Kosovo, da se
v stiku s tamošnjimi ljudmi sami prepričajo o zapletenem
staryu v pokrajini, zlasti pa o porušenih mednacionalnih
odnosih.
Pri vsem tem je zanimivo tudi to, ali bo predsedstvo RK
SZDL reagiralo na tisti del brzojavke, v katerem dajejo
Srbi in Črnogorci »s Kosova in iz Metohije« vedeti vsej
Jugoslaviji, da ne priznajo sedanje ustavne ureditve SFRJ,
ampak se še zmeraj predstavljajo kot prebivalci nekdanjih
dveh okrožij Srbije, kot da socialistične avtonomne pokra-
jine Kosovo ne bi bilo že 14 let.
Dež po 44 dneh
Medtem se vsa Jugoslavija ubada s posledicami kata-
strofalne suše, ki je ob vseh gospodarskih težavah, ki jih
imamo, prinesla še za okrog tisoč milijard dinaijev škode.
Na srečo je v torek v Vojvodini - po 44 dneh - le začelo
deževati, vendar strokovnjaki poudarjajo, da je dež pre-
pozno namočil večino posevkov na 1,100.000 hektarih polj.
Najhuje je prizadeta koruza - na 700.000 hektarih - tako da
samo pri njej računajo na škodo v višini 250 milijonov
dolarjev, kolikor bi jih lahko dobili za izvoz dobrega pri-
delka. Suša pa bo imela strahotne posledice še zlasti na
živinorejo, s^ je že zdaj ponudba klavne živine večja od
povpraševanja, kaj pa šele bo, ko bo začelo primanjkovati
krme.
imakedonci po sili razmer vegetarijanci
Prvi prisilni vegetarijanci so postali Makedonci. Imajp
sicer polne mesnice mesa, kupce pa mesaiji preštevajo na
prste. To ni nič čudnega, če vemo za podatek, da je pov-
prečna plača na mesec v Makedoniji le 250.000 dinarjev,
zajamčeni OD pa 135.000 dinaijev. Nič ni tudi čudnega, če
so pri takih plačah zjutraj dolge vrste, nekateri začno
čakati že ponoči, za socialni kruh, kot imenujejo osnovno
živilo z zagotovljeno ceno 380 dinarjev za kilogram. Očitno
bo na jedilnikih Makedoncev v nepostnih dneh prevlado-
val piščanec, ki je nejcenejši - 3.830 din za kilogram.
Kilogram mesa za biftke pa je za 90 odstotkov Makedon-
cev nedosegljiv, saj je po 30.000 din kilogram, kar pomeni,
da ima delavec, ki prejema zajamčen OD, denarja za dobre
štiri kilograme mesa (brez kruha, mleka, maščobe, krom-
piija, stanarine, ogrevanja itd.).
Ni več dvoma, da je makedonsko gospodarstvo zdaj
v Jugoslaviji n^bolj pod vodo. Žal tudi brez posebnih
perspektiv. Podjetja se dušijo v izgubah, v zalogah imajo
zamrznjenih 2.500 mlijard dinaijev, samo za obresti so
v prvem poletju Makedonci plačali 560 milijard dinarjev,
kar je za 32 milijard več, kot so bile plače vseh zaposlenih
v republiki v polletju.
Še podrobneje: od januaija do junija je imelo težave
z likvidnostjo 741 ozdov od 1938, kolikor jih je v Makedo-
niji, do konca junija še majske plače niso dobili v 312 ozdih
(34.600 delavcev), v 70 ozdih (4200 delavcev) pa niso dobili
plače že tri mesece!
Beda trka na vrata makedonskih družin. Miroslav Geor-
gijevski, predsednik makedonskih sindikatov, je pred
dnevi rekel: »Naše ocene so, da bo štiričlanska družina
v Makedoniji septembra za preživetje potrebovala 800.000
dinaijev. Imamo pa povprečno plačo 250.000 din, ob tem,
da je v največ primerih zaposlen le en družinski član. Pa
četudi sta morebiti dva, bo še zmeraj premalo. Že zdaj smo
na tem, da bomo hodili goli in bosi, kmalu bomo tudi še
lačni.«
Statistiki so izračunali, da plača kvalificiranega delavca
skopske Alumine omogoča nakup 70 kilogramov kruha
-	in ničesar drugega. Nič bolje se ne godi upokojencem,
saj so povprečne pokojnine od 50.000 do 90.000 dinaijev.
In če dodamo še, da je 150.000 Makedoncev brez dela, je
jasno, da je stanje v Makedoniji - če je že v drugih delih
Jugoslavije skrb zbujajoče - prav alarmantno.
Da bi omogočili ljudem preživetje, so v Makedoniji pri-
pravili 22 točk za zaščito standarda. Med njimi so kompen-
zacije za živila, za detergente, za zdravila; pa podpore za
stanarino, elektriko; podpore za nezaposlene in vpoko-
jence. Prav Makedonci so tudi predlagali, da bi na ravni
SFRJ ustanovili sklad za zaščito standarda. Vse to skupaj
pa je še zmeraj videti, kot bi gozdni požar hoteli pogasiti
-	z vedrom vode.
HamburgerjI namesto turških klobasic
Medtem ko v Makedoniji lahko le pasejo oči na polnih
kavljih v mesnicah, se mletemu mesu obetajo lepi časi
v Sar^evu. Mesto, kije znano ne le po zimskih olimpijskih
igrah 1984, slovi tudi po odličnih čevapčičih (turških klo-
basicah, kot jih je imenoval pokojni Bojan Štih). Pravi
užitek je bilo sesti v Baš-čaršiji k nizkim mizicam in si
privoščiti porcijo turških klobasic (Bosanci imajo zraven
radi jogurt). Zdaj naj bi sredi starega dela mesta zasvetil
vehk M - McDonald s svojimi hamburgeiji, sirovimi bur-
gerji, krompirčkom in drugo hitro pripravljeno hrano naj
bi se iz Beograda in Ljubljane prebil tudi v olimpijsko
mesto. Lahko samo še čakamo, kd^ bodo hamburgerji
spodrinili čevapčiče in pleskavice. Tudi Baš-čaršija ne bo
več tisto, kar je bila. Svet se vse hitreje spreminja, tudi
v tradicionalnih delčkih.
6. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Poslanstvo knližnic se spreminla
z obnavljanjem In razširitvijo občinske matične knjižnice v Šentjurju so začeli
junija
»Knjižnice naj bi počasi
prerasle v informacijska
središča, kjer bi obiskoval-
ci poleg izposoje želenih
knjig lahko dobili še vse
ostale podatke, ki jih zani-
majo. Tako številni redni
obiskovalci povprašujejo
ne samo po knjigah, ampak
tudi po diplomskih ali ma-
gistrskih nalogah, v katerih
so obdelane posamezne te-
me, mi pa jim zaenkrat še
ne moremo posredovati že-
lenih podatkov,« pripove-
duje vodja šentjurske ob-
činske matične knjižnice
Tatjana Cmok.
Sicer pa je bilo v zadnjem
času že osnovno poslanstvo
knjižničarstva v Šentjurju
zaradi prostorske stiske
močno okrnjeno. Občinska
matična knjižnica je bila
utesnjena na 400 kvadratnih
metrih prostora, z obnavlja-
njem in razširitvijo, ki so se
je lotih junija, pa bodo prido-
bih še 160 kvadratnih me-
trov prostora. V obnovljenih
prostorih bodo urediU mla-
dinski oddelek z izposojeval-
nico ter kasneje še glasbeno
sobo. Oba nova prostora ure-
jajo v podstrešni etaži, kjer
bodo za prireditve izkoristih
tudi predprostor z odprtim
stopniščem.
Obnovo šentjurske občin-
ske matične knjižnice sta
omogočih repubhška in ob-
činska kulturna skupnost,
gradbena dela pa bodo inve-
stitorje veljala po predraču-
nu 70 milijonov dinaijev.
Pribhžno toliko denarja bo
potrebno primakniti še za
opremo, v knjižnici pa priča-
kujejo, da bodo vsa dela do-
končana do leta 1990. Sicer
pa pri obnovi k^ižničnih
prostorov z materialom po-
maga tudi šentjursko zdru-
ženo delo.
Občinska matična knjižni-
ca ima skup^ s svojimi izpo-
sojahšči na Ponikvi, Kalob-
ju, v Dobju pri Planini ter
v delovnih oganizacijah Tolo
in Moda nekzo manj kot 25
tisoč knjig. Literatura je
v knjižnici zaradi utesnjeno-
sti nepregledno urejena, saj
vse knjige niti nim^o pro-
stora na pohcah, knjižničar-
ke pa imajo precej težav
z urejanjem evidenčnih kar-
tic. Prav zaradi prostorske
stiske je v Šentjurju odpadlo
kar nekaj zanimivih kultur-
nih srečanj, ki so jih načrto-
vah.
V knjižnici so doslej kupo-
vah poprečno 2 tisoč knjig
letno, letos pa bo nove htera-
ture nekoliko manj, saj gre
skoraj ves denar v obnovo
prostorov. Pred šentjurski-
mi knjižničarkami pa je tudi
nakup glasbene literature,
plošč, kaset in video kaset
s posnetki klasične glasbe,
želijo pa si tudi priključka na
računalniški sistem sloven-
skih knjižnic, s katerim bi
dobile natančen vpogled
v vso obstoječo knjižničar-
sko hteraturo.
IVANA FIDLER
Zadnjih nekaj let prireja-
jo v šentjurski občinski ma-
tični* knjižnici tudi literar-
ne večere, recitale, pravljič-
ne ure in razstave likovnih
del, vendar so bile vse pri-
reditve zaradi prostorske
utesnjenosti pripravljene
v dosti skromnejšem obse-
gu kot bi bile sicer. Likovne
razstave se zdaj v Šentjurju
vrstijo v Bohorjevem pro-
dajno-razstavnem prostoru,
v knjižnici pa bodo že s sep-
tembrom spet nadaljevali
s kulturnimi srečanji. Kot
prva naj bi v goste povabili
Poldeta Bibiča in doktorja
Matjaža Kmecla.
V letošnjih prvih šestih
mesecih so si obiskovalci
v šentjurski matični knjiž-
nici izposodili več kot 14 ti-
soč knjig, največ zanimanja
pa je bilo za dela Victorie
Holt, Danielle Steel, vojne
romane ter mladinsko lite-
raturo, kjer prednjačita Po-
letje v školjki in Dnevnik
Jadrana Krta.
Samotar nad Šentjurjem
Za celovitejšo kulturno In turistično ponudbo
Sanacija pozno antične
naselbine Rifnik nad Šent-
jurjem traja že tri leta in
njeno dokončanje je v veli-
ki meri povezano predvsem
s kulturniškim dinarjem,
skozi katerega pa se tako ali
tako že skozi vidi, tako ma-
čehovski je. A vendar so
v Pokrajinskem muzeju,
kjer sanacijo Rifnika vodi-
jo, zadovoljni z vsakim
uspehom in pripravljenost-
jo zlasti nekaterih domači-
nov, da pomag^o. Manj pa
imajo pohvalnih besed za
šentjurske forume, ki se kaj
malo zmenijo za tako zna-
menitost nad domačim
pragom.
Z 80 odstotki zagotavlja
denar za obnovo repubhška
kulturna skupnost, 20 od-
stotkov pa pridane še občin-
ska kulturna skupnost. Za
letos je bilo to pičhh 6 mihjo-
nov dinarjev. Ce si v Pokra-
jinskem muzeju Celje ne bi
prizadevah na vse načine
zmanjševati stroškov (na pri-
mer z n^emom pogodbenih
delavcev) bi bil Rifnik zapi-
san gotovemu propadu. Ze
za leto 1985 so si strokovnja-
ki zadah načrt za obnovo ba-
zihke, hiše obrambnega zi-
du, kar bo mogoče uresničiti
do prihodnjega leta, če bo se-
veda k^j več den^a.
Dela pri obnovi še malo ni-
so lahka, saj je potrebno ves
material, pa tudi vodo s trak-
torji voziti iz doUne. Bile so
težave tudi z napeljavo elek-
trike in vse takšne okolišči-
ne dražijo sanacijo Rifnika,
za katerega idejni načrt za
prenovo je pred leti naredila
skupina študentov. Idejni
načrt pa je predvidel tudi
ureditev okohce: poti, klopi,
napisne table (tri so že po-
stavljene). K temu nova pa je
še zamisel, da bi naredih raz-
gledno ploščad, postavili sta-
re lončene peči za peko na
prostem in tudi na tak način
privabih turiste. Rifnik zdaj
namreč močno sameva, pra-
vi Darja Pirkmajer iz Pokra-
jinskega muzeja Celje, ki je
za prof Lojzetom Bolto
prevzela obnovo Rifnika
v svoje roke. Tako se često
zgodi, da na grad zaidejo tuj-
ci, ki so, kot kaže, bolje kot
ostali turisti obveščeni o naši
kulturni dediščini, tu in tam
se še n^de kakšen naključni
sprehajalec, šolski razred ah
vrtec na pobudo tovarišic in
nič več. Letos se 5 minut peš
na Rifnik ni povzpel še nihče
iz občine, kulturne skupno-
sti ah raziskovalne skupno-
sti, da bi si vsž« ogledal, kako
teče obnova. Tudi Fanika
Bohinc, ki je lastnica zem-
ljišča, kjer leži pozno antična
naselbina, in ki bi rada to
zemljišče prodala, ne n^de
stika z občino.
Obnova Rifnika ne bo ime-
Darja Pirkmajer
la pravega pomena, če se ne
bodo žganih tudi turistični
delavci, ugotavlja Darja
Pirkmžger, ko pove, da so do
sedaj s sanacijo nadzidali ba-
zihko, del hiše 5, 6 in 7, niso
pa mogh sanirati drugega
dela hiše 5, obzidja in stra-
žamice. V naslednjem sred-
njeročnem obdobju bi radi,
da bi stopih skup^ repubh-
ška in občinska raziskovalna
skupnost in namenili denar
za izkop ob obzidju naselbi-
ne, repubhška in občinska
kulturna skupnost pa naj bi
namenjali denar za vsakolet-
na sprotna popravila. Šele
potem bi dobil obiskovalec
občutek utrjenega naselja,
kjer bi bilo potrebno na viši-
no metra ah dveh dvigniti
obzidje. Če bi kasneje k te-
mu dodali še organizirano
turistično ponudbo s pro-
spekti, razglednicami in
strokovno razlago, kot so
znah to storiti s podobnim
objektom Sevničani, bi bil
cilj dosežen.
MATEJA PODJED
Južno od Šentjurja pri Ce-
lju se vzpenja precej strm
hrib, Rifnik (577 m). Ob str-
mo steno na severni strani
hriba, kakih sto metrov pod
vrhom, se prislanja nanj
manjši hribček z razvalina-
mi srednjeveškega gradu
rifoiških gospodov, ki se pr-
vič omenjajo leta 1163. Za-
nimiva pa je predvsem
prazgodovinska, antična in
poznoantična naselbina.
Obnova le-te pa zaradi po-
manjkanja denarja teče
bolj počasi.
Poznoantična naselbina na Rifniku nad Šentjurjem počasi dobiva svojo obnovljeno podobo. Pod vodstvom
Pokrajinskega muzeja iz Celja so pozidali temelje nekdanjega naselja, starokrščanska bazilika pa je dobila
tudi streho.
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina k
drevi ob 20. uri koncert črnskih duhovnih pesmi v izverik^
New Swing Quarteta.
V	soboto, 27. avgusta bo v Kristalni dvorani gostov
ansambel mariborske Opere. Gostje bodo izvedli op^^
Bedriha Smetane Prodana nevesta, operna predstava ^
se bo pričela ob 20. uri.
Večer jugoslovanske folklore pa bo v Kristalni dvorg..
zdravilišča v torek, 30. avgusta, ko bo jugoslovanske piJ'
in pesmi izv^ala folklorna skupina France Prešeren [
Celja. Tudi njihov nastop se bo pričel ob 20. uri.	^
V	Pivnici Zdravilišča Rogaška Slatina bo [
komorni koncert, na katerem se bosta predstavila har
fistka Mojca Zlobko in flavtist Cveto Kobal. Njun nasto«
se bo pričel ob osmih zvečer.	^
Na velenjskem gradu bo jutri ob 20. uri predstava
Polone Vetrih, ki bo uprizorila Nicol^evo uspešnico Blagi I
pokojniki, dragi možje. Predstava se bo pričela ob 20. ui^
Pol ure pred tem pa bodo na velenjskem gradu odprij
razstavo kiparskih in slikarskih del številnih avtorjev, kj
so ustvaijah na letošnji slikarsko-kiparski koloniji, icijojf
v Zavodnjah organiziral znani slikar in ilustrator Jož^
Svetina.
Jutri zvečer se v Klubu kulturnih delavcev Ivan Can
kar na Tomšičevem trgu v Celju obeta še en zanimiv večer
jazza. Nastopil bo namreč sohst ljubljanskega big banda
Alojz Kranjčan v duetu z italijanskim tolkalcem Maurizotn
Ravalicom. Večer jazza se bo v klubu pričel ob 20. uri.
V	Likovnem salonu v Celju bo še do sobote, 27. avgusta
na ogled razstava slikarskih in kiparskih del Erike Marije
B^uk.
Do konca meseca bo v Laškem dvorcu na ogled razstava
Laško skozi stoletja, ki sta jo pripravila Muzejska zbirka
Laško in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine
iz Celja. Razstava slikovnega materiala in eksponatov je
odprta vsak dan med 9. in 11. ter 17. in 19. uro.
Do sobote, 27. avgusta je v hotelu Golding Rubin
v Žalcu na ogled razstava različnih vrst piva, ki jo je hotel
organiziral v sodelovanju s Pivovarno Laško. V soboto
s pričetkom ob 20. uri pripravljajo ob zaključku razstave
pivski ples z glasbo in zabavnimi igrami.
Na Reki pri Laškem bo v nedeljo, 28. avgusta ob 14. uri
drugo srečanje citrarjev iz vse Slovenije. Terenski odbor
SZDL Reka pričakuje 20 citrarjev, srečanje pa bodo pope-
strili s predstavitvijo zanimivih občanov Laškega, ki so se
uveljavili na različnih področjih, z nastopom folklornih
skupin Anton Tanc iz Marijagradca in Lipe iz Rečice ter
družine Polanc iz Debra pri Laškem.
Na celjskem Starem gradu bo v četrtek, 25. septembra
ob 20. uri koncert, ki so ga naslovili Serenadni večer.
Predstavili se bodo čelist Bogomil Čehovin, pianist Ciril
Jagrič in sopranistka Margrit Jurgensen, ki bodo izvajali
skladbe velikih mojstrov.
Na Ljubnem je pesem doma
Glasbeno življenje na
Ljubnem ob Savinji je zelo
živo, odlikuje pa ga tudi ka-
kovost.
Ljudski rek je, da so triie
Slovenci že pevski zbor. Če
eden od treh, sicer glasbeno
nad^enih, nima še organi-
zacijskih sposobnosti, ni či-
stp tako. Za bogato glasbeno
življenje na Ljubnem skrbi
predvsem domačinka Alen-
ka Kralj, ki jo poznajo tudi
drugod. Ljubenski pevci so
vključeni v Prosvetno dru-
štvo. Prvi, moški pevski zbor
je bil ustanovljen leta 1922.
Ženski pevski zbor obstaja
že deset let in na Ljubnem
imajo tako kar dva »močna«
zbora. Moški šteje 25 pevcev,
ženski pa nad 30 pevk. Pevci
so vestni in se v^ redno ude-
ležujejo. Sodelujejo na vseh
ljubenskih prireditvah, kot
tudi drugod v Savinjski doli-
ni. Ženski pevski zbor je po
izboru na občinski reviji so-
deloval že na večih medob-
činskih zborovskih revijah.
Alenka Kralj je lani na slo-
venskem zborovskem tabo-
ru, v Šentvidu pri Stični, di-
rigirala združenim ženskim
pevskim zborom.
Sicer je Kraljeva učiteljica
glasbene vzgoje na ljubenski
osnovni šoli. Tam vodi urad-
no dva pevska zbora, mla-
dinski triglasni in otroški
enoglasni pevski zbor. V
bežni do izvirne ljudske P«"
smi vzg^a tudi dekliški nj
net. V triglasnem noneij'
prepevajo dekhce od 2. do'
razreda predvsem ljubensK
ljudske pesmi.	^
Razstava za
jubilej
V Rogaški Slatini bodo
jutri ob 20. uri odprli
razstavo likovnih del Ce-
ljana Jureta Cekute, ki
jo je avtor pripravil za
15-letnico	svojega
ustvarjanja.
Jure Cekuta se je s sa-
mostojnimi razstavami
predstavil v mnogih deže-
lah starega in novega
kontinenta, še posebej
rad pa razstavlja doma.
Razstava v Rogaški Slati-
ni bo deloma retrospek-
tivna, tudi prodajna, ne-
kso lastnih del si je slikar
sposodil, večina pa jih bo
poudarjala njegovo plod-
no obdobje zadnjih treh
let.
Brez dvoma gre za lep
kulturni dogodek, ki ga
bosta s kulturnim progra-
mom na otvoritvi pope-
strila še harfistka Mojca
Zlobko in flavtist Cveto
Kobal.
MP
Umetnost za
zdravie
Da bi slikarji poma|»J
prizadetim s cerebralno P^
ralizo, so se nekateri pJ««
njimi odločili, da bi zbi/fj
in nato prodali umetni»r
dela, denar pa nema?'"
društvu. Akcijo načrtu3«f
skupaj z društvom za J®^.
Zato pozivajo vse unie^j
ke, kiparje in shkarje, da
se odzvah temu humai^^.
nemu khcu na pomoč. ^^
stvo akcije sta po dogo^ >
prevzela Vihbald Krajt^^ .
Ahca Javšnik iz Celja. UJJj
niška dela bo zbiral Vili^^g.
Kranjc, Zagrad 61/b, tel.
cneti"
O akciji sami in o usf
akcije bomo še poročali- ^
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
furistični
teden se le
prevesil
furistični teden v Šo-
štanju se je po več uspe-
lib prireditvah prevesil
v drugo polovico.
Danes ob 16, uri bo
v Kajuhovem domu še
srečanje predstavnikov
družbenopolitičnih orga-
nizacij in turističnih de-
lavcev iz vseh turističnih
društev občine Velenje
i zastopniki iz pobratene
občine VrnjaČka banja, ki
sodelujej(>na turističnem
tednu. Srečanja se bo
udeležil tudi velenjski žu-
pan, Drago Šulek. Zatem
bo ob 17.30 priznana fol-
Idoma skupina iz Šmart-
na ob Paki nastopila
v istih prostorih. Jutri pa
bodo v Šoštanju pripravi-
li kramarski sejem. Turi-
stični teden bodo v Šošta-
nju zaključih v soboto
s šoštanjsko nočjo ob ba-
zenu. Za veselo razpolo-
ženje in dobro voljo bo
poskrbel ansambel Jože-
ta Šumaha.
VIKTOR KOJC,
in miniia Je še ena »noč«
Izmed množice noči, ki so
se razbohotile v zadnjih le-
tih in postale nujna sestavi-
na dogajanja v skoraj že
vsakem večjem slovenskem
kraju, je za žalsko, zreško,
kozjansko, raznimi poletni-
mi, lovskimi, gasilskimi in
ribiškimi nočmi v nedeljo
jutro dočakala tudi Roga-
ška noč.
Ne samo, da se ni v imenu
lotila originalnosti, tudi sicer
je »slatinska« prireditev sle-
dila programski ponudbi, ki
jih pač ponujajo takšne noči:
nekjg narodne in zabavne
glasbe, srečolov, malo sme-
ha, plesa in to je že skorju
vse. Vendarle pa je bila vs^
za prebivalce in stalne turi-
stične goste tega kr^ja nek^j
novega: prvič je Rogaška
noč, ki je sicer že tradicional-
na in nadaljevalka nekdanje-
ga zelo priljubljenega »An-
nen bala,« velikega plesa, bi-
la na letnem kopališču, na
obnovljeni Plečnikovi arhi-
tekturni lepotici.
Prijetni dekoraciji in
vzdušju, ki so ga nudile raz-
nobarvne fontane in obilica
cvetja, res ni bilo k^ očitati.
Prizorišče se je polnilo že ob
belem dnevu, ob pol osmih
zvečer pa je kakšnih tisoč
obiskovalcev »zaseglo« že
vse proste mize. No, za tiste
prve, ki so krenili h kopališ-
ču iz vzhodne strani kr^a, se
noč ni začela najbolj okusno,
ssO so lahko bili na tržnici
priča požigu na stojnici, kjer
prod^^o razne vrste narav-
nih in umetnih kož ter usnje-
nih izdelkov. Zamudniki pa
so lahko videli samo še po-
gorišče.
Zato so se obiskovalci s to-
liko večjo vnemo poskušali
razvedriti in viže ansambla
Vikija Ašiča so jih že prese-
netljivo zgod^ privabile na
plesišče. Poleg njega je ob-
činstvo z malo bolj divjimi
pop in disko toni zabavala
domača rogaška skupina
Kristali. Od kar nekoliko
preveč bučne glasbe so si
gledalci lahko oddahnili ob
srečolovu in nagradnem žre-
banju. Tisti, s katerimi se je
Fortuna najbolj spogledova-
la, so domov nosili pod paz-
duho, v vrečki ali pa kar v že-
pu. Srečolov je namreč po-
stregel, kot je že obič^,
s praktičnimi nagradami,
v glavnem z izdelki iz krista-
la, opevanim rogaškim zaš-
čitnim znakom, nf^bolj sreč-
ni, up^mo pa, da ne tudi
spretni, pa so bili bogatejši
za 30, 20 ali 10 starih mili-
jonov.
Največ smeha sta proiz-
vedla seveda Jaka Šraufci-
ger, ki je skozi prispodobo
svoje tašče orisal in oslikal
vse jugo vozle in težave in
Martin Sagner Dudek, ki je
dokazal, da se s pogledom na
svet glavnega junaka Grun-
tuvčanov, tudi v teh kriznih
časih da preživeti. Priredite-
lji so želeli dati prireditvi še
dodaten čar, zato so ob kon-
cu poskrbeli za velik ognje-
met, ki je zaradi svoje razsež-
nosti moral pritegniti pozor-
nost daleč naokoli. Pa nsg bo
ognjemet še povod za nek^
štev^k: ta paša za oči je stala
400 milijonov, ansambla sto
in malo nad sto, za Šimeka in
Dudeka se ve samo, da sta
stala precej, celotni stroški
prireditve milijardo, izkupi-
ček pa bo, kot pravijo, samo
povrnjeni stroški,
ROBERT GORJANC
V znamenju češnje
Osvežitev gostinske ponudbe na
Konjiškem
v Bezini, streljaj od Slo-
venskih Konjic v smeri pro-
ti Oplotnici je Greta Potnik
z lastnim denarjem adapti-
rala stari objekt v prijeten
gostinski lokal z disčom, ki
je zdaj po svoji bistrojski
ponudbi v vrhu ponudbe na
Konjiškem.
Greta Potnik je kot trgov-
ka 15 let delala v Zahodni
Nemčiji in v domovino je
pripotovala s trdnim name-
nom, da odpre lasten lokal.
Rojena v času, ko zorijo češ-
ite, se je odločila, da bo tudi
lokal nosil ta pečat zun£u in
znotrsu. Ker na občini v Slo-
venskih Konjicah ni imela
kakšnih težav s pridobiva-
njem potrebne lokacije, ji je
to uspelo v kratkem času.
V Ljubljani je naredila tudi
vse potrebne izpite za oprav-
ljale te dejavnosti in v Bezi-
ni in okolici so tega edinega
lokala, ki ga zlahka n^dejo
tudi tujci, zelo veseli.
Gostišče Disco bistro ima
skup^ s posebno sobo, ki se
napolni za razhčne slovesno-
sti, sto sedežev, moderno
glasbo pa ob petkih in sobo-
tah. Nasmejana Greta name-
rava ponudbo sčasoma še
popestriti z jedrni iz dalma-
tinske kuhinje: lignji, škam-
pi, školjkami in podobnim.
Zato je v notranjosti lokala
pod stropom tudi ribiška
mreža. Greta upa, da se z od-
prtjem lokala ni ujela v last-
ne mreže in da bo, odprt
v času češenj, privabljal do-
mače in tuje goste.
MATEJA PODJED
Rekorden obisk
tulih turistov
v Rogaški Slatini so v prvih sedmih mesecih zabe-
ležili v zdravilišču 10 odstotni porast tujih nočitev
glede na preteklo leto. Julija pa je bilo celo 30 odstot-
kov več tujcev kot leta 1987.
K temu je zlasti pripomogel povečan obisk Izraelcev
in Nizozemcev. Za slednje velja še posebna skrb, s^
predstavniki zdravilišča sistematično obiskujejo vsa
nizozemska turistična predstavništva, ki organizirajo
potovanja v Slovenijo, veliko pa je prispeval tudi
reklamni nastop / Amsterdamu, Rotterdamu in Arn-
hemu. Raziskave kažejo, da so gostje iz Nizozemske
bolj izzvani s turistično kot pa z zdraviliško ponudbo,
saj se le redki poslužujejo terapevtskih storitev, na
primer masaže in pitja mineralne vode Donat Mg.
10. avgusta je bilo v Rogaški Slatini rekordno število
tujih turistov, ki jih je bilo izmed 1452 celo 791,
RG
PLANINSKI KOTIČEK
Na Paški Koziak
V dneh, ko je v dolini huda vročina, je v koči na Paškem
Kozjaku, ki leži na nadmorski višini 960 metrov, prijetno.
Od tam so številne možnosti izletov na Špik, Basališče in
na Visoko.
Kočo upravlja Planinsko društvo iz Titovega Velenja in je
odprta vsak dan razen ponedeljka. V koči dobijo planinci
transverzalne žige Šaleške poti, Poti XIV. divizije in poti
ITC. Velenjski planinci si pred 40 letnico društva želijo, da
bi Kozjak postal središče za oddih in razvedrilo in zato bo
v koči odslej tudi knjiga za vpis planincev, ljubiteljev Koz-
iaka. Iz Titovega Velenja je do koče 3 ure hoda, iz Doliča
2 uri, iz Pake uro in pol, iz Dobrne 3 ure in iz Vitanja 3 ure.
H koči se pride tudi po cesti iz Pake. Imajo bogato gostinsko
ponudbo in sprejemajo tudi naročila za slavnostna kosila in
večerje. V koči je nekžu lepo opremljenih sob, ki so pozimi,
ko so v bližini privlačni smučarski tereni, centralno ogre-
vane. Skupno je v koči 48 ležišč po razmeroma nizkih cenah.
Dnevni penzion brez prenočišča je trenutno 14.000 din.
Ponujajo tudi ugodnost za mlade družine, kajti otroci do
1 let imajo v avgustu in septembru brezplačno prenočišče.
Gosti lahko uporab^ajo za lastno pripravljanje jedi večji
vzidani roštilj. Torej, možnosti za prijeten in razmeroma
poceni oddih ali izlet so še.
JULIJANA HOČEVAR
Dve črni piki za Vransko
Denarja za ohranjanje kul-
turne dediščine je vedno
®anj, zato pa je potrebno ob-
ooviti ali podaljšati zaveda-
»je, da se morajo obnavljati
Wke in kmečke hiše, podežel-
>1(1 dvorci, ljudska arhitek-
tara.
Tako se Vranšani sprašujejo,
bo z njihovo graščino Pod-
Kfad, kjer stanujejo ljudje in
ima turistično društvo svoj lo-
kal. Graščina namreč propada,
čeprav jo obd^a star park in
služi kot zelena kulisa le polet-
nim prireditvam.
Lahko bi v enovito celoto
povezali tudi kozolec, dvojni
toplar, ki stoji v neposedni bli-
žini graščine in v nebo že kaže
obledela rebra. Če so se Vran-
šani v bližnji preteklosti že
odrekli najlepšemu kozolcu na
Slovenskem, ki je stal v središ-
ču Vranskega, potem naj ohra-
nijo vsao tega, ki jim je še ostal.
Pa ne samo za spomin, lahko
bi naprimer v ryem uredili mu-
zej kmečkih pripomočkov. Ne-
koč je ta ideja vzklila, potreb-
no jo je le realizirati.
Z. S.
Pestra ponudba
v gostišču Volk
Gostišče Volk na Ponikvi
v žalski občini sodi med naj-
boljša, Lastnica gostišča Mi-
lica Volk nam je povedala,
da pripravlj^o jedi po naro-
čilu, Ce im«oo gostje kakšne
posebne želje in jih pravo-
časno sporočijo, jim skor^
vedno tudi ustrežejo. Hišna
specialiteta so postrvi, obare
z ajdovimi žganci, narezki iz
domačega mesa in salam in
domač kruh. Seveda pa pri-
pravljajo tudi vse vrste zrez-
kov, jedi na žaru itd.
Dobro so pripravljeni tudi
za večje pogostitve, s^ imajo
sto sedežev, zato pri njih po-
gosto pripravljajo poročna
slavja in drugo,
T.TAVČAR
Medllsko
^anlmanle za
lorniesavlnlskl
turizem
v zadnjih dneh je v javnih
^i^ilih za gomjesavinjski
^2em precejšnje zani-
..'^^prej je ljubljanska tele-
JJija v Poletni noči predsta-
^ Ljubno ob Savinji in
^varstvo, V novi, dvojni
^Iki slovenske turistične
^e Lipov list sta povzeti
J^t>ortaži Novega tednika
. ^nzionu »Raduha« v Lu-
in o turistični kmetiji Ni-
J Vršnik v Robanovem ko-
v Za gomjesavinjski turi-
se zanimajo tudi občila
5 ^rugih republik, od koder
U^^a veliko število gostov,
številki zagrebške
^konakladne revije »Vi-
so z barvno reportažo
hjistavili Luče, turistične
r^^etke Luč in Lučkega
(U^^a pa smo si lahko ogle-
^ tudi na zagrebški televi-
^	BJ
Siadoied, da ga čiovek z veseijem iiže!
BedžetlJevI so že 34 let v Preboldu
Dobrih štiriintrideset let
imajo Bedžetijevi že slašči-
čarno v Preboldu in prizna-
ti je treba, da je slaščičarna
vsa ta leta dobro obiskana,
je pa tudi priljubljeno sha-
jališče mlajših rodov.
Lastnik slaščičarne je Riza
Bedžeti, ki šteje 53 let, zapo-
slene pa ima tudi nečake,
Bedžeti pa ima slaščičarno
tudi v Polzeli. Tam zaenkrat
prodaja le sladoled, v nepo-
sredni bližini blagovnice in
kulturnega doma, oziroma
v samem središču Polzele pa
bo že v kratkem odprl novo,
sodobno urejeno slaščičar-
no, ki bo v povsem novi
zgradbi, ki se tudi arhitek-
tonsko vklaplja v središče
Polzele,
Bedžetijev sladoled je iz-
jemno dober. To vedo doma-
la vsepovsod v Savinjski do-
hni. Mnogi trdijo, da je prav
tako dober kot sladoled
v Italiji ali kje drugje v svetu,
kjer slovijo po takšnih izdel-
kih. Vsak dan ga ponuja kar
devet vrst, recepta pa seveda
iz razumljivih razlogov noče
izdati. V tej slaščičarni ponu-
jajo seveda še vrsto drugih
dobrot, med katerimi je zna-
na specialiteta - banana v čo-
koladnem prelivu. Bedžeti si
zasluži pohvalo tudi zato, ker
v svojem lokalu ne dovoli
kajenja. Obiskovalci so se na
to povsem navadili in niko-
mur niti na kraj pameti ne
pade, da bi prižgal cigareto.
Družina Bedžetijevih se je
v vseh teh dolgih letih vžive-
la v Prebold, Krpani so jih
lepo sprejeli in v vsem tem
času ni bilo še nikakršnih
sporov. Sodelovanje s kra-
jevno skupnostjo je. dobro,
prav tako pa nimajo tudi ni-
kakršnih problemov z davč-
no upravo ali sanitarnimi in-
špektorji, Bedžetijevi sicer
izh^^o iz Gostivaija v Ma-
kedoniji, Riza ima tam druži-
no, Večkrat na leto obišče že-
no in oba sinova, eden izmed
njiju pa bo vodil lokal na
Polzeli,
Ločeno življenje seveda ni
lahko, toda treba je bilo s tre-
buhom za kruhom. Vse za
lepše življenje družinskih
članov. Veliko ljubezni je bi-
lo potrebno za to, daje druži-
na obstala skupaj, veliko sa-
moodpovedovanja,,, Velika
nagrada pa je uspešno delo.
Bedžetijevo delo prav goto-
vo to je. Če vas bo v teh po-
letnih dneh zamikalo, da bi
lizali dober sladoled, vam
prav gotovo ne bo žal, če bo-
ste obiskali tudi preboldsko
slaščičarno.
JANEZ VEDENIK
8. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Savinjska dolina se slači
Zadnje deževje za ItmelJ "Blažev žegen*'
Suša, o kateri toliko go-
orimo in pišemo, je dala
vojo zaušnilco tudi hme-
j ar jem. Hmelj je pač taka
astlina, da zahteva za
vojo rast obilo toplote in
iage. Sicer so kobule red-
ie in drobne.
Letošnjo sušo so na ka-
.dh tisoč ha vsaj deloma
krotili z namakanjem, ven-
iar to v celoti ne more na-
'omestiti obilnega dežja.
Cljub teniu bo na zalivanih
imeljiščih samo pet od-
totkov hmelja manj kot bi
ga bilo ob ugodnih vre-
menskih razmerah. Druga-
če pa je na ostalih 1400 ha,
ki so močno trpeli zaradi
pomanjkanja vlage. Suša je
tudi prisilila hmeljarje, da
so z obiranjem pričeli prej
kot po navadi.
Prejšnji četrtek so po do-
linil spet zapeli obiralni
stroji, ki delajo noč in dan.
O obiranju in prevideva-
njih glede letošnje letine
smo se pogov^ali z direk-
torjem Kmetijske zadruge
Savinjska dolina Vladom
Kraljem, ki je dejal:
»Hmelj pridelujemo na
730 ha, ki jih ima okrog 590
kooperantov. Planirali
smo, da ga bomo pridelali
1296 ton, vendar je bil to
račun brez krčmaija. Zali-
vali smo lahko le na okrog
300 ha, na ostalih hmeljiš-
čih pa bo pridelek tudi do
60 odstotkov mar^ši od pri-
čakovanega.« Edi Omladič,
direktorjem Kmetijstva
Žalec, pa je povedal:
»Družbeni sektor ima ne-
k^ več kot tisoč ha hme-
ljišč, zalivali pa smo kar na
530 ha. Obiramo na 28 obi-
ralnih strojih, ki jim streže
več sto sezonskih delav-
cev. Sedaj obiramo sorto
golding, pozneje bomo za-
čeli z auroro. Končali pa
bomo v prvi polovici sep-
tembra. Čeprav deže\je
otežuje delo pri obiranju,
smo ga bili vseeno veseli.«
Tekst in foto: TONE
TAVČAR
Vlado Kralj: »Škoda je, da
namakalni sistem ne pokri-
va še večjih površin. Tega
zadnjega, na 400ha, ki smo
ga odprli tik pred sušo, smo
prav zares lahko veseli.«
Edi Omladič: »Neurje in tu-
di toča sta prizadela nekaj
naših hmeljišč. Močan veter
je dva dni pred obiranjem
podrl 9 ha betonske žičnice.
Zadnji dež pa bo le malce
ublažil veliko škodo.«
Kmečka zveza tudi v Bistrici ob Sotii
v šmarski krajevni skupnosti Bistrica ob Sotli je večina
kmečkega prebivalstva in največ takšnih kmetij, kjer kmetij-
ska proizvodnja predstavlja edini vir zaslužka.
Zato ni naključje, da so prav v tej krajevni skupnosti ustano-
vili prvo krajevno kmečko zvezo v občini Šmarje pri Jelšah.
Slovenska kmečka zveza je tako pridobila še enega člana, neke
vrste podružnico.
V Bistrici ob Sotli seje v nedeljo zbralo okoli petdeset kme-
tov, ki so se odzvali vabilu glavnih pobudnikov za ustanovitev
kr^evne kmečke zveze. Dotaknili so se vprašanj in problemov
sedanje organiziranosti kmetov v okviru zadruge oziroma orga-
nizacije kooperantov ter izražali dileme okoli nadaljnjega sode-
lovanja s Kmetijskim kombinatom Šmarje pri Jelšah. Kako
v bodoče, glede na novoustanovljeno ksajevno kmečko zvezo,
sodelovati s svojo dosedanjo organizacijo, bo tudi ena glavnih in
prvih nalog izvoljenega 15-članskega upravnega odbora zveze
v Bistrici ob Sotli, ki mu predseduje Ciril Robek. Ena prvih
nalog krajevne kmečke zveze je tudi ustanavljanje podobnih
zvez v ostalih krajevnih skupnostih na Šmarskem, da bi kasneje
ustanovili kmečko zvezo na ravni občine.
Ustanovnemu zboru kmetov v Bistrici ob Sotli so prisostvo-
vali tudi predstavniki občinske konference SZDL Šmarje pri
Jelšah ter Hmezadovega Kmetijskega kombinata. Slednji so
ustanovitev kmečke zveze sprejeli kot dejstvo, saj se bržčas
zavedajo, da so v sedanji vsesplošni zmedi v družbi in politiki
nemočni ponuditi ali obljubiti kmetu kaj več, kot si prizadevajo.
M. A.
Ročnega obiranja ni več. Nadomestili so ga stroji, ki pa od
delavcev, ki jim strežejo, zahtevajo še več. Pri njih ni
počitka.
Hmelj tudi 12
občine Veienje
Hmelj gojijo na obm^
zadružne enote Šmartn^
Paki, nekaj pa tudi v bhV
Šoštanja in Titovega ?
lenja.
V Šmartnem in Ravnah
imeh tudi letos okoli ^
najst hektarjev hmelja ^
ding, Aurora in ji^jj?
v Šmartnem ob Paki je ^
k temu prišteti še šest h i
tarjev hmelja pri kmetih k
operantih, za dva hektaijj
je šoštanjskih in velenjsk^
nasadov.	^
Tako so lani v občini Vel
nje pridelah 40 ton hrneif
žal pa letos rekordnega nI
delka ne bodo ponovi
Manj pridelka gre" sevel
predvsem na rovaš doW
trajne, 37 dni trajajoče $4
in kobule so ostale premet-
ne. Obirati so pričeh že s^
prejšnjega tedna, zdaj pajij,
pri pospravljanju letij.
hmelja ovira tudi slabo vi^
me. Kljub temu račun^o,^}
bo ob zaključku obiram
v vrečah šmartinskih,
štanjskih in veler^skih pfj.
delovalcev kakšnih 35 toj
hmelja.	„
Kmetove izgube nihče ne pokriva
Zakaj so KolarJevI Izgubili zaupanje v kmetijstvo
Podpeč pri Šentvidu je
majhna vas, kjer so domači-
ni prijazni, kjer se sliši otro-
ški živžav, kjer rastejo nove
hiše. Mladi družini Kolarje-
vih pa se verjetno zdi, da so
nekje bogu za hrbtom. Sla-
vica in Ivan ter ^uni trije
otroci znajo poprijeti za de-
lo, zgradili so si tudi novo
hišo prislonjeno k stari, na
mizi kakšnega pomanjka-
nja ni občutiti, pa vendar je
v njihovih besedah, ko po-
govor nanese na kmetijstvo
občutiti tudi veliko gren-
kobe.
14 hektarov obdelovalne
zemlje imajo, raztresene
povsod naokoh, nekaj gozda
in travnikov, sicer pa so bolj
usmerjeni v živinorejo. V ob-
novljenem hlevu je 10 glav
živine, prostora pa bi bilo tu-
di za 40 telet, pitancev. »S^
smo jih imeh, pa ni šlo. Pri-
rastek je bU premalo plačan.
dela pa je bilo veliko. Hlev
namreč nima rešetk, pa je bi-
lo treba vsak dan čistiti
gnoj,« pravi Slavica, Ivan pa
še doda, da na koncu niti kr-
ma ni bila plačana, kaj šele
delo. Zato so končah in osta-
h le pri oddaji mleka. »Kme-
tove izgube nihče ne pokriva
in ob takšnih cenah se mora
odločiti ali bo čakal na culo
ah pa bo pravi čas končal,«
pravi 37-letni Ivan.
Kolarjevi niso zazrti v za-
starelo kmetijsko pridelavo.
Prav radi bi upoštevali na-
svete mladih, ki so bili pred
kratkim v bližnjem Šentvidu
pri Planini na mladinskem
kmetij sko-veterinar skem
raziskovalnem taboru, pa k^
ko še za kaj drugega zmanj-
kuje denarja. Pravijo, da so
za 1100 htrov oddanega mle-
ka junija dobih 380 tisoča-
kov. »Kmetija sama sebe ne
pokriva in če ne bi iskal še
drugih virov, kot so na pri-
mer traktorske usluge, še za
gnojila ne bi bilo,« razlaga
Ivan. Pa tudi če bi denar bil,
bi lahko le delno uresničili
zamish mladih raziskoval-
cev. Pri Kolarjevih so ugoto-
vih, da njihovi zemlji manjka
fosforja, lani pa ni bilo mo-
goče dobiti drugega gnojila
kot 3X15 in KAN. Kako naj
potem izboljš^o svoje obde-
lovalne površine?
Kolarjevi so opremljeni
z najnujnejšimi stroji. Želeh
bi si še kakšnega, pa se vse
spet zatakne pri cenah. »Saj
so že rezervni deh za te, kijih
imamo, silno dragi, o čem
novem pa si sploh ne upamo
razmišljati,« pravita Ivan in
Slavica, ki vseh 16 let, koh-
kor je že minilo od takrat, ko
sta se vzela, živita samo od
kmetijstva. Že res, da na zu-
naj ni videti, da jim gre sla-
bo, vendar pa je tu veliko
skromnosti in odrekanja. Tri
otroke imata, Janja bo šla je-
seni v trgovsko šolo, Slavko
bo šel v osmi razred in po-
tem verjetno v kmetijstvo,
Miran pa je komaj dobro za-
čel guhti šolske klopi. Starša
sta nad razmerami v našem
kmetijstvu, kjer nikoh ne
veš, kaj te čeika, že skorajda
obupala. Ivan razmišlja če se
ne bi zaposhl, svojim otro-
kom pa sta svetovala naj se
učijo in pridobijo svoj po-
klic. »Bolje je, če greš za
osem ur v službo in vsaj P"^;
bhžno veš, kohko boš dobi:
na koncu. Na kmetiji pa teg!
nikoh ne veš. Že pri mlekuje
tako, da je vsak mesec dru
gače. Enkrat je boljše ob»
čunana, drugič merjena toL'
ča, enkrat dobimo dodatk«
drugič ne. Potem pa je tu
vreme. Letos zaradi pozeb«
na primer krompir in pšeni-
ca bolj slabo kažeta, pa tui
vinogradi so pozebli,« razls
gata.
Mlada sta še in kar velika
zemlje imata. Resda po ^
in onih pobočjih razme^'
pa vendar... Na pogled je t''
rej vse v redu, toda tu je ^
njuna misel, da opravlja''
nepotrebno Sizifovo delo -
INES DRAM^
iVIanj kvalitetnih jabolk
Letos se je spet obrnilo in
pred nami je nakupovanje
ozimnice. Vanjo sodijo tudi
jabolka in na Mirosanu,
kjer ima svoje plantaže
Hmezad, DO Sadjarstvo in
se z jabolki oskrbuje precej
prebivalcev.
O letošnji letini je direktor,
ing. Vid Korber povedal, da
je letošnje leto za kmetijstvo
težko. »Imamo sorazmerno
msghne proizvodne površine
.za jabolka, ker smo v inten-
zivni prenovi. Imamo okrog
50 ha rodnih nasadov, s kate-
rih pričakujemo okrog 1800
ton jabolk. Pestijo nas pri-
rodne zagate, 25. aprila so bi-
le zelo nizke temperature, ki
pa niso napravile prevelike
škode. Več škode je napravi-
la toča, ki je bila sicer drob-
na, toda gosta in je pokvarila
predvsem lep videz sadja.
Svoje bo pridala tudi huda
suša, zaradi katere bodo plo-
dovi drobnejši.«
Računajo, da bo okrog 20
odstotkov jabolk moralo
v industrijsko predelavo. Ja-
bolka, ki so bila poškodova-
na s točo, ne bodo imela
slabšega okusa, pa tudi tr-
pežnost ne bo manjša, tako
da bodo potrošniki ob da-
našnjih visokih cenah imeh
priložnost kupiti cenejša ja-
bolka. »Izpada v dohodku bo
za pribhžno 800 milijonov di-
narjev, poiskati pa bomo
morali druge možnosti za
prihranek, da ne bomo imeh
izgube,« je še povedal
Korber.
Na Mirosanu bodo začeh
prodajati jabolka za ozimni-
co okrog 20. septembra.
TONE TAVČAR
Ing. Vid Korber med ogledom jabolk na plantaži.
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
SlahHizaciJska šok terapija
0Hrep, aH mačehovski odnos do psIhlairUe na Celjskem?
Ko se v tem času, na vseh področjih družbenih dejavno-
sti. mrzlično ukvarjamo z vprašanji, Ige, kaj, kako in
l(oiiko prihraniti, da bi ustregli zvezni interventni zako-
nodaji. prihajamo v hude konfliktne situacije. Razme-
fODi^ visok standard, ki smo ga dosegli v času navidezne
Ijlaginje, je sedaj treba prilagoditi realnosti, ki jo poz-
namo in jo čutimo. To pa je boleče. Toliko bolj boleče tam,
^er spoštljivega standarda niso nikoli občutili.
Tipičen primer je tozd Ne-
vTopsihiatrija Vojnik celj-
sicega Zdravstvenega centra.
Seznanjeni s stabilizacijski-
nii ukrepi, ki jim »grozijo«,
se upravičeno sprašujejo, za
kakšne vrste ukrepov gre
v tem (njihovem) primeru.
O tem smo se pogovarjah
s psihiatrinjo dr. Vesno No-
vsi s Psihiatričnega od-
delka.
Vsem dobro znano dej-
stvo je, da se Pshiatrični od-
delek v Vojniku vseskozi
ubada s težkimi pogoji dela.
Število bolnikov in spreje-
mov nenehno narašča, čas,
ki ga živimo, pa pravi, da bo
ljudi, potrebnih takšnega
zdravljenja, še več. Morda
za začetek nekaj številk za
ponazoritev?
V.Novak: Lani je bilo na
našem oddelku sprejetih na
zdravljenje 1605 bolnikov,
zasedenost postelj pa je bila
glede na tovrstne standarde
105 odstotna, glede na naše
zmogljivosti pa 102 odstotna.
To pomeni dnevno uporabo
zasilnih postej, poprečno 10
do 12 na dan, pomeni nepri-
merne bivalne pogoje za bol-
nike in izrazito slabe delovne
pogoje za zaposlene. Poleg
tega na Psihiatričnem oddel-
ku vztrajno pada poprečna
ležalna doba in narašča šte-
vilo ponovitve bolezni. Po-
prečna ležalna doba je bila
lani 38 dni, v letošnjem pr-
vem polletju pa je ob 805
sprejemih padla na nekaj
manj kot 34 dni. S tem je
ležalna doba pri nas med naj-
nižjimi v Sloveniji. Dejanske
potrebe narekujejo, da bi
v Vojniku morali imeti 267
postelj. Samoupravni spora-
zum o skupnih osnovah za
dehtev dela na področju
zdravstvenih dejavnosti
v Sloveniji nam »dovoljuje«
220 postelj. Na Psihiatrič-
nem oddelku v Vojniku jih
imamo 176 in v Rehabilita-
cijski delovni enoti Ravne
Pri Šoštanju 30 postelj. Sku-
Paj jih imamo torej 206 od
nujno potrebnih 267 in od
220 dovoljenih.
Zaradi izredno slabih po-
bojev dela se srečujete s po-
manjkanjem strokovnja-
kov, ki, če že pridejo, tudi
»ttalu odidejo. Ostajate to-
najbolj vztrajni, pogum-
in optimistični?
V. Novak: Kronično po-
''}anjkanje kadrov nas je pri-
sililo v neustrezno, a žal edi-
J^o možno rešitev: Rehabili-
^cijska delovna enota Rav-
že vrsto let deluje brez
stalnega zdravnika-psihia-
j ^^ To pomeni, da psihiater
^ Vojnika dvakra tedensko
Jbiskuje enoto na Ravnah,
edno smo upali na boljše
ko bomo s stalnim
travnikom ali celo s kom-
Wetno ekipo razširili dejav-
"ost tega dela psihiatričnega
J^delka. Do danes je to še
6dno le upanje. Vsem teža-
^ navkljub ima enota Rav-
izjemen pomen za delova-
Psihiatričnega oddelka.
. t^j enoti poteka nadvse
3ešna rehabilitacija kro-
p^nih duševnih bolnikov.
^ sebno socialno vzdušje
Os	bolnikov in
kjer je čutiti toplino,
j^^ost in domačnost, po-
K 8a tem bolnim ljudem, da
j^Hovno najdejo pot do svo-
i^J^r^žin, sodelavcev, sose-
in prijateljev. Poleg iz-
polnjevanja te osnovne stro-
kovne naloge je enota Ravne
nepogrešljiva pri razbreme-
njevanju prenatrpanega od-
delka v Vojniku.
Po dolgih letih trajajoče
borbe za kadre imate konč-
no na Psihiatričnem oddel-
ku v Vojniku kolikor toliko
spodobno število zdravni-
kov, in ker sreča ponavadi
ne pride nikoli sama, vas je
doletel	stabilizacijski
ukrep, če mu sploh lahko ta-
ko rečemo?
V.Novak: Že dve leti, naj-
prej potihoma in napol pri-
vatno, zdaj pa glasno in
uradno, se govori o ukinitvi
Rehabilitacijske delovne
enote Ravne. Medobčinska
zdravstvena skupnost Celje
ima namreč v načrtu ukini-
tev te enote do konca tega
leta! Najprej se je govorilo,
da se bo stavba-vila na Rav-
nah - prodala in da bodo
s tem denarjem prenovili
Psihiatrični oddelek v Vojni-
ku po izselitvi Nevrološkega
oddelka v Celje. Potem se je
govorilo, da bodo denar od
vile v Ravnah »prelili« v ka-
dre. Sledila je ugotovitev, da
objekt v Ravnah ni last
Zdravstvenega centra Celje,
ampak da ga je občina Vele-
nje leta 1962 dala v najem
Psihiatričnemu oddelku
Zdravstvenega centra Celje.
Ob tej ugotovitvi se je razla-
ga napovedane ukinitve bi-
stveno spremenila: enota
Ravne bo ukinjena zato, ker
je nerentabilna, ker se sama
ne more preživljati, ker je
stavba v slabem stanju in po-
trebna predrage prenove in
tako naprej. Končna načica,
zakaj je treba oddelek Ravne
ukiniti, pa je naslednja: uki-
nitev je del stabilizacijskega
programa Zdravstvenega
centra Celje, pobuda pa naj
bi prišla iz Medobčinske
zdravstvene skupnosti.
S tem ukrepom naj bi zapo-
slene v enoti Ravne (izkuše-
ne in specialistično usposob-
ljene medicinske sestre, de-
lovne terapevte in druge),
prerazporedili na delovna
mesta v Zdravstvenem cen-
tru Celje. Kaj je od vsega te-
ga res, ne vemo, res pa je, da
vse te različice utemeljitev
za ukinitev enote v Ravnah
vzbujajo nezaupanje in ogor-
čenje.
Kako si predstavljate de-
lovanje Psihiatričnega od-
delka, ki ima že v osnovi 61
postelj premalo in ki bo
imel z ukinitvijo enote Rav-
ne namesto sedanjih 206 po-
stelj samo 176?
V.Novak: Ko smo o tem
vprašali direktorja tozd Ne-
vropsihiatrija, smo dobili od-
govor, da se bo Nevrološki
oddelek iz Vojnika preselil
v Celje, s tem pa bomo prido-
bili 30 postelj. Na žalost se to
sliši, kot da nihče od odgo-
vornih, vključno z direktor-
jem Nevropsihiatrije, ne bi
vedel, da Psihiatrični odde-
lek s preselitvijo Nevrolo-
škega oddelka ne bo pridobil
na postejah, pač pa le na
standardu bolnikov in oseb-
ja! Kot da nihče ne bi vedel,
daje načrtovana obnova Psi-
hiatričnega oddelka ustav-
ljena zaradi pomanjkanja
sredstev in zadržkov spome-
niškega varstva. Pa vendar
- o standardu psihiatričnih
bolnikov vsi vedo vse. Marca
letos je na primer republiški
sanitarni inšpektor ponovno
ocenil prenatrpanost oddel-
ka kot nedopustno, ugotovil,
da bolniki prebivajo svoj čas
na hodnikih, ker dnevnih
prostorov oddelek nima. Za
ponazoritev še to: 56 bolni-
kov uporablja eno stranišče
s tremi sanitarnimi naprava-
mi, dve kabini za tuširanje in
eno kad. Pogoji zdravstvene-
ga osebja niso nič boljši. Da
ne bi ostali le pri straniščih,
je žalostno tudi dejstvo, da
psihološka in socialna služ-
ba delata v kletnih prostorih,
vkopanih v zemlji, brez vsa-
kršne izolacije. Prostori so
zato vlažni, mrzli, brez zrače-
nja, nujna je stalna uporaba
umetne svetlobe. Ti ljudje so
imeli letos julija, ko je bilo
zunaj okoli 30 stopinj tempe-
rature, vklopljene električne
peči. O načetem zdravju teh
mladih ljudi noče nihče nič
slišati.
Psihiatrični oddelek
v Vojniku nudi celovito bol-
nišnično oskrbo in okoli po-
lovico ambulantne psihia-
trične oskrbe bolnikom na
območju, ki zajema približ-
no 320 tisoč prebivalcev.
Zaradi pomanjkanj^ po-
stelj za to področje zdrav-
ljenja v severovzhodnem
delu Slovenije (samo v celj-
ski in mariborski regiji
m^ka 196 postelj), nudi
Psihiatrični oddelek v Voj-
niku pomoč tudi mejnim
območjem, kot sta slovenje-
graško in novomeško, v po-
sameznih primerih pa tudi
bolnikom iz sosednje in
drugih republik.
Torej je vsem znano dej-
stvo, da z odhodom Nevro-
loškega oddelka Psihiatrič-
ni oddelek ne bo imel več
postelj, ampak bo pridobil
le na najnujnejšem standar-
du bolnikov in osebja, kar
naenkrat pozabljeno?
V. Novak: Pozabljeno je
tudi, da smo načrtovali pre-
ureditev dela sedanjega Ne-
vrološkega oddelka v odde-
lek za nujno psihiatrično po-
moč. Ne smemo pozabiti na
visoko število samomorov in
samomorilnih poskusov in
na narašČ£yoče krizno stanje.
Po raziskavah je namreč
prav na našem območju n^-
več samomorov. V psihia-
tričnem dispanzeiju v Celju
že nek^ let deluje tele-apel
služba in ambulanta za nuj-
no psihiatrično pomoč,
ustreznega hospitalnega za-
ledja pa nima. Bolnike v hu-
di krizi in po poskusu samo-
mora zdravimo v naših zapr-
tih enotah, skup^ z drugimi
težkimi psihiatričnimi bol-
niki.
Vrniva se k osnovnemu
problemu, zaradi katerega
ste v Psihiatričnem oddel-
ku trenutno najbolj ogor-
čeni ...
V.Novak: Objekt v Rav-
nah se menda ne more pro-
dati zato, ker ni last Zdrav-
stvenega centra Celje. Enota
Ravne z delom bolnikov in
osebja prideluje vso zelenja-
vo, ki je potrebna v prehrani,
sami pripravljajo sadne so-
kove, pridelajo nekaj mesa,
ne kupujejo kurjave, ker
im^o lastno. S temi dejav-
nostmi ustvarjajo rehabilita-
cijsko delovno vzdušje in
s tem tudi bistveno zmanjšu-
jejo materialne stroške. Iz te-
ga sledi, da je trditev o ne-
rentabilnosti enote Ravne
neresnična. Objekt tudi ni
v slabem stanju, vsa leta smo
ga skrbno vzdrževali in ob-
navljali in trenutno je po-
trebna le obnova moške ko-
palnice. Razširjeni strokovni
kolegij Psihiatričnega oddel-
ka Vojnik je na seji junija
letos analiziral problem
predvidene ukinitve in argu-
mentirano zahteval, da se
enota Ravne ohrani. V zapis-
niku, s katerim so se sezna-
nili predsednik KPO ZC Ce-
lje in Medobčinska zdrav-
stvena skupnost Celje, je
med drugim zapisana tudi
prošnja članom vodstva
Zdravstvenega centra Celje,
da n^ z vso resnostjo predo-
čijo Medobčinski zdravstve-
ni skupnosti, kaj ukinitev
enote Ravne pomeni za Psi-
hiatrični oddelek. Odgovora
žal nismo učakali. Govori pa
se marsikaj. Govori se, da je
stabilizacijski ukrep na psi-
hiatriji (ukinitev enote Rav-
ne) potreben zato, da bi lah-
ko v drugih oddelkih Zdrav-
stvenega centra Celje pove-
čali število postelj. Ali je to
res, ne vemo. Vemo le to, da
bi bila stabilizacija na naš ra-
čun nespametno in strokov-
no oporečno dejanje.
Veste vse in nič. Odgovo-
rov od pristojnih namreč ne
dobite, čeprav so vaši pro-
blemi stari že vrsto let. Na
koga se sploh še lahko obr-
nete?
V. Novak: Kot psihiater,
vdan svojemu pokUcu, kot
človek, ki že dolgo čaka na
obljubljene boljše dni, kot
predstavnica kolegov, ki
smo zaskrbljeni zaradi raz-
mer naših bolnikov in ki nas
skrbi naš lasten strokovni
razvoj, in ne nazadnje kot so-
delavka teama v Ravnah, ka-
terega specifično delo obču-
dujem in spoštujem, podpi-
ram njihovo borbo za ohrani-
tev vsaj tistega, kar so dose-
gli s trudom, ljubeznijo in
predanostjo. Kaj nam še
ostane? Bojim se, da nam bo
ostal odziv javnosti, ki ga
pričakujemo, edina tolažba
in zadoščenje.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDO EINSPIELER
Prešmentane citre Fanike Lapajne
Mračna kuhinja in miza
v kotu, ki se je bleščala, in
šibila hkrati, pod kupom
not. Nekateri listi so pod pe-
zo let že dobivali rumen na-
dih. Citre, krhke in zapelji-
ve, so jim kraljevale. In ko
so se oglasile, so nas napol-
nile z nežnim, tako sloven-
skim zvokom. Pa saj vendar
niso samodejno razlivale
okoli sebe čarobne glasbe?!
Ne. Med strune so se zaplet-
le roke Fanike Lapajne. Pr-
sti so spretno tipali in oti-
pali pravo struno, ki je ved-
no pravilno zaječala. Pod
cvetočimi kostanji je tisto
dopoldne za uvod zaigrala
Panika. Le zakaj je že polet-
je in ni nikjer cvetočih ko-
stanjev?
Ves čas so Fanikini prsti
tipali po strunah citer. In ko
se je v mislih pletla njena
življenjska zgodba, so strune
otožno godle. Že preden je
obiskala šolo, je Fanikin
stric zaslutil, da bo deklica
nekoč vzljubila inštrument,
ki mu je on že posvetil precej
pozornosti. Fanikin oče je po
citre odšel naravnost v Mari-
bor in nato jih je podaril svo-
ji hčerki. Se danes Fanika
prisega le nanje in za nič na
svetu jih ne bi zamenjala.
Tudi abecede not jo je naučil
stric, eno leto pa se je tega
učila v celjski glasbeni šoli.
Toda Fanika pravi: »Note, to
so hudik! Raje igram kar po
posluhu, če je le mogoče!«
Ko je pregulila osnovno-
šolske klopi, je postalo vese-
lo! Nek^ mladih iz Zabuko-
vice in okolice se je zbralo in
odpravili so se na nastope
v okoliške kraje. Eni so peli,
drugi so uprizarjali skeče,
Fanika pa je zaljubljeno pre-
našala s sabo citre. Pa kako
je bilo veselo! Takrat je pev-
cem pritegnila tudi še sama,
danes pa pravi, da ne več. Le
zase si še katero zapoje, čisto
solo, da je nihče ne posluša.
Ampak ta šmentana trema!
Še vedno jo ima in zato tudi
najraje nastopa skupaj s pev-
ci. To je njen recept za pre-
magovanje nadloge.
Fanika ima polne roke de-
la in njeni pevci ter pevke
tudi. Delo na zemlji zahteva
namreč celega človeka in za-
to časa za vaje ostane prav
malo. Pred nastopi se sesta-
nejo dvakrat tedensko, dru-
gače pa se ne vidijo tudi po
več mesecev. In Fanikini pr-
sti? Ti bi vendar izgubili
prožnost po tako dolgotraj-
nem mirovanju?! Fanika jim
tega ne dovoli. Zvečer, ko
drugi sedejo pred televizijski
zaslon, ali gredo že v poste-
ljo, se iz kuhinje razležejo
nežne melodije. Vsak dan.
Vsak večer. Podnevi vendar
ni časa!
Koliko pesmi zna zaigrati,
niti sama ne ve. Veliko je
takšnih, ki jih je nekoč znala,
pa jih je kasneje pozabila, to-
da ko bo spet zaslišala staro
melodijo, jo bo zaigrala na
svoje citre. Najraje pa zaigra
tisto, filmsko. Tretji človek.
Včasih je mislila, da če ji jo
bo kdaj uspelo zaigrati na ci-
tre, bo osvojila vse kar se
v citrarstvu lahko doseže.
Sedaj jo zaigra, pa pravi da
še vedno ni prodrla do naj-
bolj oddaljenih globin citer
in do skrivnosti, ki so tam
skrite.
Vsako leto se s svojimi
pevci udeleži tudi revije ci-
trarjev v Grižah, za katero
pravi, da je super. »Tam vi-
diš vse sorte ljudi - ljudi, ki
,fajn' igrajo, pa tudi takšne,
ki igrajo kar preveč ,fajn',«
razpreda misli. Nastopa tudi
na raznih prireditvah v bliž-
nji okolici, najraje pa zaigra
na domačih zabavah. In če
prijatelji citram pritegnejo
še s svojimi glasovi, je Fani-
kino zadovoljstvo popolno.
Rada ima vesele ljudi, ker je
tudi sama takšna. Delovna in
vesela. Prsti se zvečer utruje-
no sprehodijo po strunah ci-
ter in se tam umirijo. Misli se
ob igranju uredijo. Skrbi se
upokojijo. In ko se iz kuhi-
nje, izjemoma v dopoldan-
skem času, razliva zven slo-
venske pesmi »Snoči sem na
vasi bil«, pretrgam čarobno
melodijo s kar nič s citrami
se ujemajočim glasom: »Do
kdaj, Fanika, do kdaj bodo
še zvenele vaše citre?« »Do-
kler bom ,migala' - to pa je
lahko še dolgo, lahko pa tudi
ne...« NATAŠA GERKEŠ
foto: EDI MASNEC
10. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Pomanjkanje
črnega kruha
Dne 23. julija sem vam po-
slala pismo, v katerem pišem
o težavah s črnim kruhom
(prejšnja cena 250 din, seda-
nja pa 380 din). Zmanjka ga
pri Stručki in Adi pred sed-
mo ^utraj in to vsak dan.
Mnogi Celjani, ki uživajo ta
kruh, ostanejo praznih rok in
to je grenko ter žalostno.
Druge vrste kruha pa ni mo-
foče kupiti, ker je predrag.
elela sem, da bi to pismo
objavih, pa je očitno romalo
v koš. Nobeden od odgovor-
nih v Novem tedniku ga ni
prečital in zato tudi ni nič
uredil, da bi bilo boljše, to-
rej, da bi črnega kruha nikoli
ne zmanjkalo v nobeni celj-
ski prodajalni.
Sedaj so se vse vrste kruha
obupno podražile in pritisk
na črnega je še hujši. Morda
bi bila preskrba s črnim kru-
hom za Celjane zadovoljiva,
toda v Celje se z avtobusi
vsak dan pripelje vehko
kmečkih ljudi (im^o meseč-
ne vozne karte), ki pokupijo
in odnesejo v svoj kraj veliko
štruc. V njihovem kr^ju ne
dobijo tohko kot želijo, zato
pohitijo v Celje, da se dobro
oskrbijo. Tudi ljudi iz drugih
republik je v Ce^u kar precej
in tudi ti pohitijo, da dobijo
črnega. In prav zaradi teh
smo Celjani prikrajšani za ta
preljubi kruhek.
Tudi pred Sočo se zbira
gruča ljudi - ko se vrata od-
klenejo, vsi zdiijajo k pultu
s kruhom. Bitka za kruh je
vedno hujša, obupna, žalost-
na in to mestu Celje ni
v ponos.
REZIKA OPREŠNIK
Celje
Vaše prvo pismo ni roma-
lo v koš, ker ga niti v roke
nismo dobili. Vse kaže, da
se je izgubilo nekje na poti
do nas.
Objavljamo vam to, dru-
go pismo in upamo, da bo-
mo s tem kaj pripomogli
k boljši oskrbi s kruhom.
Upanje je pravzaprav zelo
malo, saj je z zveznim pred-
pisom določeno, koliko čr-
nega kruha (dobil je popu-
larni naziv »delavski
kruh«) morajo speči pekar-
ne (30 odstotkov vseh koli-
čin). Že sedaj pekarne ne
spečejo toliko črnega kru-
ha, kot bi ga morale, ker se
jim ne izide s ceno in nočejo
delati z izgubo. Vrste za črni
kruh so tako povsod in ne
samo v Celju.
Skratka, če že peki zvez-
nim predpisom navkljub ne
spečejo dovolj (oziroma
vsaj malo več) črnega kru-
ha, se lahko le vprašamo,
koliko bo k temu pripomo-
gel tale naš zapis.
Uredništvo
Pomoč v nesreči
Vsem, ki so nam pomagali
pri gašenju požara in odstra-
njevanju njegovih posledic,
se iskreno zahvaljujemo. Po-
sebna zahvala gre gasilskim
društvom, ki so tako hitro in
učinkovito posredovala in
s tem ublažila še hujše posle-
dice.
FRANC ALEŠ (mlajši)
Strmca 51
Laško
Kaj pa celjski
Sončni park?
Pred leti je takratna celj-
ska občinska skupščina
sprejela zamisel in nato nare-
dila načrt za lepo in urejeno
mesto. Na prostranem zem-
ljišču ob Dečkovi cesti je bil
v načrtu novi celjski park
- Sončni park, kgjti Mestni
park je vse preveč oddaljen
za vzhodne predele mesta.
Kmalu po sprejetju načrta
so se ob Dečkovi cesti začela
pripravljalna dela; buldožer-
ji so premikah zemljo zdaj
sem, zdaj tja, a kmalu je na-
stala tišina. Od takrat vse
stoji, nobeden od občinskih
mož ne omenja več te zade-
ve, tudi od občinskega komi-
teja za urejanje prostora in
varstvo okolja ni nobenega
glasu.
K^ naj to pomeni, se spra-
šujejo občani tamk^šnjih
naselij, ki so že mishh, da
bodo dobih prijetno zatočiš-
če za urice prostega časa.
Najbrž so zastoju krive seda-
nje težke gospodarske raz-
mere.
Vsekakor je potrebno
gradnjo novega celjskega
parka obdržati v načrtih in te
načrte tudi čimprej uresniči-
ti, da bo Celje urejeno in lepo
mesto. Naj bo neuresničen
načrt o parku trinajsta črna
točka (poleg tistih dvanaj-
stih, ki sem že navedel in so
bile objavljene v Novem ted-
niku 14. juhja letos).
Dr. ERVIN MEJAK
Celje
Kakšen je dober
gospodar (na
Starem gradu
¥ Celju)
Bil je petek, 12. 8. 1988, in
praznovale smo rojstni dan.
Bilo nas je pet sodelavk, in
želele smo preživeti prijeten
večer ob veselem pogovoru,
dobri hrani in pijači, in če ti
ušesa razvaja še lepa, nežna
glasba - tohko bolje. Nismo
se želele odločiti kar tako,
s čimerkoh tudi zadovoljne
nismo, kajti daleč so že štu-
dentski časi in predolgo tudi
že same stojimo za štedilni-
kom. »Pravijo, da je Stari
grad oživel, odkar je gostin-
sko ponudbo prevzel tov.
Babič Marjan, da je Stari
grad nekaj novega, dobre-
ga,« se je shšalo po Celju in
bralo po časopisju. »Že dol-
go nismo bile na Starem gra-
du in to bo tisto pravo tudi za
nas,« smo si rekle. Kako se
bo večer in predvsern večer-
ja končala, nismo niti slutile.
Bile smo dobro razpoložene
in nasmejane. Ne vemo,
morda je motilo ravno to, ta
naša sproščenost in priprav-
ljenost na šalo, kajti že spre-
jem ni bil najbolj prisrčen in
gostoljuben. »Če ne želite se-
deti v jedilnici (kjer je bilo
vroče in zatohlo, zunaj pa
vse zasedeno), lahko greste
tudi drugam,« nas je sprejel
gospodar. No, našle smo si
mizo, najboljšo mizo z lepim
razgledom na osvetljeno Ce-
lje. Postregla nas je natakari-
ca, ki ni niti točno vedela, kaj
nam lahko ponudi (jedilni
hst in vinska karta sta tako
in tako neuporabna, ker ti-
sto, kar piše, da imajo, nima-
jo in česar na jedilnem hstu
ni, ti lahko ponudijo) - in po-
khče na pomoč šefa: »On bo
že vedel svetovati,« pravi.
Želje so različne, okusi tudi,
toda edine smo si bile v tem,
da naj nam pripravijo nekaj
dobrega, mogoče kar tisto,
kar »hiša« priporoča. Po last-
nih izkušnjah je bilo tisto
vedno najboljše. Pameten
gostinec bi že vedel, kako in
kaj, sigurno pa nas ne bi imel
za norca, kot se je to zgodilo
nam. Šef je rekel, da bo pri-
pravil nekaj po njegovem
okusu - joj, le kje si ga je
izostril? Toda okus je pač
takšen, kot je in dobile smo
skledo salate (veliko in do-
bro in brez pripomb) - in Fri-
derikovo ploščo, na plošči
pa: različni koščki mesa, na-
rezani - kot bi nam nekdo
želel prihraniti delo in trud
z rezanjem. Res, nikjer še ni-
smo videle, da bi dunajski
zrezek servirali že zrezan na
koščke. Od kotleta je ostala
samo še kost - kot bi jo nek-
do že obral - zraven pa še,
klasično: korenje, grah, kro-
keti, baje tudi beefsteak, a ga
žal nismo prepoznale - bil je
zrezan na koščke. Še v sme-
hu smo vprašale, zakaj tako
in da tega še nismo videle,
a dobile nedoločen odgovor.
No, bile smo dobre volje, pa
smo pojedle - »Saj bo drugič
in drugje bolje,« smo si re-
kle. Mogoče smo bile za člo-
veka, ki nima smisla za vese-
lje in šalo, preglasne, mogo-
če ne bi smele pripomniti, da
v ženskem stranišču ne teče
voda.
Da se vrata stranišča ne
d^o zapreti, ker je umival-
nik prevehk in ker ni Idjuča,
smo bile kar tiho in še vse
vzele za hec. Da smo pile to-
plo vino, ker ledu nimajo
- no, saj se je natakarica po-
trudila in nam toplo stekle-
nico vina zamenjala s tisto iz
spodnjega hladilnika. In še
ob vsej dobri volji in priprav-
ljenosti zamižati na eno oko
smo se vprašale, kaj pa le naj
pohvahmo. Dobro glasbo
vsekakor in trud zmedene,
že skoraj prestrašene nataka-
rice, ki se med mizami nika-
kor ni znašla, a se je vsaj tru-
dila.
In potem finale - ko smo
zahtevale račun, je natakari-
ca (po posvetovanju s šefom)
povedala, da nam bodo zara-
čunali samo pijačo, hrano pa
»časti« šef. »Hvala!«, smo re-
kle, »hrano smo pojedle, ko-
likor smo jo pač, in jo bom
tudi plačale, samo poklici®
šefa, da nam pove, kaj sp^L
smo pojedle, da bomo
plačati«. Ker se nikakor
smo mogle znebiti občutij'
da nas ima tu nekdo zelo ^
norca (menda je kuhar rries
narezal na koščke po poseh
nem šefovem naročilu), sn,
še enkrat od šefa zahteval*^
pojasnilo. Le-to pa seje spre
vrglo v kaj čuden epilog
Ubogi gosti, če bi se nad njt
mi znašali takšni šefi in tu(jj
ubogi šefi, ker ne bodo dolgn
imeh gostov. Dal nam je ve.
deti, da kompleksov ne zdra!
vi (predvsem bi si svoje mo^
ral pozdraviti sam), še pose.
bej pa bi se moral naučiti otj.
nosa do gosta, če žeh biti do^
ber gostinec. Kljub naširti
zahtevam, da hrano plačamo
(pijačo je zaračunala nataka.
rica), računa ni hotel izstavi,
ti. Za povrh pa nam je navr.
gel še kup osebnih žalitev
da tako ah tako pozna našo
rezgledanost in naš nivo (tu.
di pri psihologiji gosta v šoli
verjetno ni imel n£y boljše
ocene), da bi bil vesel, če bi
šle in se nikoli več ne vrnile,
ker nezaželenim gostom ori
ne bo stregel. Nismo mogle
verjeti svojim ušesom in
očem - vstale smo in smo
šle, brez odgovora, s čim
smo si nezaželjenost prislu-
žile.
In s čim naj sedaj opraviči-
mo »dobrega gospodarja« na
Starem gradu, ki sicer men-
da uživa kar velik ugled med
gostinci?
Ne vem, ali smo imele sre-
čo ali smolo, da smo do sedaj
srečale samo enega takega.
JELKA KRAJNC
KARIN VEBER
CARMEN BEG
VERICA STILIN
DRAGICA TOMIČ
Ne znam se še
šminkati
Ko si je mamica kupila novo
šminko, sem jo hotela imeti le
zase. Mamica mi ni pustila. Na-
slednji dan, ko sem prišla iz šole
in mamice še ni bilo doma, sem
se šla igrat s tisto šminko. Naen-
krat se mi je zlomila. Šminko
sem pospravila in se umila.
Ko je prišla mamica, me je
vprašala, kdo je zlomil šminko.
Povedala sem ji po pravici. Ne-
kčO časa sva bili obe tiho, potem
pa sem ji začela praviti, kako ko-
m£u čakam, da bomo šli na
morje.
Na zlomljeno šminko je poza-
bila, jaz pa še vedno čakam, kdaj
bom zaplavala.
BOJANA ŠTEFANČIČ, 4. b r.
OŠ Edvard Kardelj,
Slovenske Konjice
Čarovniški čevelj
Doma sem našel star čevelj. Ta
čevelj se je razlikoval od drugih
le po tem, da je imel spred^
montiran propeler, kot letalo.
Vzel sem ga na skrivaj in se
z njim podal na pot. Letel sem
hitreje kot ameriška raketa. Bilje
sestavljen iz gum, zato se je od-
bil, če je strmoglavil. Čevelj je
odbilo in odletela sva do lune.
Če si z rxjim bil na tleh, se je
odbijal od tal in z njim si skakal
kot z^ec. Vsak, kije to videl, si je
mislil, daje to zžgec, ki seje naje-
del zelja.
Ko sem bil nekoč na luni, sem
se želel vrniti. Toda, ojoj, motor
je zatajil, propeler se je odlomil.
KjO pa zdaj? Gumo sem si nata-
knil okoli pasu in se spustil.
Mehko sem pristal v postelji.
Zdaj pa že veste, da sem vse sku-
paj sanjal. Pa niti ne neumno!
PETER KVAS, 4. r.
OŠ Stranice
Kal le v našem kraju
narobe
v našem kraju bi po mojem
mnenju morali veliko popraviti.
Morali bi organizirati več akcij,
s katerimi bi počistili vso nesna-
go: na avtobusnih postajah, ob
železniški progi, kino dvorani,
PTT, trgovini in še in še...
Poleg odbojkarskega igrišča bi
morali narediti še tenis igrišče.
Preprečiti bi morali vožnje tovor-
njakom z obvoznice. Pri kmetij-
ski zadrugi bi bilo potrebno nare-
diti večje parkirišče, ScU ob sobo-
tah sploh ne pridejo z avtomobili
na glavno cesto. Tudi železniška
postaja izgleda zelo klavrno. Vsi
ljudje nju bi počistili okolice svo-
je hiše, predvsem pri blokih. Po-
večati bi morali še telovadnico,
s<0 pride k nam v Šempeter veli-
ko igralcev. Tudi kinoaparature
so zastarele, saj so filmske pred-
stave nekvalitetne zaradi preki-
nitev.
Vsak Šempetran naj bi imel
več pripadnosti kraju. Če se do-
govorimo, kdaj bomo delali, se
večina umakne in dela le peščica.
Čez nekaj dni pa vsi čakajo, kd^
bodo srečali katerega, ki je delal,
da bi akcijo lahko skritiziral.
Tudi slaščičama je potrebna,
zlasti za nas otroke.
URŠKA ZUPANC, 5. a r.
OŠ bratov Juhart, Šempeter
v Savinjski dolini
Pripravili sva zajtrk
Dobili smo obisk iz Beograda.
Prišla sta prijatelja naše stare
mame. Atek je moral ponju na
letališče.
Ko sta vstopila v stanovanje,
smo se nžuprej pozdravili. Teta
Anka je meni in sestri razdelila
Nevihta
Iz daljave se sliši zamolklo bobnenje,
težki sivi oblaki drvijo do nas;
veter jih silni preganja,
nevihte bliža se čas.
Grmenje, strele done skozi ušesa,
bliski skelijo oči;
težkitemnioblakisovodospustili.
Nad obzorjem se mavrica boči.
MILAN GREGORN, 7. d r.
OŠ Prve celjske čete, Celje
bonbone, čokolade, slane kolače
in druge slaščice. S sestro sva se
zahvalili in odšli v najino sobo.
Tam sva se pogovarjali, kako bi
tudi medve pripravili preseneče-
nje vsem skup^. Spomnili sva
se.
Naslednje jutro sva zgod^
vstali. Vsi so še spali, medve pa
sva pridno pripravljali zajtrk. Ko
so vstali, je bilo že vse pripravlje-
no na mizi. Vsi so bili veseli in so
naju pohvalili.
Seveda, počitnice so bile in to
sva si lahko privoščili.
MOJCA STANOJEVIČ, 4. b. r.
OŠ Edvard Kardelj,
Slov. Konjice
Oh, ta ropot
krat vozijo tovornjaki in s tem še
bolj uničujejo cesto. Upam, da ta
hrup ne bo več dolgo trajal, kajti
ko bo zgrajen most čez Savo, bo-
do odvečno zemljo vozili v Loko,
kjer jo bodo uporabljali kot na-
sipi v primeru, če bi voda na-
rasla.
Vsi vaščani Vrhovega upamo
in želimo, da bo He kmalu goto-
va, saj se v vasi s to gradnjo dela
neprecenljiva škoda.
RADO KOŽAR, 8. b. r.
OŠ Marjan Nemec,
Radeče
Sprehod
z očijem greva večkrat na
sprehod. S sabo vzameva Pikico
To je psička, ki je črne barve.
Kadar greva na sprehod, je Piki-
ca vedno privezana. Največkrat
se ustavi pri kakšnem drevesu,
tam dvigne tačko in naredi majh-
no lužico. Včasih so sprehodi
krajši, drugič pa malo daljši. Ko
se vrnemo domov, smo vsi vese-
li, prav tako pa tudi Pikica.
NATALIJA LEBER, 4. b. r
OŠ Bratje Dobrotinšek.
Vojnik
Pred tremi leti so sklenili gra-
diti verigo savskih elektrarn. Pr-
va od teh sedmih pa naj bi bila
zgrzgena prav v naši vasi v Vr-
hovem.
HE Vrhovo gradijo na najbolj
rodovitni zemlji, čeprav so se
kmetje temu upirali. Sedaj teče
že prvo leto, odkar so začeli
z gradnjo. Od takrat pa do danes
seje naša okolica močno spreme-
nila. Zgradili so novo cesto, po
kateri sedaj vozijo odvečno zem-
ljo na Hotemež. Gradijo pa tudi
nov most čez Savo, da bodo tudi
tja vozili zemljo. Glavna cesta, ki
jo sedaj uporablj^o predvsem za
prevoz zemlje, je že skoraj čisto
uničena in kadar dežiije, so na
cesti ogromne luže in blato. Da
pa ne boste mislili, da imamo
vsaj ob dežju mir. Ne! Tudi ta-
AVGUST 1988
25. AVGUST
. avgust 1988
25. AVGUST
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 15
pglavci Nivoja so v Bu-
'rflaku pri Celju pustili
(" j^ot nezavarovan bul-
ko pa so se naslednje
vrnili na delovišče, so
'^jli, da je buldožer bos
vez gosenice. Miličniki
takoj podali v lov za
o[ii in ga kmalu odkrili
'fitovem Velenju. »Za na-
' jo«, ker se je mučil, da
naložil gosenice, ga bodo
!^iniki ovadili javnemu
.;jilcu.
Stanko P. iz Celja je
prejšnji petek k svo-
Lu bivšemu dekletu Da-
S. v Drapšinovo ulico,
ijjnko jo je skušal prepri-
;.,. da bi obnovila zvezo,
^e pa je bilo vztrajno
joti. Ker je bilo Stankovo
j^pričevanje vse bolj
^sivno, so morali priti
j pomoč miličniki, da so
jjjedili mir v hiši. Stanko
jje ta večer preživel dru-
»»e. kot je načrtoval - na-
jeste pri dekletu je pre-
^ v prostorih za trez-
(tue.
» Ana P. K. se je spreha-
ja okrog trafo postne
(Selcah in okrog Zelezar-
evStorah. Ker naj bi se
jdno obnašala, so občani
oidicali miličnike. Pa ni
5o nič nevarnega; izkaza-
iseje, da gre Ana večkrat
;:a na potep.
I	Iz poročila miličnikov
. razvidno, zak^ sta se
::la Ivo G. in Veselinka V.
iiekakor pa je bil Ivo
Kišnjo sredo močno raz-
L-en, ko se je lotil Veselin-
[ naprej jo je zgrabil za
II	potem jo je opljuval,
adnje pa ji podelil še
s klofuti. S tem nasilnim
?anjem seveda nista reši-
I sporov. Mogoče pa bo
:el več sreče sodnik za
tekrške, ki se bo ukvarjal
to zadevo...
•	Prejšnji teden je za in-
Bvencijo zaprosil Martin
z Zgornje Hudinje, ker je
bma razgr^al Jože B. Mi-
miki se takšnih neugod-
p gostov ne branijo, saj
No zanje pripravljene
hstore za treznenje. Tudi
foieje moral tja.
•	Fahreta M. iz Iršičeve
TO je preživela že precej
fjdih trenutkov ob svojem
Mirsadu. Tudi prejš-
V teden seje Mirsad napil
pretepati ženo, zato
"^morali posredovati mi-
miki, ker je imela Fahreta
l^kar precej modric. Mir-
Wa so pridržali, potem pa
^dili javnemu tožilstvu
^kaznivo dejanje nasilni-
ker je Mirsad le prepo-
»sto uporabljal roke za
l^ogovaijanje« z ženo.
Eksplozija pred gostilno
Malomarno ravnanje z razstrelivom v kamnolomu
Preiskava okrog eksplozi-
je v Šoštanju, ko je prejšnji
ponedeljek 28-letni rudar
Ivan Sevčnikar iz Zavodenj
nad Šoštanjem aktiviral ki-
logram amonala, je pokaza-
la, da so marsikje pri nas
precej malomarni pri hra-
njenju, predvsem pa pri vo-
denju evidence o porablje-
nem razstrelivu.
Sevčnikar je ta večer popi-
val v Šošta^u, nazadnje pa
se je pripeljal pred gostilno
Kozle včar v Kaj uho vi 4. Vse
kaže, da so ga v tem gostišču
razjezih, zato je Sevčnikar
odšel k svojemu avtomobilu
Zastava 128, ki ga je imel
parkiranega na nasprotni
strani ulice. Iz prtljažnika je
vzel dve pahci (kilogram)
amonala, detonator in 20
centimetrov počasi goreče
vžigalne vrvice. Razstrehvo
je nastavil pred gostilno in
prižgal vrvico. Kaže, da je vr-
vica zatajila, zato se je Sevč-
nikar vrnil in še enkrat
prižgal.
Tačas so se na vratih poja-
vih trije radovedneži, ki jih
je Sevčnikar brž potisnil
v gostilno, potem pa se tudi
sam umaknil.
V močni eksploziji k sreči
ni bil nihče raryen, popokalo
pa je sedem šip na gostilni-
ških oknih, poškodovani so
okenski okviiji in omet na
pročelju. Škode je za nekaj
več kot milijon dinaijev.
Sevčnikar je imel vsej nepre-
mišljenosti navkljub izdatno
mero sreče.
Mihčniki so pri preiskavi
kasneje našh pri njemu še
9 pahc amonala; Sevčnikar
jih je V strahu pred mihčniki
skril pri prijatelju Srečku R.
Preiskava je tudi pokazala,
da je Sevčnikar dobil raz-
strehvo pri prijatelju strojni-
ku, ki dela z buldožerjem
v kamnolomu (v katerem
kamnolomu oziroma v kateri
delovni organizaciji nismo
mogh izvedeti).
Prijatelj-strojnik je upo-
rabljal amonal za razstrelje-
vanje štorov okrog svoje do-
mačije. Sevčnikaiju je dal
6 kilogramov amonala z de-
tonatoiji, da bi z njim prav
tako razstreljeval štore. Na
tako nevarno »šalo«, ki si jo
je privoščil Sevčnikar seve-
da nihče ni računal, vsi pa bi
se morali zavedati, da je eks-
ploziv v rokah človeka, ki se
poklicno ne ukvaija z mini-
ranjem (in je, kot se je v tem
primeru pokazalo, precej
lahkomišljen) hudo nevarno
orodje.
Kot je pokazala preiskava,
je strojnik lahko prišel do
razstrehva, ker imajo v kam-
nolomu površne kontrole in
netočne evidence porablje-
nega razstrehva. Zato bodo
strojnika in odgovorne v de-
lovni organizaciji prijavih
sodniku za prekrške, Ivana
Sevčnikaija pa bodo ovadih
javnemu tožilcu zaradi kaz-
nivega dejanja povzročitve
splošne nevarnosti.
S. ŠROT
Umri pod iesom
v soboto je 30-letni Jože Verdnik iz Žeč pri Sloven-
skih Konjicah skupaj s sosedom Francem Bučarjem
prevažal odpadni les na traktorski prikohci. Ker je
blizu Verdnikove domačije oster ovinek, sta zapeljala
pribhžno 30 metrov više, kjer sta obrnila traktor. Pri
tem pa se je traktor pokvaril in Bučar je odšel po
pomoč k sosedom. Tačas pa je Jože Verdnik sam začel
premikati prikolico. Zapeljal jo je po klancu navzdol,
vendar je prikolica začela dobivati vse večjo hitrost,
tako dajo ni mogel več obvladati. Ojnica prikolice seje
nato zapičila v breg ob cesti, pri tem pa se je prevrnil
les na prikolici in pokopal pod sabo Jožeta Verdnika,
ki je obležal mrtev.
Siaba električna napeljava
Prejšnji četrtek ob 19.30 uri je pogorelo do tal gospodar-
sko poslopje Last Leopolda Peska iz Briške vasi v šmarski
občini. Zgorelo je tudi 8 ton sena, ki je bilo v poslopju, tako
da je škode 20 milijonov dinaijev. Požar naj bi nastal zaradi
slabo vzdrževane električne napeljave.
Zgorela trgovina
v soboto, malo pred 18. uro je začela goreti montažna
trgovina z usnjem in galanterijo v Kidričevi uhci v Rogaški
Slatini. Kljub intervenciji gasilcev je trgovina zelo hitro
zgorela, v njej pa tudi precej prodajnih artiklov, tako da je
škode za približno 80 milijonov dinarjev. Komisija, ki razi-
skuje vzroke požara, sumi, da je zagorelo zaradi napake na
električni napeljavi.
PROMETNE NESREČE
Zaspal za
volanom
v soboto zjutraj se je 26-
letni Miran Ojstršek iz La-
škega peljal iz Zidanega Mo-
sta proti Laškemu. Ojstršek
se je vračal z nočnega dela
v Zidanem Mostu in na rav-
nem delu ceste v Strmci (ma-
lo pred Laškim) veijetno za-
sp^ zaradi utrujenosti. Naj-
prej je zapeljal v levo in pri-
bhžno 50 metrov vozil po
bankini in travnatem poboč-
ju, nato pa je vozilo zaneslo
v desno, na drugo stran ceste
ter nato proti bregu Savinje,
kjer se je avto večkrat prevr-
nil. Med prevračanjem je Mi-
ran Ojstršek padel iz vozila
v vodo in obležal mrtev.
Prehiteval
v klanec
Zaradi nepravilnega prehi-
tevanja se je v ponedeljek
gutraj zgodila prometna ne-
sreča na magistralni cesti
v Rogaški Slatini. Proti Pod-
platu je s kombiniranim to-
vornim vozilom vozil 23-let-
ni Srečko Kovačič iz Rogat-
ca. Na Celjski cesti v Roga-
ški Slatini je začel v klanec
prehitevati tovorno vozilo.
V tem času je nasproti pripe-
ljal z osebnim avtomobilom
33-letni Ivan Vajdič iz Buč.
Kovačič ni mogel pravočas-
no zaključiti prehitevanja in
prišlo je do čelnega trčenja,
v katerem je bil Vajdič huje
rsmjen. Škodo ocenjujejo na
3,7 milijonov dinaijev.
Osa v vozilu
Prejšnji četrtek dopoldne
se je 24-letni Vih Končan iz
Titovega Velenja peljal
z osebnim avtomobilom iz
Titovega Velela proti A^i
vasi. V Pirešici je voznik
opazil v vozilu oso ki jo je
skušal pregnati. Zaradi tega
je zapeljal na bankino, od
tam pa v obcestni jarek.
V vozilu je ostala vkleščena
42-letna sopotnica Friderika
Končan, ki so jo hi^e ranje-
no prepeljah v celjsko bol-
nišnico, voznik pa se je v ne-
sreči lažje ranil in je sam poi-
skal zdravniško pomoč v ve-
lenjskem zdravstvenem
domu.	s
Izsiljevala
prednost
v nedeljo ob 12.30. uri je
15-letna Sonja B. iz Bohorine
vozila kolo z motorjem z Ro-
gle proti Zrečam. Ko je pri-
šla na Koroško cesto, je zavi-
la v levo, pri tem pa izsilila
prednost pred voznikom
osebnega avtomobila, 42-let-
nim Josipom Hržico iz Male
gore pri Pregradi. V trčenju
se je mopedistka huje ranila.
iVIed povzročitelji In
žrtvami vse preveč mladih
Na Celjskem Je Itllo v seiJmIh mesecih skoraj 500 hujših
prometnih nezgod
Na Celjskem je bila v le-
tošnjih prvih sedmih mese-
cih prometna varnost dosti
slabša kot leto poprej. Ta
žalostna trditev je podkrep-
ljena z večjim številom pro-
metnih nezgod in zlasti po-
sledic; več je bilo smrtnih
žrtev in telesnih poškodb.
Od januarja do konca julija
je bilo v osmih občinah celj-
skega območja 493 promet-
nih nezgod s smrtnimi žrtva-
mi ah telesnimi poškodbami
udeležencev, to pa je kar za
14 odstotkov več kot v ena-
kem obdobju preteklega le-
ta. V teh nesrečah je umrlo
do zadnjega dne juhja 45
oseb, kar petnajst več kot la-
ni. Pri 451 nezgodah so ude-
leženci v prometu dobili tudi
telesne poškodbe, tako da je
bilo letos laže ali huje teles-
no poškodovanih že več kot
588 oseb, sem pa niso vštete
prometne nesreče, pri kate-
rih so nastale le materialne
škode. Med žrtvami prometa
na celjskih, velenjskih, mo-
zirskih, žalskih, laških, ko-
njiških, šentjurskih in šmar-
skih cestah je 11 voznikov
razhčnih avtomobilov, 10
pešcev, 10 sopotnikov v vozi-
hh, 6 voznikov koles z mo-
torjem in po štirje motoristi
in kolesarji. Med povzročite-
lji so na prvem mestu vozni-
ki osebnih avtomobilov, ta-
koj za njimi pa vozniki koles
z motoijem, med katerimi je
največ mladih. Na celjski
Upravi za notranje zadeve, ki
ima podatke iz vseh osmih
občin, ugotavljajo, da je tudi
med poškodovanimi v pro-
metnih nezgodah vse preveč
mladih, ki so največkrat žr-
tve lastne vihravosti ob pr-
vih vožnjah z mopedi.
BRANE PIANO
Gorel avtobus
Prejšnjo sredo je v Teharjih zaradi kratkega stika na
električni napeljavi začel goreti avtobus last zasebnega
avtobusnega prevoznika, 32-letnega Marinka S. iz
Prnjavca. Ogenj je povzročil za približno pet milijonov
dinarjev škode.
Gorel gozd
Za približno 15 milijonov dinarjev škode je nastalo
prejšnji četrtek, ko je gorelo sto hektarjev mešanega
gozda bhzu železniške postne v Radečah. Požar naj bi
najverjetneje nastal zaradi iskre izpod koles vlaka.
Obiranje hmelja poteka varno
v teh dneh je na cestah v Savinjski dohni precej več traktorjev kot običajno, saj je
obiranje hmelja v polnem zamahu. Znaki in table na vpadnicah v dohno opozarjajo voznike
na večjo previdnost, miličniki pa so poostrih nadzor nad prometom. Akcija je dobro
organizirana, saj doslej zaradi obiranja (oziroma prevažanja) hmelja ni bilo prometnih
nesreč. Še največjo oviro predstavlja v teh dneh blato na cestah; traktorji z razmočenih polj
prenesejo precej blata na ceste, kar precej povečuje zavorne razdalje in zmanjšuje varnost.
Medtem, ko na magistralni cesti delavci in kooperanti še kar vestno čistijo blato, pa je
neprimerno slabše na lokalnih cestah. Mihčniki zato opozarjajo, da je potrebno tudi lokalne
ceste sproti čistiti, da ne bi prišlo do nezaželenih nesreč.	s. Š.
16. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Nogometni pies se
prične v nedeijo
Nogometaši Ingrad Kladi-
varja, Partizana Žalec, Elkro-
ja, Rudarja iz Titovega Vele-
nja, Šmartnega, Draviige in
Steklarja ter Papimičarja bo-
do v nedeljo pričeli s svojimi
nastopi v novi republiški in
v območni republiški ligi.
V republiško ligo so se ob
Celjanih, Veleryčanih in Mo-
ziijanih uvrstili še nogometaši
Žalca, ki so v pripravljalnih
srečanjih in tekmovanju za po-
kal Nogometne zveze Sloveni-
je dosegli lepe rezultate. Enake
rezultate beležijo Velenjčani,
medtem ko so Celjani zabeleži-
li v treh srečanjih tri neodloče-
ne rezultate proti Papirničcuju
3:3, Proletercu 0:0 na tujem in
proti Partizanu Žalec 1:1 na
Skalni kleti. In ker že v nedeljo
celjski nogometaši Ingrad-Kla-
divarja štartcOo v Murski Sobo-
ti proti Muri je zanimiva misel
tehničnega vodje Marjana Go-
leša:
»Znano je, da smo izgubili
peterico dobrih igralcev. Ne-
katere nosilce igre kot so Stan-
ko Bevc in Dejan Bauman, ki
sta odšla k Mariboru, dalje Ja-
ni Žilnik, ki uspešno igra za
Slovana, mar^jkata pa še Muja-
novič in Eminič. Prvi je odšel
v Izolo, drugi pa nazaj h Kovi-
narju Štore. Novinci in okrepi-
tev pa je slabša. Rutinirani gol
igralec Marinček se je vrnil,
Tepič, Majcen, Banjeglav in
Deželak pa so mlajši igralci iz
naše sredine.
S tako ekipo in po doseženih
rezultatih v tekmovanju za po-
kal nogometne zveze Slovenije
moram povedati, da trenerska
trojka Janko Kuder, Valentin
Štancer in Vlado Glinšek
uspešno pripravlja ekipo, da
bo sposobna uvrstitve v gornji
del lestvice. Vse pa je močno
odprto, kajti konkurenca v le-
tošryi republiški Ugi bo prej ko
slej zelo izenačena in vsaka
ekipa bo lahko našla svoje pri-
ložnosti. Zlasti na štartu tek-
movanja.«
Za Ingrad Kladivarja bodo
letos igrali: Emeršič, Stanko-
vič, Račič, Škrbič, Bevc B.,
Damjanovič, Podvratnik, Pod-
goršek, Majal, Kecur, Romih,
Zukič, Škedelj, Vasič, Marin-
ček, Tepič, Majcen, Bajeglav in
Deželak.
J. KUZMA
Trenerska dvojica Janko Kuder (levo) in Ivan Bauman
letos ne sodeluje več. Ivan Bauman seje za nedoločen čas
umaknil z zelenih celjskih nogometnih površin. S Kudrom
pa bosta letos sodelovala Vlado Glinšek in Vladimir Štan-
cer. Foto: T. Tavčar
Na celjskem mini turnirju so v mednarodni konkurenci rokometaši Aera (v belih
majicah) že v prvem srečanju premagali Italijo 12:11. Na posnetku Toneta Tavčarja
vidimo celjsko okrepitev, Silvija Ivandija v akciji, ki jo spremljata Privšek in Doberšek.
Zanimiv rolcometni turnir
Prizadevni rokometni delavci celjskega rokometnega kluba Aero so pripravili v soboto zanimiv
rokometni turnir. Na njem so sodelovale ekipe Bayerna, itaijanske državne reprezentance, ki jo vodi
Bojan Levstik, Šoštanja in Aera. Čeprav so vse ekipe še v fazi fizičnih priprav, pa smo na turnirju videli
lep rokomet. Celjani bi lahko z nekoliko več pazljivosti zasedli celo prvo mesto. Rokometaši Aera so
premagali reprezentanco Italije z 12:11, neodlpčeno so igrali s Šoštanjem 18:18 in z Bayernom 12:12.
Končni vrstni red je bil: 1. Bayern, 2. Aero, 3. Šoštanj, 4. italijanska državna reprezentanca.
Trenerji ekip so izbrali za najboljšega igralca turnirja Selčana, najboljši vratarje bil Bartke iz Bayerna,
najboljši strelec pa je bil Celjan Čater s 16 zadetki, pred Voglerjem (Šoštanj) 15 in Vukojem (Bayern) 13
zadetkov. Tekme so sodili zadovoljivo Hlačer in Povalej iz Celja ter italijanska sodnika Briganti in
Scavola iz Milana.
J. KUZMA
Deset naslovov na republišicem prvenstvu
V Postojni je bilo letošnje republiško at-
letsko prvenstvo, ki je bilo slabo obiskano.
Kljub temu, da niso bili doseženi najboljši
rezultati, pa so atleti in atletinje Kovino-
tehne - Kladivarja osvojili kar deset prvih
mest in več drugih ter tretjih mest.
Navedli bomo le najboljše. Ohmpijec Rok
Kopitar je tekel le na 400 metrov in brez
večjih težav zmagal z rezultatom 47,86 se-
kund. Zmagal je še Zupane v teku na 100
metrov, Krajnc v skoku ob palici, Perčeva
v teku na 100 m, Krampuševa v teku na
3000 m in mlada ženska štafeta Kovinotehne
- Kladivarja.
Drugega dne pa so dodali še štiri naslove.
Božiček v odsotnosti Kopitarja na 400 m
z ovirami, Šimunovič v troskoku, Radmano-
vičeva v skoku v daljavo in Jazbinškova
v metu kopja.
J. KUZMA
Ante Kostelič, nov^
rokometnega kluba a
Ije: »V Celju sem konJS
dni. Pred turnirjem u-!'
v soboto v dvorani r*
sem gledal celjsko ekic"''
srečai\ju proti Brucku vJ"
ški Slatini (22:21 za aJ^
je Celje vseskozi rok '
center, ker so Celjani ^
krat igrali v prvi zveznft"
to kar devet sezon, je bji ^
lo uprave Aera za mene
ben iziv, da z mlado ekii"
novno posežem med kaSl
te za vstop v dru§^
boljših.	I
Toda takoj v začetku si
ramo natočiti čistega vini I
ner sam ne more takoj ^
yati ekipe v višji razred^
je potrebno pripraviti pn
ren program, pripraviti vse
goje in delati resno. Moja s
je, da mlade nadarjene ip
Aera pripeljem v najboljšo
mo. Njihova mladost pa
v letošnji sezoni veijetnc
vedno največja ovira za k«
uspeh. Ne moremo nai
zahtevati, da mladi komaj
vetnajstletni igralec odi
o pomembnih srečanjih. Ti
igralcev pa imamo v ekipij
veliko. Zbrano in marljivo
mo delali in temu prinu
bodo prišU tudi uspehi. S
sem velik optimist. V pi
gremo na priprave na Ro^
šele po bazičnih pripravah!
ko pokažemo kaj več.«
J. KUZMA, Foto: T.TAVC
»Živim za Seui«
Tako pravi Jure Zdovc, ki napovedule
boj za ziato
Košarkarska reprezentanca
Jugoslavije se te dni na Rogli
pripravlja na Olimpijske igre
v Seulu. Po nekaj letih, ko
Slovenija ni imela nobenega
reprezentanta, je zvezni tre-
ner naše reprezentance Dušan
Ivkovič, na priprave poklical
Jureta Zdovca, igralca, ki je
svojo športno pot začel pri
Cometu iz Slovenskih Konjic,
zdaj pa uspešno nastopa pri
ljubljanski Smelt Olimpiji.
Poziv v reprezentanco je bil
vselej tvoja velika želja. Ko si
ga s prikazano igro v prete-
klem prvenstvu zasluženo do-
bil, pa se je ustavilo?
Res je! Reprezentanca so bi-
le zelo dolgo moje sanje, vedno
sem bil nekako tik pred vrati,
a vselej seje zataknilo čisto pri
koncu. Za reprezentanco sem
sicer igral nekaj srečary, ven-
dar so bili to v glavnem turnirji
brez pravega pomena, kjer
smo nastopili praktično z dru-
go ekipo, brez najbo^ših. Ko
se je končno ponudila mož-
nost, da nastopim na turnirju
v Rotterdamu, kjer je bilo tre-
ba med vsemi evropskimi re-
prezentancami osvojiti vsaj
tretje mesto, da bi se uvrstili
na OUmpijske igre v Seulu,
sem obnovil poškodbo gležnja,
ki me spremlja že nekaj let in
z nastopom ni bilo nič.
Zdaj je poškodba ozdravlje-
na, Jugoslavija je v Rotterda-
mu osvojila drugo mesto in se
uvrstila na Olmpiado, ti pa si
znova med kandidati za na-
stop v Seulu?
Ivkovič me je poklical na re-
prezentančne priprave in zago-
tovil, da imamo vsi, ki smo
zdaj na pripravah enake mož-
nosti, da se uvrstimo v ekipo,
ki bo potovala v Seul. Vendar
imajo igralci, ki so nastopili na
kvalifikacijah v Rotterdamu
določeno prednost. Vedeti je
treba, da je bilo na Nizozem-
skem vsaj tako težko osvojiti
eno prvih treh mest, kot bo
v Seulu osvojiti eno izmed ko-
lajn. Zato mi ne preostane dru-
gega, kot da s trdim delom
skušam dokazati, da vendarle
sodim med dvanajsterico, ki
bo nastopila na Olimpijskih
igrah.
Kaj bi ti ta nastop pomenil?
Živim za nastop v Seulu.
Olimpijske i^e so največ, kar
lahko športnik v svoji karieri
doseže in zato je nemogoče
z besedami opisati, kaj bi to
pomenilo meni kot športniku.
Prav zato sem se odločil, da
naredim vse, da bi na koncu
vendarle potoval v Seul. Letos
sploh nisem imel počitnic, s^
sem zaradi poškodbe izgubil
veliko dragocenih treningov,
ki jih je bilo treba nadoknaditi.
Tako sem med tem časom, ko
so imeli drugi prosto, na lastno
pobudo treniral naprej teden
dni doma v Konjicah, potem
pa še teden dni v Ljubljani.
Upam, da ne bo zastonj.
Vsi seveda želimo, dai se ti
želje uresničijo, vendar pri
tvojih 22. letih, boš ob dobri
igri imel možnost nastopiti še
vsaj na enih Olmpijskih
igrah, v Barceloni čez štiri
leta?
Res je, da tudi če osti«
doma vsega skupaj n®
vzeti preveč tragično. V^
se taka priložnost redko [C
di dvakrat in čez štiri let
lahko marsikjo povsem dr^
če kot danes. Sicer pa
hodnost sploh nerad nai
jem kaj določenega. Letosi
podpisal novo štiriletno
godbo z Olimpijo, potem'
odšel v JLA, naprej bom«
videli. Rad bi se poizkusil'
jini, n^raje v Italiji ali Sp®
kasneje pa bi se mogoče P
kusil še kot trener kakšn'
lekcije pri Olimpiji ali V^
metu, ki mi je še vedno zel"
srcu.
Kakšno je vzdušje v ij
zentanci in kakšne so n"'
sti v Seulu?
Vse je odlično. Z zveznJJ
lektorjem se odlično r^
mo, igralci pa smo
zelo dobri prijatelji. ^
membnejše je, da ni nev«^
vosti in moram povedati' ^^
tudi mene vsi zelo dob^^^
jeU, čeprav jim na ne^ gj
ogrožam mesto v eki^^
pa sem v sobi skupaj 2 ^^
vom Pecarskim, zelo ^
prijatelj pa sem s Cv]e
nom, Kukočem in Pa^P^
pa tudi z ostalimi. Kar ^
možnosti naše ekipe
pa mislim, da bi bilo re^
bi zaigrali v finalu. ^oflf
GORAN

NOVI TEDNIK - STRAN 17
Celjani tretji na močnem turnirju
iDoboju!
v Doboju je bil tradicionalni turnir jugoslovanskih
jest z malokalibersko puško v trostavu od 600 možnih
krogov. Nastopilo je 18 ekip.
Zmagala je ekipa Slavonskega Broda, pred Vranjem,
[eljani, ki so bili lani zmagovalci, so bili to pot tretji
(sestavi: Ervin Seršen 475, Tone Jager 484, Jože Jeram 506
[Branko Malec 511 krogov. Med posamezniki je zmagal
cljko Tijan iz Slavonskega Broda z odličnim rezultatom
!2, naš Branko Malec je osvojil srebrno medaljo, Jože
leram pa je bil 6. V nedeljo, 28. avgusta bo v Kamniku
inubliško tekmovanje za memorial »Jožeta Klajnška-
isje« - narodnega heroja, komandanta legendarne XIV.
feije in dolgotrajnega predsednika Strelske zveze Slove-
(e. Iz naše regije bo nastopila ekipa »CELJE«, kije bila že
riemkrat prvak tega tekmovanja.
TJ
Medijske igre na Izlakah
Tudi letos so na Medijskih igrah v Izlakah zmagali
člani sekcije Nenavadnih športov pri TVD Partizan Rim-
ske Toplice. Za njimi so se uvrstile še ekipe Izlak,
Zagoija, Trbovelj, Mlinš in Laškega. Igre je povezoval
Vinko Šimek.
Na fotografiji - Sekcija nenavadnih športov TVD Par-
tizan Rimske Toplice je po veliki zmagi na Izlakah sezi-
dala še živo piramido.
Dravske elektrarne Maribor,
n. sol. o.
TOZD ELEKTROKOVINAR Laško,
n. sol. o.
Celjska c. 52, Laško
po sklepu KOMISIJE ZA DELOVNA RAZMERJA
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1.	vodja prodaje in raziskave
tržišča
2.	skladiščnika
3.	dva vzdrževalca elektro
naprav
4.	več ključavničajev
Poleg splošnih, v zakonu določenih pogojev, morajo
kandidati za opravljanje navedenih del izpolnjevati
še naslednje pogoje:
-	pod 1. VI. stopnja ekonomske ali komercialne
smeri s predhodno izobrazbo strojne smeri in 2 leti
delovnih izkušenj;
-	pod 2. IV. stopnja kovinske ali trgovske smeri in
3 leta delovnih izkušenj;
-	pod 3. IV. stopnja elektro smeri in 3 leta delovnih
izkušenj;
-	pod 4. IV. stopnja ustrezne smeri.
Izbrani kandidati bodo delovno razmerje sklenili za
nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskus-
nim delom od 60-90 dni.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju oglasnih po-
gojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni od dneva
objave na gornji naslov.
O izbiri bodo obveščeni v 15. dneh po opravljeni
izbiri.
Prihodnjo nedeljo bo-
«ta kar dve veliki narod-
aozabavni prireditvi. Na
Ptuju bo letošnji festival
larodnozabavnih ansam-
Mov, na Ljubečni pa fi-
■lalna prireditev letošnje-
ga tekmovanja Zlate har-
monika Ljubečne. Že dan
N pa bo polfinale tega
telcmovanja, ki bo tokrat
Mpred) motelom v Šent-
Iiuju, • Na Polzeli pa bo
W zvečer koncert sku-
Pine Agropop, ki seje kar
l^kako udomačila na na-
koncu Slovenije. Ta
^fop pripravljajo člani
^ Partizan Polzela, de-
"^od prireditve pa bodo
^''abili za obnovo stare-
doma TVD Partizan
•Janez Bončina Benč je
Sicer res stari slovenski
foker, vendar, kot je sam
Javil, še ne toUko, da ga
fmi kolegi ne bi smeU
^ti • Pevko Sašo iz an-
Rdeči baron pa so
^a^aii, zakaj sojo fantje
medse. Sprva je si-
^^ odgovorila, da tega ne
' komentirala, kasneje
^^^ le izjavila, da verjet-
° »ker je za ponu-
• V celjskem kultur-
(J'^. klubu Ivan Cankar
zvečer koncert
JJ^sta Alojza Kranjčana,
člana Big banda
H * Ljubljana, ki bo na-
ilJPil v duetu z italijan-
tolkalcem Maurizi-
^avalicom • Pri an-
S^u Cmok je zopet
do spremembe, saj
^^j^oJcrat zamenjali več
t^^Polovico članov an-
Žur pod Žvajgo
Prebold kot slovenski Woodstock
Takole: vzameš veliko de-
narja, nekaj prijateljev, šo-
pek znanih slovenskih sku-
pin, dodaš primeren prostor
in narediš žur. Preprosto, ne?
Če ste odgovorili z da, zakaj
ne poskusite? Preboldski
mladinci so poskusili. Prav-
zaprav so v tem že kar mali
mojstri, saj so minulo soboto
organizirali v Gaju že tradici-
onalni Žur pod Žvajgo. Bilo je
zabavno, kot že dolgo ne.
Šopek skupin je bil res obe-
tajoč. Praktično same zvezde
slovenske rock'n'roll scene.
Ledje prebijala skupina Rdeči
baron. V nasprotju z običajem
ne moremo govoriti o predsku-
pini, saj je Rdeči baron dobro
znan na slovenski sceni in je
- zanimivo - spravil že takoj na
noge sicer prislovično mlačno
štajersko publiko. Po uri do-
bre glasbe je skakalo pod
odrom že precej razgretih glav.
Čakalo jih je prvo preseneče-
rxje večera, mariborčein Stane
l6-en s svojim banjem. Ne
vem, ali je res country tako bli-
zu štajerski publiki, ampak če
nekdo zažge že ob devetih zve-
čer, to neke« pomeni. Kar pred-
stavljajte si Dvoboj banjev iz
filma Deliverance (Odrešitev)
kjer zamenjuje manjkajočo ki-
taro glas razživete publike. Za
Stanetom je prišel na svoj ra-
čun tudi težki del publike. Do-
mača skupina Pragvald je do-
stojno odigrala nekaj komadov
iz težkorokovskega repertoar-
ja. Nato se je na oblačnem ne-
bu prižgala nova zvezdica: Av-
tomobili. Razgrete št^erske
glave si še niso povsem opo-
mogle od ryihovega odličnega
nastopa, ko je priskakljcil na
oder Zoran Ptedin, s kitaro se-
veda. Tako sta Zoran in kitara
odpela zbirko uspešnic Lačne-
ga Franza v solo tehniki. Publi-
ka je enostavno podivjala in
pri Zdravljici ter Praslovanu
seje pokazalo, da zmore veliko
grl vseeno preglasiti »ubogih«
10 kilovatov ozvočer\ja. Zorana
verjetno sploh ne bi spustili
domov, če ne bi prišel na oder
Janez Bončina-Benč z Junaki
nočne kronike. Tako so vedno
bolj zahripani glasovi kričali
skupaj z Benčem in njegovo
kitaro, ko pa se je zdelo, da
bodo vsi omagali, so privihrali
na oder Martin Krpan. O kakš-
nem počitku tako seveda ni bi-
lo niti govora. Še je čas, so za-
peli s Kreslinom zgoraj brez in
nabrali moč za počasen iztek
žura v ponovni družbi Rdeče-
ga barona in ostalih. In kot da
bi mah bogovi tam zgoraj tudi
popili malo preveč piva, je za-
čelo v (zelo) zgodnjih jutrar\jih
urah počasi deževati.
GORAN BERVAR
REKLI SO
Zoran Predin (o Zdravljici):
...jaz sem Zdravljico že po-
zabil. To je bila tipična reakci-
ja, v bistw nobeno preseneče-
rye... Jaz sem prepričan, da je
bil Prešeren bistveno večja ba-
raba od mene in vsi tisti, ki
mislijo, da se preobrača v gro-
bu, se veijetno motijo. Verja-
mem, da vsak dan najmary en-
krat nekje v Sloveniji pet pija-
nih fantov razžali dotičnega
(avtorja glasbe S. Premerla),
samo da oni tega ne vedo.
Novogoriški Avtomobili so pod Žvajgo res »vžgali*
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
vabi to jesen k
VPISU
v tradicionalne In nove tečaje In šole (tuji
jeziki, strojepisje...), bodo začeli sep-
tembra 1988 In se končali januarja 1989.
Vpis je
od 24. avgusta do 16. septembra med
8. In 17. uro
Zahtevajte informacije in prospekte!
Telefon 25-620 in 25-631
Komisija za delovna razmerja
TOZD OŠ E. Kardelja Rogatec
razpisuje prosta dela in naloge
predmetnega učitelja za nemški in
slovenski jezik
za določen čas (nadomeščanje porodniškega do-
pusta)
Kandidati morajo v celoti izpolnjevati pogoje, dolo-
čene z Zakonom o osnovni šoli (najmanj višja izo-
brazba).
Začetek del in nalog: 1. 9. 1988.
Kandidati naj pošljejo dokazila o strokovnosti z vlo-
go vred najkasneje v osmih dnevih po razpisu na
naslov:
VIO ŠMARJE PRI JELŠAH, TOZD OSNOVNA ŠOLA
E. Kardelja, ROGATEC
- komisija za delovna razmerja
63252 ROGATEC.
Stanovanj ni, so pa ugodne zveze z avtobusi.
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	i SAW HIM STANDING THERE - TIFFANV	(5)
2.	ŠTO TO BJEŠE UUBAV - OLIVER DRAGOJEVIČ	(6)
3.	MALI BOGOVI - MARTIN KRPAN	(9)
4.	IM NIN' ALU - OF^A HAZA	(3)
5.	EVERY DAY IS LIKE SUNDAV - MORRISEV	(5)
6.	ALPHABET ST - PRINCE	. (7)
7.	RECI MU VETER - SIMONA WEISS	(2)
8.	TVOJA-CAFE	(8)
9.	SING THE BEATLES - RADIORAMA	(8)
10. MOJOJ MAJCI - PRLJAVO KAZALIŠTE	(1)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsalco
soboto ob 17.15.
DomaČe melodije:
1.	SAVINJČANI - CEUSKI INSTRUMENTALNI KVINTET	(6)
2.	NASVIDENJE - MIHA DOVŽAN	(8)
3.	SINKO MOJ, ZASPI - RŽ	(5)
4.	VESELI GODCI - SREDENŠEK	(5)
5.	PESEM ZATE - ZRELO KLASJE	(7)
6.	SPOMIN NA PRVO UUBEZEN - ŠTAJERSKIH 7	(2)
7.	PRIMORCI SMO VESELI UUDJE - OTAVlO BRAJKO	(4)
8.	MICKA VSTANI - DOBRI ZNANCI	(10)
9.	T'K SI FLITNA - RUPAR	(9)
10. ZAPLEŠI Z MENOJ - SLAVČEK	(1)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsalc
ponedeijeic ob 17.15.
KUPON
lestvica zabavnih melodij ______________
izvajalec___________________
lestvica domačih melodij_
izvajalec_
ime in priimek____________________________
naslov__________________'__________________
Nagrajenca: Alenka Gračnar, Zak114, Gomilsko
Dušanka Jazbinšek, Planinski vrh 9, Planina
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo v
prodajalni MELODIJA v Celju.
18. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Goli, kdo ve kdaj prebeljeni zidovi vsrkavajo Lizine
besede. Podstrešno okence, skozi katero ne vidiš niti
pošten kos neba, kaj šele zelenje, ne obeta rešitve. Je
komaj slutnja. Lizine besede pa se kot spolzke krastače
še vedno plazijo po zidovih. Z vseh strani seji spakujejo,
ji kažejo jezik, kot bi škodoželjno blebetale: Zdaj si
slišala, kdo si...
Ana si maši ušesa. Krastače so vse bolj napadalne, vse
glasnejše, vse bliže skačejo, že sklepajo obroč okrog nje,
požrle jo bodo in postala bo del njih, druga Liza - gospo-
darjeva last. Ko bo nekoč prišlo v to sobo drugo mlado
dekle, ji bo pripovedovala, kako močna je gospodarjeva
roka, kadar gnete dojko,.. Pogreznila se bo, utopila
v močviiju. Krastače še kar naprej skačejo okrog nje,
sliši jih, kako sopejo in vse bolj dobivajo gospodarjev
pohotni izraz.
Oblečena se je vrgla na posteljo in zakopala glavo
v blazino. Ni jokala, tudi govorila ni več. Kaj, tej pokvar-
jeni babnici, ki je ljubosumna na njeno mladost, n^
daruje še besedo... Tej zvodnici, ki bi od gospodarja
prejela plačilo za svoj veliki dosežek. Niti besede, niti
. pogleda. Samo izginiti iz tega brloga, preden se zasvita
gospodarjev -jutri. Zgniti za vedno.
Prisluhnila je. Sliši se samo budilka. Tišina. Liza je
zaspala. Zdaj je pravi čas. Neslišno, ko da ima mačje
šape, se giblje po sobici. Zbira svoje stvari. Saj niti ni
težko, vse je lahko zložila v starinski cekar.
»Za vedno, za vedno,* ponavlja sama pri sebi, ko se
odplazi čez dvorišče preden zapoje petelin.
Stoji na bregu reke s cekrom ob nogah. Počuti se kot
odpadek, ki ga veter vrtinči.
Kam?
»Za sumljiva dekleta v pošteni hiši ni dela!* In tresk
vrat.
Kam?
»Brez priporočila na sprejemamo v službo!*
Kam?
»Poznamo to zgodbo: najprej padejo, potem kradejo;
vse bi vas bilo treba pozapreti, da se mesto reši omade-
ževanja. *
Kam?
Če bi lahko legla in prav ničesar mislila, morda bi celo
zaspala in zavrla to besneče kolo v glavi. Ali ni dovolj, da
je za vedno prenehala s tem vljudnim goltai\jem papir-
natih rož: Izvolite pol litra črnine, da, razumela sem,
liter belega in sifon, lepo prosim ...Le kako dolgo jo
nameravajo zasledovati? Ničesar ni ostala dolžna, ne
gospodarju,^ne Lizi, ne vsem drugim poštenim gospo-
darjem za zaklenjenimi vrati. Celo plačo jim je pustila.
Zato je zdaj brez prebite pare v žepu. Do vrh glave ji je
dosti Liz, gospodarjev, vseh!
Zabredla je v vodo. Reka teče kot prej: poigra se
okrog njenih nog in nadaljuje pot Če bi legla v vodo in
postala reka: Tekla bi dneve in noči in čas ji ne bi
postavljal mejnikov. Napajala bi njive in živali. Ljudje
bi prihajali k njej, da si osvežijo telo in odžejajo dušo. Če
bi postala reka, bi spomladi padale na njo svilene srebr-
nosive vrbine mačice in beli listki češnjevega cvetja,
jeseni pa listje z zlatimi tolarji. Sprejemala bi darove
z bregov in živela umirjeno, brez bučanja v pavi, brez
laži in žalitev, počasi in varno kot reka. Če bi...
Na cesti je nekdo ustavil kolo. Zagledal seje v nežen
ženski hrbet, sklonjen nad reko. Kot da ni več del življe-
nja. Ana se je čutila osamljeno, kakor da je poslednji
človek na svetu. Vse bolj je posijala reka. Ni slišala
besed, ki sojo ogovorile. Šele ko so seje dotaknile neke
roke, seje zdrznila in zbegano pogledala neznanca.
»Dobro jutro dekle! Zgodnja si.«
Topo je strmela vanj, dokler ji ni prodrlo do zavesti
spoznanje, da je to povsem drugačen glas.
»Dobro jutro ti pravim.^ Zgodnja si. Zajemi še meni
malo vode v tale lonček. Žejen sem.*
Čudno, tem preprostim besedam je uspelo tisto, česar
Ana nikakor ni zmogla doseči: pregnale so iz zavesti
gospodarje in Lize in žalitve. Posedala je fantu narav-
nost v oči. Ne, v teh široko odprtih modrih očeh ni bilo
sprenevedanja. To je človek. Pred njim ji ni treba bežati,
je ugotovila.
»Ali nisi ti stregla v gostilnici na vogalu Dolge in
Široke ulice v smeri proti polju, kjer se pravi pri ,Divjem
merjascu'? Zdi se mi, da te poznam.*
Odsotno je pokimala.
»In kam si se namenila ?*
Zmignila je z rameni. Kaj mu mar.
»So te vrgli na cesto? Si pobegnila! Poznam te
zgodbe... Tukaj ne moreš ostati. Z menoj pojdi, poma-
gal ti bom.*
Kasneje sojo oblegali z vprašanji: Le kako si kratko
malo odšla z neznanim fantom ? Se nisi bala! Dandanaš-
A/a dekleta pa res ne poznajo sramu! S^ se ve, kdo
streže v gostilnah ...Le kako si si upala!
Nikoli ni odgovarjala na takšna vprašanja in natolce-
vanja. Komu pa naj bi odgovarjala? Ljudje za vani
hišnimi vrati ne vedo, kako je, če vidiš pred seboj saj
še reko, ki odnaša tvoje napihnjeno truplo.
Vzdolž kolone se razlije šepetanje: Počitek. PoiiS
-	so oblikovale besedo tudi Anine ustnice in že sejete
samo od sebe sesedlo na zemljo. Kmalu je posedhi
polegla vsa kolona. Kot skrben gospodar, ki pregledi
podrto ogrsko, je stopal komandant od začetka do kos
kolone. Izpod težkih trepalnic, kiji same padajo na i
spremlja Ana njegove korake. Tako dneve in dnei
z očmi mu presoja gibe, s sluhom preizkuša glas. JVeS
doma se ji zazdi, da je to prav gotovo on, a ko zaA
izbirati besede in tehtati, kako naj ga ogovori, se riei
doma vsa rojena gotovost razblini, ko da nikdar ni
jela. Bledem, bledem - očita sama sebi. Vedno sp^
domišljam stvari, ki niso možne. Tako tečejo tem
meseci. Spopada se z lastnimi mislimi: obe možnosti
ji zdita dovoli resnični in vse preveč neresnični, i
more razvozla ti štrene - a kaj bi? Le zak^ naj kopiji,
tujih spominih, ko si niti s svojimi ni na jasnem. Zato
ga malce ogiblje, ne gre mu pred oči, če ni ravno nit
»Pokret!* zavalovi glas po vsej koloni. Vstane, kO'
noge niso njene. Tudi nahrbtnik je težji, kot je bil. NH
ni spočila. Le kaj je nocoj z menoj ? Ko da hodijo z
vse moje zgrešene poti, vsi padci... Morda pa mi sst
noge odpovedujejo. Utrujene so. Stari oče je hodil ^
dan od doma navzdol, pa navkreber, pa spet navzdoh
rudnika. Vsak dan dve uri tja in dve nazaj. Vsak dan »
in leta, dokler se neke noči ni utrgal sklad premoga i"
ubil. Tudi očetovi koraki so v njenih. Tudi on je
isto pot.
In kam gaje odpeljala? V jamo in v gostilno. TuS(
krog zaprl, kot se zaprejo hišna vrata. Tudi rnat^
koraki hodijo z njo. Ti navadno hitijo, toliko tegs
treba postoriti v hiši in okrog rije - pa tudi v steklarno
ne sme zamujati. Poti ni mogoče skr^šati, stisnip^
pa so pohiteti, steči, kadar pomisliš, da so otroci
Ana se dobro spomir)Ja hitečih maminih korakom ^
rdečih, solznih oči od vročine in prepiha v steklarni''
srečo Je steklarna propadla. Ne, ni propadla steki^^
-	ampak delavci. Ostali so brez posla. Najvztrajne^:
se napotili preko hriba, pa preko drugega ^^
v sosedno steklarno. Mati pa je ostala doma.
v revirju seje kot prej vstajalo s petelinjim petjem
še pred nJim.	. , j
Čez obronke in griče so vsako Jutro kapljah
stekali kot voda ob deževju rudami, steklarji, cei^j
tarji, delavci iz kamnoloma in se zlivali v živo rekOt j
iz razdrapanih delavskih kolonij tekla proti J^
cementarni, steklarni... Nocoj seji dozdeva, da 5f ^j,/
rud^i, cementarji, steklarji in težaki iz karnno^.^
svoje ožuljene noge porinili v njene cokle, zato so/^^ff
koraki tako težki. Rada imam, da hodite z menoj- .^i
naslanjate se toliko name! Ne morem z vami - yi
z menoj - korakate šepavi, zgrbljeni, zgarani, iz^^
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
20. STRAN - NOVI TEDNIK
25. avgust
Varstvo rastlin
Jesensko škropljenje sadnega drevja
Pogosto slišimo mnenje,
da se po obiranju plodov
konča skrb za varstvo rast-
lin do naslednje pomladi.
Vendar v vseh primerih te-
mu ni tako. Nekatere bolez-
ni zahtevajo za uspešno za-
tiranje oziroma bistveno
zmanjšan napad v nasledili
sezoni tako imenovano je-
sensko škropljenje. Najpo-
gosteje uporabljamo bakre-
ne pripravke, saj so v ta na-
men zelo učinkoviti.
Od vseh fungicidov na os-
novi bakra je najučinkovitej-
ša bordojska brozga. Na rast-
hni je zelo obstojna. Bakrovi
ioni se iz nje postopno izlo-
čajo, zato je zagotovljeno
dolgotrajno fungicidno delo-
vanje. Slaba lastnost pa je
v zamudni pripravi škropiva,
pri kateri je potrebna tudi
vehka pazljivost (ustrezen
pH).
Zaradi enostavnejše pri-
prave škropiva najpogosteje
uporabljamo pripravke na
osnovi bakrovega hidroksi-
da in bakrovega oksiklorida
(npr.: CUPRABLAU-Z, CU-
PRAMIX, KUPROPIN, BA-
KRENO VAPNO).
Z omenjenimi pripravki
uspešno zatiramo nekatere
bolezni na večini sadnih
vrst. Upravičenost oziroma
potreba po škropljenju je od-
visna od ogroženosti rastlin
zaradi določene bolezni.
Letos je na nekaterih ob-
močjih napravila ogromno
škode breskova kodravost
(Taphrina deformans). Moč-
no okušeno drevje bo po-
trebno poškropiti z enim od
omenjenih pripravkov. Pr-
vič bomo škropih v času, ko
bo odpadla približno polovi-
ca hstja z 0,5% koncentraci-
jo, drugič pa ob koncu odpa-
danja hstja z 1,0% koncen-
tracijo (Ikg na 1001 vode)
oripravka CUPRABLAU-Z.
stočasno bomo močno
manj šah napad glive, ki
ovzroča luknjičavost listja
lastesporium carpophi-
m). Z enakim pripravkom
•mo poškropih tudi mareh-
; običajno zadostuje eno
ropljenje ob koncu odpa-
nja lislja.
Češnje in višnje napada
več bolezni, ki jih ravno tako
uspešno zatiramo v jesen-
skem času z bakrenimi pri-
pravki.
Luknjičavost litja (Claste-
sporium carpophilum), list-
na pegavost (Cylindrospori-
um padi), listna sušica (Gno-
monia erytrosthema) in mo-
nilija (Monilia laxa) so bolez-
ni, pri katerih s tem škroplje-
njem močno zmanjšamo na-
pad v naslednji sezoni. Upo-
rabUamo lahko nekohko
večje koncentracije, saj češ-
nje in višnje dobro prenašajo
baker tudi v času vegetacije.
Škropimo v času, ko odpade
polovica listja z 1,0% kon-
centracijo pripravka CU-
PRABLAU-Z. V primeru
močnega napada hstne pega-
vosti, bomo škropljenje po-
novih po odpadanju hstja.
Na češnjah in višnj£ih, pa
tudi jablanah ter hruškah se
pojavlja nevarna bolezen
- bakterioza. Z jesenskim
škropljenjem bomo zaščitili
rane, ki ostanejo po odpada-
nju listja. Na ta način bomo
zmanjšah možnost šiijenja
okužbe.
Jablane (nekatere sorte še
posebej) napada jablanov
rak (Nectria galhgena). V pri-
meru, da je jesen deževna,
v sadovnjaku pa so okužena
drevesa, moramo obvezno
enkrat ah dvakrat poškropiti
z enim od bakrenih pri-
pravkov.
Pri malinah in robidah je
jesenska uporaba bakrenih
sredstev ravno tako pripo-
ročljiva. Po obiranju plodov
moramo stare in pregoste
mlade šibe porezati tik nad
zemljo. Ko šibe zrastejo pri-
bližno 20 cm, jih enkrat do
dvakrat poškropimo z bakre-
nim pripravkom. S tem moč-
no zmanjšamo napad mah-
nove sušice (Didymella ap-
planata).
Bakrena sredstva so soraz-
merno poceni. Tudi z vidika
varstva okolja je njihova
uporaba priporočljiva, saj
s tem zmanjšamo potrebo po
škropljenju z drugimi sinte-
tičnimi fungicidi v času
rasti.
MIRAN GORINŠEK,
dipl. ing.
Zelenjava v kisu
10 rdečih paprik, 10 zelenih paprik, 10 rdečih
paradižnikov, 10 zelenih paradižnikov, 6 čebul,
3dl kisa za vlaganje, 1-2 dl olja, 2 žlici sladkorja,
sol po okusu.
Očiščeno zelenjavo zrežemo na kocke in dušimo
skupaj 5-10 minut, da se spremeni barva ter pol-
nimo v pripravljene kozarce in vroče zapremo.
3	kg paprik zelenih in rdečih, 6 čebul, strok
česna zrežemo na tanke rezance ročno ali strojno.
Vzl vinskega kisa, Vzl vode 4 želice sladkorja, sol
po okusu, 2 lovorjeva lista, prevremo.
Dodamo na rezance zrezano zelenjavo in kuhamo
5-10 minut. Na cedilu ocedimo in ohladimo. Nato
primešamo 2dl olja, do '/2 kg gorčice in mleti poper
po okiisu. Polnimo v manjše kozarce in na vrh
kozarca dolijemo malo olja in kozarce zapremo.
4	kg rdečih paprik zmeljemo. Dodamo 1 dl olja,
sol in Vz 1 vinskega kisa.
To kuhamo do 20 minut med mešanjem. Potem
dodamo 8 mletih hrenovih korenin in kuhamo še
5 minut. Ohlajeni zmesi dodamo do 1 kg gorčice in
vložimo v manjše kozarce.
2,50 kg stročjega fižola zrežemo na Icm in
kuhamo v slani vodi do tričetrt trdote.
2 kg rdečih paprik in zelenih, 2 kg paradižnika,
2 kg čebule zrežemo na rezance, 11 kisa, VM vode,
sol in sladkor po okusu, lovor in celi poper kuhamo
5-10 minut, dodamo stročji fižol in vroče polnimo
v pripravljene kozarce.
ZDRAVILNE RASTLINE
Soiata
Solata je stara kulturna rastlina in so jo gojili že
v antiki. Njene liste so jedli tedaj kot kuhano zele-
njavo in šele pozneje so začeli ljudje jesti surove
liste. V 9. stoletju so solato začeli gojiti v srednji in
zahodni Evropi najprej po samostanskih vrtovih, od
koder se je potem širila drugam. Danes gojijo solate
številnih zvrsti. Če pustimo solati, da raste po svoje,
se nad pritličnimi listi razvije približno meter visok,
širok in ploščat lat s številnimi gosto razmeščenimi
rumenimi cvetovi, ki so koški in zato tudi solate
spadajo med košarice kot npr. regrat.
Vse vrste solate vsebujejo mleček - laktecm. To je
popolnoma neškodljiva snov, ki deluje pomirjevalno,
podobno kot opij. V soku so še grenčina laktucin,
aspargin, manit, ščavna kislina, razne rudninske soli
kalija, bakra in železa. Prisotno je tudi precej vitamina
C.
Da je solata zdravilna, so vedeli že stari Grki in
Rimljani in že takrat so vedeli, da solata učinkuje
zoper nespečnost. Če julija ali avgusta porežemo
vršičke solatnih stebel ali pa jih zarežemo nekako tako,
kot se zareže smreka, da se iz nje izceja smola, se iz
solate cedi po kapljicah sok, ki ga prestrezamo v koza-
rec. Ko sok zakrkne, ga zdrobimo na koščke in jih na
soncu posušimo. Dobimo posušen solatni sok ali lak-
tukarij. Z njim uspešno zdravimo revmatizem, protin,
kašelj, astmo in vse živčne motnje. Ta posušeni solatni
sok jemljemo skupaj z žličko medu in sicer tako, da
prvi dan vzamemo en košček velikosti grahovega zrna,
drugi dan dva itd. do deset koščkov deseti dan.
Solata vsebuje zelo veliko klorofila, ki ima poživlja-
joč učinek na cel organizem. Klorofil blaži krče ožilja,
znižuje krvni pritisk in pospešuje delovanje srčne
mišice. Ker vsebuje veliko celuloznih vlaken, povečuje
prebavo. Cehčne mrenice v solati nabreknejo, blato se
zmehča in iztrebljanje poteka brez bolečin. Zato je
uživanje presne solate priporočljivo pri kroničnem
zaprtju. Ker je v solati precej kalijevih soli, uživanje
solate pospešuje izločanje seča. Ce prekuhamo eno
solatno glavo v litru vode, lahko zelenkasto tekočino
uporabljamo za lajšanje živčnih težav tako, dajo damo
v kopel, ki mora biti čim bolj vroča. Takšna solatna
kopel olajša tudi krčevit kašelj, astmatični napad.
Zmehčane liste polagamo na hrbet in na prsa pri
hudem kašlju. Uživanje solate znižuje tudi sladkor,
zato jo lahko uživajo sladkorni bolniki.
Solata vsebuje največ učinkovin tedaj, ko gre
v cvetje. Tedaj ima največ sokov in mlečka. Ko dozori
seme, ga naberemo in posušimo. Ljudsko zdravilstvo
ga priporoča za lajšanje astme.
BORIS JAGODIČ
Četrtek, 25. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.15 Dopoldne
z vami, 10.00 Poročila, 10.15 Za boljše zdravje; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.40 Kronika, 18.00 Zaključek sporeda.
Petek, 26. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 9.15 Petkov
mozaik, 10.00 Poročila, 10.10 Žveplometer; Popoldanski
spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke, in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Sobota, 27. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Popoldne
z vami, 9.20 Kuharski kotiček, 10.00 Poročila, 10.15 Kole-
dar prireditev, 10.30 Filmski sprehodi; Popoldanski spo-
red: 14.00 Napoved, informacije, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00
Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 18.00 Zaklju-
ček sporeda.
Nedelja, 28. 8.: 9.00 Napoved, informacije, 9.10 Poro-
.čila, 11.00 Žveplometer, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.30 Iz
domačih logov, 13.00 Kmetijska oddaja, 13.05 Čestitke in
pozdravi.
Ponedeljek, 29. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20
Športno dopoldne, 10.00 Poročila; Popoldanski spored:
14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poročila. 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RLJ), 17.00 Kronika, 17.15
Lestvica domačih melodij, 18.00 Zaključek sporeda.
Torek, 30. 8.: 8 00 Poročila, obvestila, 8.20 Iz sveta
glasbe, 10.00 Poročila: Popoldanski spored: 14.00 Napo-
ved, informacije, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in
odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika,
17.10 Lestvica domačih viž, 18.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 31. 8.: 8.00 Poročila, obvestila, 8.20 Dopoldan
z vami, 10.00 Poročila, 10 15 Koledar prireditev; Popol-
danski spored: 14.00 Napoved, informacije, 15.00 Poro-
čila, 15.30 Dogodki in odmevi (RLJ), 16.00 Čestitke in
pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Za mlade, 18.00 Zaključek,
sporeda.
TV SPORED
NEDELJA, 28. 8. 88	^
9.00-13.15 in 15.20-23.00 TELETEKST RTV LJUBUANA, 9.15 VIDEO«;^
9.25 ŽIV-ŽAV; 10.15 OLIVER TVVIST, angl. nadaljevanka 6/12, ponovite^
CAGNEV IN LACEY, ameriška nanizanka, ponovitev 5/12; 11 30 J:'!)
ANSAMBLI: ŠTIRJE KOVAČI, 12.00 KMETIJSKA ODDAJA TV Novi Sart '
VIDEO STRANI; 15.35 VIDEO STRANI, 15.50 W VVoods: ŠEFI, amerišk- ^^
5/6; 16.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, oddaja za slušno prizadete; 17.25
ameriški film; 18.45 RISANKA, 18.54 VREME; 18.55 TV MERNIK, 19 is^
STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.25 EPP, URA; 19.30 TV DNEVNIK, 19 55vb'''
19.59 EPP; 20.05 Mirko Kovač: VEČERNI ZVONOVI, nadaljevanka TV?,^
4; 21.05 EPP; 21.10 ZDRAVO; 22.40 INFORMATIVNA ODDAJA ZA
TUJINE; 22.45 VIDEO STRANI
U 2
8.55 POROČILA; 9.00 DANES ZA JUTRI: MOZAIK; 13.00 ANGLUNIPE Mn „
14.15 Francor Champs: FORMULA 1 ZA VELIKO NAGRADO BELGIJE (Oo,,'
16.45); 16.30 SP V MOTOCIKLIZMU - 500ccm, posnetek iz Brna ,,^
ŠPORTNO ZABAVNO POPOLDNE - nadaljevanje; 19.30 TV DNEVNIK
Titov Vrbas: MLADINSKO EP V KOŠARKI FINALE, prenos, v odmoru
POROČILA; 21.35 ŠPORTNI PREGLED; 22.05 REPORTAŽE Z NOGOmc?'
TEKEM: PARTIZAN : DINAMO, VELEŽ : CRVENA ZVEZDA, VOjvi^
: NAPREDAK (do 23.05)	^
PONEDELJEK, 29. 8. 88
16.20-1.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 16.35 VIDEO STRANI; 16 50.,
UTRIP; 17.05 ZRCALO TEDNA; 17.20 POLETNA NOČ, ponovitev, MANHAn^
BO MOJ, ameriška nad. 2/8; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE Pin
VEDNI TAČEK 14.48; 18.35 MALA NADA, otroška nadaljevanka TV B^
30.00; 19.05 RISANKA; 19.14 VREME; 19.15 VIDEO STRANI; 19.20 TV^
19.25 EPP; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.59 EPP; 20.05 ||w
TRETJE NADSTROPJE, češkoslovaška nadaljevanka 3/6; 21.10 EPp v
MOZAIK KRATKEGA FILMA: ZLATE MEDAUE LOS ANGELESA, arnw
dokumentarni film; 22.15 TV DNEVNIK; 22.30 POLETNA NOČ: MANHATTa^
MOJ, ameriška nad. 3/8 53.00, INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZTUtS
TUDt TAKŠNI SE RODIJO II, 7/7, 30.08 min; 1.30 VIDEO STRANI ^
U 2
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 SVET DANf
zunanjepolitična oddaja; 20.45 POROČILA; 20.50 TV GALERIJA; 21.30 ALTE
NATIVE 4, poljska nadaljevanka 6/9; 22.20 SPOMENIKI REVOLUCIJE 4
oddaja: 22.50 MALI KONCERT (do 23.05)
TOREK, 30. 8. 88
16.40-0.55 TELETEKST RTV UUBLJANA; 16.55 VIDEO STRANI; i]
POLETNA NOČ, ponovitev, MANHATTAN BO MOJ, ameriška nad. 3/8 53
TUDI TAKŠNI SE RODIJO II. 7/7, 30.08 min, 18.40 SPORED ZA OTROKE
MLADE: PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET - KUHARSKA UČENOST, 4.53 IJ
HURA, PEKLI BOMO KORUZO, 17.00; 19.05 RISANKA; 19.14 VREME; 19
VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.25 EPP. URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19
EPP; 20.05 R.Bajič, S.StefanovIč Ravasi: ODKOS, drama TV Beograd 2
21.25 EPP; 21.30 TV DNEVNIK; 21.45 POLETNA NOČ: MANHATTAN BOM(
ameriška nad. 4/8 53.00, INFORMATIVNA ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJI
NENAVADNE ZGODBE 13/13, 25.50; 0.45 VIDEO STRANI
U 2
19.00 DRUGA GODBA, 7. oddaja, PIHALNI ORKESTER F.SEJDIČA; 19.301
DNEVNIK: 20.00 RESNA GLASBA; 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 ZAM
TOREK: BOKEUSKA NOČ; 22.20 ETNIČNA VPRAŠANJA. EVROPA INj
oddaja iz kulture (do 23.05)	j
SREDA, 21. 8. 88
16.30-1.05 TELETEKST RTV UUBLJANA; 16.45 VIDEO STRANI; 171
POLETNA NOČ, ponovitev, MANHATTAN BO MOJ, ameriška nad. 4/8,5M
NENAVADNE ZGODBE. 13/13, 25.50; 18.25 SPORED ZA OTROKE IN ML
ZBIS: INFANTINJIN ROJSTNI DAN: 19.05 RISANKA; 19.14 VREME; 19.15 VI
STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.25 EPP. URA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VRI
19.59 EPP; 20.05 FILM TEDNA: NANA AKOTO, nemški film; 21.35 EPP; 21.40
DNEVNIK; 21.55 POLETNA NOČ: MANHATTAN BO MOJ, ameriška nad.
52.00, INFORM. ODDAJA ZA GOSTE IZ TUJINE, KNJIGA ŠAL, 8. del; 0.55 V«
STRANI
U 2
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 GLASK
VEČER; 21.30 POROČILA; 21.35 UMETNIŠKI VEČER
ČETRTEK, 1. 9. 88
16.25-1.25 TELETEKST RTV UUBUANA, 16.40 VIDEO STRANI; If
POLETNA NOČ. ponovitev, MANHATTAN BO MOJ, amer. nadalj. 5/8, KNJ
ŠAL, 8. del; 18.20 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; PREDIGRA ŽIVUE^
poljska mlad. serija 3/6; 18.50 RISANKA, 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK:«
VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.25 EPP. URA; 19.30 TV DNEVNIK:
VREME; 19.59 EPP; 20.05 TEDNIK; 21.05 EPP; 21.10 Ch. Dickens: PUSTA W
angleška nadalj. 8.'8; 22.00 TV DNEVNIK; 22.15 POLETNA NOČ: MANHATi
BO MOJ, TV nadaljevanka 6/8. SLEDGE HAMMER, 6. del amer. naniz.2''
min; 1.15 VIDEO STRANI
U 2
18.30 BEOGRAJSKI TV PROGRAM; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 FILMSKI VE«
20.00 SHOW FANTASTIČNE GOSPODIČNE PIGGY. ameriški film z zv^
Muppet showa; 21.20 NIKOLI DOVOLJ GLASBE, ameriški film; 23.15 P^
ČILA; 23.20 ODPRTA KNJIGA (do 23.50)
PETEK, 2. 9. 88
15.30-1.40 TELETEKST RTV UUBUANA; 15.45 VIDEO STRANI; 16.00 TEI^
ponovitev; 17.00 POLETNA NOČ, ponovitev, MANHATTAN BO MOJ, ai^
nad. 6/8, SLEDGE HAMMER, 6. del amer. naniz. 24.40; 18.20 OLIVER T^
angl. nadaljevanka 7/8; 18.50 RISANKA; 19.00 VREME; 19.01 OBZORNIK; •
VIDEO STRANI; 19.20 TV OKNO; 19.25 EPP, URA; 19.30 TV DNEVNIK.J»
VREME; 19.59 ZRCALO TEDNA; 20.14 EPP; 20.20 CAGNEY IN LACET.i
nanizanka 11/12, 21.05 KO KOMARJI PIKIRAJO. dokumentarna odd , 2'
EPP; 21.35 TV DNEVNIK; 21.50 POLETNA NOČ: MANHATTAN BO MOJJ
nad. 7/8; 0.00 CIKLUS SODOBNEGA ŠPANSKEGA FILMA: JUG; 1.30 vn'
STRANI
U 2
19.00 DOMAČI ANSAMBLI: ŠTIRJE KOVAČI, pon.; 19.30 TV DNEVNIKJJ
ZGODBE STARIH MEST: MOSTAR, oddaja narodne glasbe; 20.45 POROr,
20.50 VOJAKI, angleška dokumentarna serija; 21.40 EN AVTOR, EN r'
Z.Lavanič: NOMADI Z VLAŠIČA, dokument, film; 22.05 VRNITEV, nizoze "
film (do 23.35)
SOBOTA, 3. 9. 88
16.30-1.30 TELETEKST RTV UUBLJANA; 16.45 VIDEO STRANI; 17.00^
RED ZA OTROKE IN MLADE: RADOVEDNI TAČEK: KARTA L4.48, PA^"; ;
BOLJŠA KOT ŽAMET: KUH. UČEN. 4.35. PREDIGRA ŽIVLJENJA, polj se"^
29.51; 17.50 POLETNA NOČ. ponovitev MANHATTAN BO MOJ, ameriška
8; 18.50 RISANKA; 19.00 VREME; 19.01 KNJIGA; 19.13 VIDEO STRANI;J».tpi
OKNO; 19.25 EPP, URA, 19.30 TV DNEVNIK, 19.55 VREME; 19.59 NAS U'
20.14 EPP; 20.20 ŽREBANJE 3x3; 20.30 MC GRUDER IN LOUD, amens^'
22.00 EPP; 22.05 TV DNEVNIK; 22.20 POLETNA NOČ - FINALE: MANNUJ^^j
BO MOJ, ameriška nadalj. 8'8, ROŽNATA NANIZANKA 10/10; 1 20
STRANI
U 2
17.30 Kranj: VATERPOLO YU : ZRN, prenos; 18.40 DALLAS, ameriška i^jt
vanka; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 YU GLASBA ZA YU ŠPORT, prenos s ^V
vanjem vseh JRT studiov; 0.00 ŠPORTNA SOBOTA: 0.20 ATLETSKO
STVO JUGOSLAVIJE, reportaža iz Sarajeva (do 00.50)
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
25. avgust.
25. AVGUST 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 23
24. STRAN > NOVI TEDNIK
25. AVGUST 1.
Z vojaško pomočlo do igrišča
If Podčetrtku gradijo športni stadion
Zaradi zidave Atomske
vasi v Podčetrtku kraj ie
nekaj časa bolj spominja na
veliko gradbišče kot na mi-
ren turistični kraj, zdaj pa
temu prispevajo tudi voja-
ški buldožerji in valjarji, ki
prostrano zemljišče ob tam-
k^šnji osnovni šoli spremi-
njajo v športni stadion.
Gradnja potrj^e znano dej-
stvo, da turističnih zmoglji-
»vosti nikoli ni dovolj, za os-
novne ali dlje časa pogreša-
ne pa nikoli prepozno, obe-
nem pa kaže na zgleden pri-
mer sodelovanja med voj-
sko in civili.
Po besedah ravnatelja
podčetrške osnovne šole
Marjana Švinglina so se za
izgradijo objekta odločih že
pred leti, idejo pa uresničih
pred dvema ob obisku dele-
gacije ljubljanskega armad-
nega območja, ki je pristala
na sodelovanje. Letos so ure-
dih vse pravne formalnosti
in v začetku avgusta so voja-
ki-inženirci celjske gamizije,
kot je bilo predvideno, priče-
li z zemeljskimi deh.
Pet vojakov, pod vod-
stvom vodnika Nikole Tur-
kalja, v glavnem dela s stroji,
njihova naloga pa je izkopati
zemljo, izravnati teren in
vgraditi drenažo, pri odvozu
zemlje in kasnejših, urejeval-
nih dehh, pa jim bodo pri-
skočih na pomoč krajani. Pri
gradnji sodelujejo tudi In-
gradovi strokoviyaki, ki so
opravih vsa meritvena dela.
Športni stadion bo imel sto-
metersko in stezo za daljše
teke, nogometno igrišče 60
krat 40 metrov, na njem pa
bo mogoče še skakati v viši-
no in daljino ter suvati
kroglo.
V Podčetrtku so že dolgo
potrebovah takšen objekt,
predvsem osnovna šola, ki
doslej v pouk telesne vzgoje
praktično ni mogla vključe-
vati atletskih disciphn. Raz-
veselih se ga bodo turisti,
obiskovždci kampa in zdravi-
hšča, ki bodo imeh več mož-
nosti za kakovostni »jog-
ging«, popestrila se bo sindi-
kalna rekreacija, nogomet-
nim privržencem pa kme-
tom ne bo več potrebno uni-
čevati trave.
Proračunska vrednost ob-
jekta, ki bo predvidoma kon-
čan prve dni septembra, je
2 milijona din, glavnino de-
na^a pa so prispevah Vzgoj-
noizobraževalni zavod Šmar-
je, Osnovna šola Podčetrtek,
krajevna skupnost, zdraviliš-
če in telesno-kultuma skup-
nost. Z novo naložbo bodo
proslavih tudi 20 letnico
ustanovitve šolskega šport-
nega društva in TVD Parti-
zana.
ROBERT GORJANC
Kljub temu, da bodo
v Podčetrtku prihranili ne-
kaj dragocenega denarja,
pa na gradnjo športnega
stadiona ne gre gledati
zgolj s pridobitvene plati,
marveč tudi kot zgleden
primer sodelovanja med
vojsko in civilnim prebival-
stvom. Vojaki po osmih
urah napornega dela prosti
čas izkoristijo za razne
športne igre s svojimi vrst-
niki v bližnji telovadnici,
pa tudi sicer krajani sami
večkrat pridejo na gradbiš-
če, obiščejo vojake, se z nji-
mi pogovarjajo o vojaškem
življe^u. V teh dneh jim bo-
do pripravili tudi kulturne
in zabavne večere, nekateri
pa bodo z njimi odšli na
obisk v spominski park
Trebče in v Kumrovec.
Slasti slovenske kmečke kuhinje
že enajstič so v gradu Podgrad na Vranskem kmečka dekleta in fantje pristavili),
k ognju in predstavili slasti slovenske kmečke kuhinje.
Mladi iz Zgornje Polskave, Ložnice, Ormoža, Brežic, Ljutomera, Pesnice, Stične, Lovrenc,
Pohorju in Vranskega so v tekmovalnem delu pripravili značilne kmečke jedi, ki so jih nekoj
Slovenskem kuhale njihove babice. Da te etnografske značilnosti ne bi šle v pozabo, pa soj
tokrat turistični delavci z Vranskega poskrbeli, da so se javnosti predstavile res kvalitetne eb
Po oceni štiričlanske strokovne komisije, ki je ocenjevala izvirnost, pestrost, kvaliteto in3
pripravljenih jedi, si je priborila prvo mesto ekipa Ložnice pri Slovenski Bistrici, ki je prip^
jedilnik mlatičev in sicer za zajtrk prežganko s stepenim jajcem in domač koruzni kruh, zai^
kuijo obaro z zdrobovimi žličniki, špehovo pogačo in kuhan slan sirov zavitek z drobnjakoui
za večerjo domače kislo mleko in ržen sadni kruh.
Drugo mesto so zasedli mladi iz Ormoža, tretja pa je bila domača ekipa z Vranskega.
Res zanimiva in pestra prireditev, ki jo kaže ohraniti, saj se nam nekdanje značilnosti kulim
slovenskih kr^ev že tako izmikajo v pozabo. Na sliki: skupinski posnetek za spomin.
L Kot
Nov stadion bo imel zelo prijetno lego, pod podčetrškim gradom v zavetju gozdov.
Minule pripekajoče dni so vojakom v minutah, ko so dobili voljno, nudili prepotrebno
senco.
Potrebovah so, k^pak,
kmalu. Septembra 1941 je
prišel k Ivanu Jože Gaber,
učitelj v Zagoiju, človek, ki
je bil povezan z OF, prva nje-
gova zveza z organiziranim
odborom. Čez kakšen mesec
se je Gaber spet pojavil, to-
krat z željo, neg bi sprejel ne-
kega tovariša - Tomaža Sor-
čana. Takrat je Ivan stanoval
na razkrižju cest proti Sevni-
ci in Pilštanju, v hiši pa sta
jokala dva otroka. Štela sta
osemnajst in šest mesecev...
Sorčan je dejal: Moja zveza
boš, z drugimi se ne dogo-
varjaj. Nato je še večkrat pri-
šel, ostal kakšen teden in iz-
ginil. Požrle so ga bohorske
noči, razmetano hribovje,
sled se je zabrisala med kila-
vimi lesnačami. Tako se je
pletlo do aprila 1942. leta. Ta-
krat je spet prišel.
»Dušan, k tebi bo prišla
ženska, ki jo imenujemo Ro-
ža. Džu ji varno zatočišče. Ro-
ža (Tončka Čečeva) je res
kmalu prišla, za njo pa še
Cveta Praprotnikova, Tone
Žnidaršič-Štefan, še pozneje,
v m^u, Sergej Kraigher.
Po Rozinem prihodu sem
poiskal kraj, za katerega sem
bil prepričan, da je na var-
nem in da je v njem prostor
za več ljudi, nisem pa vedel,
da gre za člane pokrajinske-
ga komiteja KPS za Št^er-
sko. Našel sem ga pri svaku
Ivanu Dobršku v Mangri, do-
ber skok od mene v dolino.«
Ivan - Dušan so mu rekh
neznanci - je še vedno kra-
ljeval za pultom »svoje« tr-
govinice in množil denarce
Zupančevi podjetnosti, lo-
kalček pa je, le komu bi pad-
lo v oči, hkrati postal pre-
hodna javka za pokrajinski
komite, večino skrivnostnih,
a vra^e vročih zadev, pa je
zaradi varnosti vendarle
opravljal na svojem stano-
vanju.
Manga je bila prebhzu Pla-
nine, treba je bilo najti neksu
zanesljivejšega. Nevsakda-
nje razmere rojevajo iznajd-
Ijiveže: Ivan je staknil skri-
vališče prav blizu rojstnega
krzua, tik pod domom, pri
Grabenski mami, Mariji Se-
nica. Tjakaj je preko zveze,
Marjana Jerina, prišla tudi ti-
skarska tehnika. Tiskali so
različne letake, partijsko lite-
raturo, vse, kar je utegnilo
v tistih časih širiti zavest
o pravilnem in častnem bo-
ju. Nekaj časa se je v Grab-
nah zadrževal tudi pokrajin-
ski komite. Potem so tehni-
ko v celoti zaupali Dušanu,
zatorej ji je ostalo ime »Du-
šanova tehnika«. Pomagala
mu je Cvetka Praprotnikova.
V njej je ostal vse do prihoda
Štirinzuste divizije na Šta-
jersko.
Tako kot je dežeh postaja-
la uporniška srajca prekrat-
ka in preozka, tako je tudi
»Dušanova tehnika« zakr-
knila - povozil jo je čas, po-
stala je premajhna, parti-
zanščina in ljudstvo so bih
vse bolj željni okornih, neu-
glednih besedil na še bolj ne-
uglednem papirju.
Tistikrat sta se na bohor-
skem Plešivcu srečala s Ka-
juhom. Besedovala sta seve-
da o tehniki. In da bi Weiss-
Belač ostal pri njih...
Ko se je vračal, zatopljen
v misli, premlev^oč pesni-
kove misli in svete, so izne-
nada, kot zajec iz grma, šinih
nadenj Nemci, izvidniška
skupina z radiooddajno po-
s^o. Odpeljali so ga v sre-
dišče bojev proti diviziji,
Ivan pa se jim je iznajdljivo
izmuznil in jo potegnil na-
ravnsot v štab divizije. Poro-
čal je, kar je videl in shšal...
Storil je dobro delo.
Kakor je prišlo, tako je od-
šlo - znova se je vrnil v »svo-
jo« tehniko, ki so jo kmalu
preselih na Bohor, kjer je do-
bila novo ime »Prešernova
tehnika«.
En sam mesec je še vohal
tiskarsko črnilo, ki se ga je že
krepko privadil (»Na kraj pa-
meti mi ni padlo, da se bom
kd^ v življenju ukvarjal
s - tiskarstvo, trgovina, stro-
ji, konji, furanje, to že, to..«),
ko so ga imenovali za okraj-
nega sekretaria KPS za okrzg
Pilštanj-Kozje, vodstvo teh-
nike pa je prevzela Tanja Vi-
dovič. Avgusta 1944 so ga
imenovali za člana okrožne-
ga komiteja KPS Kozje-
Brežice, kjer je ostal do kon-
ca vojne.
Ko so naposled zlezli iz
gozdov, so Ivana postavih za
sekretarja okrajnega komite-
ja KPS za Ko2ye, ob prvih
vohtvah pa so mu zaupali
predsedstvo kozjanskega
okraja.«
»Marsik^ sem počel poz-
neje, navajeni smo bih ubo-
gati, in naposled sem pristal
v Semenarni, kamor me je
zaneslo iz občinskega tajni-
štva, Slovenijasadja, načelni-
štva za državne nakupe...«
Če bi življenje moralo ime-
ti grb, bi vanj stlačil hsico,
zamrmra dobrodušno - pa
tudi kačo in še kaj. To življe-
nje je namreč postavilo pre-
denj trd zakon, ki je veleval,
da je moral biti pravzaprav
vseskozi ločen od družine,
privezan na delo. Ni mu bilo
dano - in ne dovoljeno - da
bi zasledoval rast svojih
drobljancev, ne užiti ljubez-
ni, ki jo človek doživlja
v drobnih igricah mladeži.
Bil je prikrajšan za očetov-
stvo - takrat se je bilo pač
treba žrtvovati. Dekreti so
krojili usodo nekdanjih par-
tizanov in marsikaj teffi
in mlačnega se je zlilo
godljo.
A ta godlja je poslejj
vala razločnejše, druj
oblike, zaradi katerih m
mogoče mirno spati in
misli spreminjale v nemo
besnenje. Ivan je vedeL
jih je bilo le malo, ki
bih, razen za lastno
pripravljeni zbosti z
njem, s tem prekletij
kom, ki ga je od mladif,
naprej grabil za roge.-
dar je bilo lepo, lako"
ugotoviti...
Človek gleda, mora
okoli sebe in ni zadoV*
Ne more biti, gloda
Grda navada, prebiraj
nanja, sami sebe podce«
mo, tujce hvahmo, s^,
dela ne cenimo. Nič^^^,,
nismo pripravljeni P^^V
in vendarle storimo tu ,
dobrega. Spoštujmo o ,
nega človeka, da se na'
bo kdaj še otepalo.
»Mi smo l^ne
pagaji, kar naprej tro
mo, naredimo pa »pl
Tudi za to bomo ne^
čali. Tistikrat bo ta da\ j
oderuško obrestovana'^J
mahne z roko in izgi" i(l
Do takrat, ko ga boo
kaj vprašali.	j