Poštnina plačana v gotovini. dne 4. avgusta 192,2. Leto IV. ■H kiraetllsise itranSt® is Slovenijo". Izhaja vsak četrtek« «■• g .........--ga? Naročnina! eeI6Tetno • «...•».•.«..... , ,, . Din i2~-5@ aotaletno , ........ r- ........ . Din 825 Posamezne Številka.......................Din 0°59 pomagal si w©im stiliste v dr!awf uravnavaj si sam! ........m.......— i m ii m i ii i |),ji,ii, Inserati: > mm inseratnega stolpiča stane trn male oglase ». ...••.••• ■ . • • ■ t • • Din nradne razglase................ • Din 0*40 reklame • Din 0*69 Uredništvo in upravMštvo lista Je v Lftiteljam na Kongresnem trgu it, 9 (nasproti dvorca). M stranke t Sloveniji ki bi Tvalz teko obračati plašč po vetru ko klerikalna stranka. Ker je bil naš narod katoliški, si !e nadela SLS ob svojem nastanku ime katoliške stranke. Ker se je pričel pri nas cjMati socializem, so hitro prekrstili klerikalci svojo barko v krščansko socialno. Ker j 2 dobil pri nas nacionalizem velikanski razmah, so naši klerikalci pustili krščanski socializem in postali Slovenska ljudska stranka. Ker pa je nastalo pri nas kmečko gibanje, pa so se iz-premenili v Kmečko zvezo. Kakor je pihal veter, tako so obrnili svoj plašč, samo da so ostali zgoraj in molzli ljudstvo. Kaki veliki avstrijski patrioti so bili naši klerikalci pred in med vojno. Zadnjega kmeta bi pognali v boj, 2adnjo kravo iztrgali kmetu za vojno posojilo, samo da bi zmagate njih ljuba Avstrija. Fa je prišel preobrat* in čudoma smo doznali, da so klerikalci največji Jugosloveni in da je bil med njimi pravzaprav samo eden, ki je bil Avstrijec in sicer — dr. Šušteršič. Narod je šel preko tega tovari-škega izdajstva in verjel ter ploskal Korošcu, ko je kot podpredsednik Vlade ugonabljal državo. V tistem času pa, ko so sedeli v Vladi, so spoznali klerikalci, kako silno raste komunizem. Pa so hitro poslali v svet dr. Oosarja in druge junake in ustanovljen je bil krščanski komunizem. In zopet je uspel manever obračanja plašča po vetru in delavstvo je verjelo in prejelo skoraj svojo nagrado. Član iste stranke ko dr. Oosar, »koroški koči-jaž', kakor pravi Šušteršič, dr. Brejc Jih je pozdravil na Zaloški cesti s svinčenkami. Toda naši klerikalci so vseeno še komunisti, dokler se najde 5e kak revež, ki jim verjame. Bilo je v Sloveniji močno gibanje 2a avtonomijo. Prijeli so klerikalci svoj čudotvoren plašč in se postavili na čelo tega gibanja. Medtem pa, ko so kričali za avtonomijo doma, pa je njih voditelj v Beogradu podpisal zakon, po katerem se je razširil srbski vojaški zakon in so sli naši fantje v nlacedonijo. Med tem, ko so doma kričal! za avtonomijo, pa je v Beogradu bil dr. Korošec oproda centralizma. In tako so dobili zaslepi j en-ce doma in se dobro imeli v Beogradu. Plašč po vetru se jim je izplačal dvakrat. . Približale so se volitve v nstavo-tvorno skupščino. Trudili so se sicer naši klerikalci, da bi zavlekli volitve kolikor mogoče, ampak končno so morale volitve vendarle priti. Tedaj so spoznali naši klerikalci, da bo sodba ljudstva grozna. In iz strahu pred to sodbo so mahoma obrnili svoj plašč in iz vladne stranke postali cpozicionaJci. Tedaj se je pričela njih zločinska licitacija navzdol. Kjerkoli so zasledili kak instinkt mase, že so se ga oprijeli in ga gojili. Kjerkoli so za<-iutili samo slaboten vvetrček ljudske- ga nezadovoljstva, že so raagrnili svoj plašč in s hujskarijfo raznetili Veterček v vihar, samo da bi jih dvignil kvišku. Njih vaditelji, ki so pred razpelom opetovano prisegli kralju zvestobo (med njimi celo duhovniki), so postali republikanci. Stranka, ki je dve leti prejemala vse dobrote države, je sedaj zašla v najbolj protidržavne vode. Pisali so za Bolgare in proti naši državi, uporabili vsako priliko, da oslabe ugled države, sploh bili na čelu vseh huj-skačev. Toda vse zaman. Ljudska obsodba je vseeno prišla In pri volitvah v konstituanto so izgubili večino v narodu. Sedaj se je šele razvnel njih bes. Vso gnojnico, ki jo zmore samo podel plačanec, so izlivali tedne na tedne na naše ljudi, ker so jih leti pahnili s prestola. Njih hujskaštvo, njih kričaštvo pa je slavilo naravnost orgije. Počasi pa so se začele prikazovati posledice, kakršnih si klerikalci nikdar niso želeli. Najprej v Beogradu. Njih dvolična politična igra je bila spoznana in njih političen kredit zaigran. V Beogradu obračanje po vetru ni imelo drugega uspeha, ko da so spoznali klerikalce od spredaj in od zadaj. In ko so naši klerikalci pričeli še s svojo protidr-žavno agitacijo, tedaj je bila mera polna. Beograd je bil sit naših klerikalcev in je te politične pustolovce preziral. Vstop v vlado je za vedno nemogoč. In pokazale so se neprijetne posledice tudi doma. Narod pridobi trajno le tisti, ki ga dviga, ne pa tisti, ki ga vlači v blato. Hujskarija je zgubila moč, kričaštvo je pokazalo svojo praznoto in rasla je kmetska misel in dvigala se je državna misel. Klerikalci so končno to spoznali in v zadnjem času zopet obrnili plašč. Postali so navdušeni pristaši državne misli. V »Murski straži« pišejo za državo, v »Straži« pravijo, da moramo vsi pomagati pri gradnji države in v Beogradu pravi poslanec Gostlnčar, da je država naše gnezdo. Toda gorje državi in narodu, če jim kdo veruje. Kakor leta 1914, ko so kričali »Srbe na vrbe«, kakor leta .1917, ko je dal dr. Korošec ono sramotno izjavo Martinitzu, kakor leta 1920, ko so pričeli z licitacijo navzdol, kakor leta 1922, ko so Bolgari s »Slovencem« v roki zavrače-vali trditve naših delegatov, tako iskreno mislijo sedaj naši klerikalci o svojih dolžnostih do države. Vselej poznajo samo eno stvar — lasten blagor — vse drugcj jim je deveta briga. Kot »Trgovsko družbo za izkoriščanje ljudstva« jih je nazval Šušteršič, in on jih je poznal. Zato ne verujte jim, pa če bi tudi donašali darove. Črno je njih srce in črni so njih naklepi in oni se niso iz-preobmili, temveč obrnili le — plašč po vetru. Toda tudi tega mojstrstva mora biti enkrat že zadosti. Od nekdaj je bilo naše geslo, da caora biti izvoz živine prost. Le tako moremo izboljšati svojo valuto in le tako dosežemo dvig naše živinorejo, zatorej ne s policijskimi odredbami, temveč z dobrimi cenami za živino se mora doseči zboljšanje naše živinoreje. Čeprav pa je to naše stališče tako pravilno, čeprav mu ne more nihče oporekati, vendar poskušajo ne- prestano vsi oni, ki bi radi poceni jedli, svoje izdelke pa kmetu drago prodajali, da bi preprečili vsak izvoz živine in poljskih pridelkov. S prepovedjo izvoza bi dosegli, da bi bila v deželi silna preobilica v deželnih pridelkih, vsled Česar bi cene vsem kmetijskim pridelkom silno padle. Nelzpremenjene pa bi ostale vse vrtoglave cene raznemu blagu in industrijskim izdelkom, in gospodarska propast kmeta bi bila zapečatena. Kot pravi kmetski poslanci naši poslanci tega ne morejo dopustiti in samo njih zasluga je, da so bile vse kmetu škodljive tukane meščanskih strank v kali zatrte. Ker ne morejo preprečiti izvoza kmetskih pridelkov, ga skušajo sedaj popolnoma onemogočiti, Tako so pred kratkim predlagali v finančno-ekotiomskem odbori ministrskega sveta, da se silno zviša carina na izvoz vseh kmetskih pridelkov. Tov. P u c e 1 j je energično zavrnil te predloge in dosegel, da se je odbor oziral na kmetske koristi. Ker pa je bil osamljen, je moral nekoliko odnehati in pripustiti, da se poviša carina na izvoz onih pridelkov, ki Jih Slovenija ne izvaža, ker jih ne prideluje preko svojih potreb. Zato pa je popolnoma odbil vsako povišanje izvozne carine na živino, katero so hoteli povišati kar za sto odstotkov. Ta nastop tov. Puclja je seveda silno razburil mestno gospodo, ki giasno godrnja zaradi nastopa tov. Puclja. Tako piše beograjska »Pravda« z dne 28. julija o seji ekonom-sko-finančnega odbora sledeče: Včeraj je imel ekon. fin. odbor svojo sejo, na kateri je zvišal izvozno carino (za 100 kg) na pšenico od 30 na 50, jajca od 200 na 300, oljčne rastline in semena od 200 na 300, ječmen od 10 na 20, moko na 20, opij cd 500 na 800, med na 100, perutnino na 150, sveže slive na 10, suhe slive na 6, mast na 300, govejo mast na 400, jedilno olje na 200 in na perje od perutnine na 200 dinarjev. Razpravljalo se je- tudi o povišanja Izvozne carine na živo, zaklano in neodrto govejo živino. Proti temu ie bil najbolj odločno g. Pucelj. In odbor ni storil sklepa. Ne vemo kskšni razlogi so vodili g. Puclja, da le uspel, da to povišanje prepreči, toda mislimo, da je bil za odbor močnejši razlog zakon o carinskih tarifah, po katerem je določena velika carina na izvoz kož. Nato se jezi »Pravda«, ker je izvoz svinj izpod 50 kg carine prost. Kakor se vidi, tudi plemenskih svinj ne bi radf videli izvažati, da bi tako spravili še naše najsiromaš-nejše kmetovalce ob dohodke. Mestna gospoda pač ne more razumeti težavnega, položaja kmetskega stanu, temveč misli le na svoj želodec. Zato pa razumejo položaj kmeta naši kmetski poslanci In čast jim, da so zopet obvarovali kmetsko ljudstvo pred škodo. Da žive poslanci SKS! Za sseprera^In© Na predlog tovariša D r o f e -n i k a je sklenil finančni odbor na svoji seji z dne 28. julija, da imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v državnih bolnicah vsi, ki plačujejo manj ko 10 dinarjev direktnega davka. V ta davek pa se ne smejo šteti nobene doMade in tudi ne dohodninski davek. Sklenjeno je bilo dalje, da plača tisti, ki plača direktnega davka samo od 10 do 30 dinarjev (seveda brez doklad In dohodninskega davka) v državnih bolnicah dnevno oskrbo-valnino v znesku 3 dinarjev. Pre-skrbovalnina se zviša za one, ki plačajo direktnega davka do 50 dinarjev na 10 dinarjev, za one, Id plačajo do 100 dinarjev na 12 dinarjev, in za one, ki plačajo do 150 dinarjev na 15- dinarjev. Kdor plača direktnega davka nad 200 dinarjev, plača dnevno 20 dinarjev oskrboValnine. Sklep finančnega odbora je uvrščen v zakon In Sicer kot paragr. 36. Tako so naši poslanci zopet pokazali skrb za nepremožne sloje in poskrbeli, da se plačuje oskrbovalni-na v državnih bolnicah tako, kakor treba. Tisti, ki ima, naj plača, ne pa da plača revež ravno toliko ko bogatin. To hočejo uveljaviti naši poslanci, dočlm klerikalni poslanci tekom svojega dveletnega vladanja niso znali drugo, ko da so dali kmet- skemu ljudstvu prepoved izvoza živine in klanja telet, delavstvu svift-čenke — sebi pa korita. Taka je ljubezen SLS do delovne ga ljudstva! }{met s ki pravnik na ledu. Krajevni odbori naj takoj javijo tajništvu v Ljubljano, koliko rabijo IZKAZNIC ZA POLOVIČNO VOŽNJO. Izkaznice se razpošiljale samo tistim krajevnim odborom, ki jih naroče. Km°>ski praznik na Bledu bodo letos poselili tudi naši TOVARIŠI IZ SRBIJE in sicer okoli 120 po številu. VOZNI RED VLAKOV, ki bodo vozih na Bled, bomopridbUk prihodjnic. Na Bledu se vrše velike priprave za kmetski pravnik, Tovariši, pripravljajte se z vso vn-emo, veličastna manifestacija kmetske mislil V boj za Staro pravdo. da bo kmetski praznik razdrene za slovensko kmetijstvo. Ministrski svet je pooblastil na osnovi člena 11, točka a in b zakona o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije tov. Puclja, da more nakazati iz dobička 3. kola prve polovice 1. 1. med drugimi tudi sledeče vsote v Slovenijo: 1. ■ Kmetijski družbi v Ljubljani za izda-vanje kmetijskih publikacij podpore Din 20.000 2. Jugosl. Čebelar. Sa- vezu za Čebelar. ra2- • " stavo v Ljubljani 3. Hmeljarskemu društvu v Žalcu 4. Sirarskl zadrugi v Bohinju 5. Podružnici Kmetijske dražbe na Bledu za razstavo živine dne 8. sept. 1922 6. Podružnici Kmetijske družbe na Vrhniki za nakup strojev podpore 20.000 5.000 5.000 10.000 5.000 Skupaj torej Din 65.000 Poleg teh 65.000 dinarjev pa odpade na Slovenijo še več zneskov iz dr'-"n"h postavk, kakor za zadružne tečaje, živinorejske in druge konference. Ko imamo pred seboj zopet lep dokaz resnične skrbi tovariša ministra Puclja za svoje kmetske vo-lilce, se nehote vprašamo: Kaj je storil za svoje volilce svoječasni kmečki minister, takozvani štajerski »Para-debauer«, gospod Roška r? Naj odgovore na to klerikalni zapeljančkl. Naj pa bodo potem tudi možje, da priznajo svoio zmoto in da v lastnem interesu podprejo vse, ki delajo za nje. Nevredno moža je, prejemati darov od onega, proti kateremu nastopa. Pri tej priliki pa opozarjamo naše tovariše na razredno loterijo, ki je v največjo korist kmetovalca. Če je kdo med Vami, ki rad poizkuša svojo srečo, potem jo naj poizkusi tam, kjer ne bo osleparjen in kjer bo koristil celoti. To stori, kdor igra V razredni loteriji. MmdM m ®wmmm reforma* Župnik Klekl in vsi magnati so našli pri svojem delu proti izvedbi agrarne reforme dobrega zaveznika — slavnega Radi ca. Kakor poroča »Hrvat« z dne 28. julija, ki kot naj- strupenejše glasilo blokašev, gotovo noče kompromitirati svojega pred* sednika, je dejal Radič zastopniku nemških manjšin sledeče: Agrarna reforma temelji na barbarskem pravnem nazoru. Zemlja sama po sebi ne predstavlja nobene vrednosti. Vrednost dobiva šele- s kulturo. Pravico do zemlje ima satfro oni, ki jo obdeluje. Posestnik večjega kompleksa (kako previdno se zna ogniti g. Radič besedi veleposestnik. Op. ured.), ki upravlja svoje posestvo pametno, ima neomejeno pravico, da še nadalje poseduje ta kompleks. Poleg tega je veleposestvo vedno plodonejše od malega po-setva. (Kaj vse ne ve g. Radič! Op. ured.) Beograjska vlada se ni smela ozirati na potrebe primitivnega, na nizki kulturni stopnji stoječega srbskega kmetovalca in zaradi hjeia tlačiti kulturno višje stoječe (veleposestnike), ki z večjim uspehom gospodarijo.« Takole govori o agrarni reformi človek, ki se ponaša kot največji prijatelj kmeta. Ona gospoda, kj je mogla vsled kmetskega dela skrbeti za svojo naobrazbo, ki je danes kulturna, ker je delal zanjo kmet, ki' je zaradi tega zaostal, ona gospoda naj bo še v naprej lastnik narodu ugrabljene zemlje, ubogi kmet pa še v nt*-' prej njen delavec! To je nauk Radiča, največjega kulturnega sleparja. In ta nauk so hoteli nekateri uvesti tudi pri nas In s kričanjem po republiki zavesti kmete, da bi pozabil na svojo osamosvojitev. - Tako pada konfuzitl Stipica od stopnje do stopnje. Najprej v služb? avstrijskega cesarja, potem podpornik Italijanov in Madžarov, končno" sluga fevdalne gospode. Vidi se, da so znosili zapeljani brezvestni kmetje Stiplci že dovolj denarja in bi zato rad Stipica stopil v krog zagrebške gosoode. Vstopnino pa mu plačuj hrvaški kmet. Zdi se nam pa, da računi gospoda Radiča niso tako pravilni. Je sicer potrpežljiv hrvaški kmet, toda tudi njegova potrpežljivost ima svoje meje. Naj le piše še Radič proti vedbi agrarne reforme in naj jo le naziva kot barbarski pravni nazor, enkrat bodo hrvatski kmetje vendarle spoznali, da ne more biti njihov prijatelj tisti, ki zagovarja Tahijeve naslednike, ki zagovarja one, ki so pred 350 leti tako barbarsko mučili Gubca. Ko pa pride to spoznanje, tedaj pa se naj pripravi kričavi Radič. Kakor je dober narod, tako je v goto*-vih prilikah tudi neizprosen. In da bo narod neizprosen z njim, je zaslužil Stipica Radič že davno. A Razširjajte vedno in povsod ideje, ki jih zastopa »Samostojna kmetijska stranka*! irhni Hlapec Jernei in njegova pravica. Prejeli smo z okorno roko napisan dopis, ki vsled svoje težke vse-pme zasluži, da se seznani Ž njim todi javnost, ker je že skrajni čas, oa izumre med nami oni ubogi hlapec Jernej, ki zaman Sče pravice. Dopis se glasi: »Mizarski pomočnik Kordež Franc Je delal pri gradnji bančnega poslopja, ki ga gradi tvrdka Tonnles. Med delom mu je padlo nekaj na flavo, katero ima boLno. Padel je v nezavest in prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico. Vsled pomanjkanja prostora pa. so ga iz bolnice odpustili in poslali domov. Jaz in mati sva mu stregla, kolikor sva znala. Skoraj ga je pričelo še metati, da ni smel biti sam niti eno uro. Bilo ie vedno slabše ž njim in v 12. dneh je umrl. Bilo ie to dne 25. septembra. Sel sem v Ljubljano v bolniško blagajno in prosil, da mi daio tedenske prispevke skupno, ker je za me, 76 letnega starca, 4 ure dolga pot huda. Bilo jim je prav, če imam s seboj zdravniški listek. Tega naj jim pustim in potem, da mi pripravijo Še izplačilo zavarovalnine za nezgodo. Toda to je bik. le zvijača. Mesece in mesece sem hodil Spraševat, kdaj da prejmem svoj denar, toda nikdar ni bila rešena moja stvar. Lansko leto, meseca junija trem zopet vprašat, kaj da je z denarjem. Tedaj pa so mi rekli, da ne dobim nič, ker so plačali bolnico, ives nejevoljen sem odšel in dejal pri odhodu: »Ce me za ta denar ogoljufate, bojsi dal vse v časopise.« Sedaj pa je izšla tožba zaradi fcttžaljenja časiri in namesto prispevkov sem dobil zapor, ker sem Sina zastonj oskrboval. O zdravniškem listku in receptih, ki sem jih pustil na njih nasvet v blagajni, pa niso hoteli nič v*deti. Po tem jih lahko vsak sodi. Mislil sem, da sem listek oddal v poštene roke, mesto da bi ubogal m% ki mi je dejal, da ne oddam listke, ker me bodo drugače ogoljufali. Nisem se tega nadejal, ker so tako sladko govorili. Imel sem pet sinov v vojni, od katerih živi le H eden, na smrt bolan. Tako ostareva z ženo sam® in jbrez pomoči, & oova morala na stala leta beračit od hiše do hiše. Vi, obrtniki !n delavci, pa Si zapomnite: Če bodo taki ljudje, kskor SO bili v bolniški blagajni, skrbeli za jras, potem hoste končali pod ka-j>om.< * Mavčiče, ds® r9. julija. Josip Kortfež. Prepričani utin, da bo za »ljudski blagor vneta« »Zarja« ponatisnila dopis v celoti. fT*T—^—nar-rn—i-----nt——!■■!■■ rimu m m —_ Klerikalci shodi sta v Štajerskem. iV nedeljo dne 23. julija je b& pri 5 v. Treh kraljih klerikalni »katoliški« shod. Na tem shodu se je posebno izkazal poslanec Roškar. Nad dve uri je klobasaril in žvečil razne neumnosti, da je začelo ljudstvo kar trumoma zapuščati shod. Na shodu Je bilo tudi pet duhovnikov, ki so vsi Seveda prepričani, da peša vera edinole vsled samostojne. Naj puste take prazne čenče in naj raje vestno Izvršujejo svoj poklic, pa bodo skoraj spoznali, kje tiči krivda, če peša yera. Kar še ni pregnal ljudi Roškar, .te je prepodil potem s svojim govorom prof. Vesenjak. Ubogi dijaki, ki so obsojeni, da so njegovi učenci! Silno klaverno je končal »katoliški« shod pri Sv. Treh kraljih, čeprav lažeta oba klerikalna štajerska list?, še tako složno o njegovem uspehu. Da, bil je uspeh, toda za nas! Naslednjo nedeljo je sklicala SLS kar dva shoda in sicer v Z g. in V S p. P o 1 s k a v i. Da bi bila udeležba večja, so pridigali cel teden, da pride na shod tudi poslanec Ž e b o t (kakšna čast!), in sicer naravnost iz .Beograda. Pa Žebota ni bilo in mesto njega je prišel dobri Golob. Ko je stopil na oder in videl, da je njegovih backov silno malo, je spoznal, da je stvar izgubljena in zato ni hotel otvo-ritl zborovanja. Toda na našo zahtevo se je moral udati in pričel je s svojimi starimi klerikalnimi litanija-jriL Pa je dobil takoj odgovor, da je skoraj končal svoj »znamenit« go-yor. Nato je govoril g. Krištof in povedal klerikalcem to, kar jim gre. [Tov. Brus pa je zavrnil vse očitke 0 naši stranki. Ljudstvo je spoznalo resnico in se s studom ob milo Od gtrenke ljudskih izkoriščevalcev. Še večja pa je bila klerikalna pO-femija v S p. P o 1 s k a v i. Udeležba • bila silno pičla. V vsem ie bilo 6 gornikov in pet poslušalcev. Glav- no besedo Jo hotel imeti mani Orli, iS se Je povzpel do sledeče neumnosti. »Pred vojno sem plačal 180 K davka. ?sdaj ga pa plačam 4000 K. Ali Je to pravica!« — Prav Imate gospod CM- da to ni pravica in davkariji botro svetovali, da Vam zviša davek na 9000 K, kolikor bi ga namreč morali z ozirom na padec današnje valute plačevati. Upamo, da bo davkarija naš predlog upoštevala. Ljudstvo je sito klerikalne hujska-rije i« zapušča klerikalno barko. Štajerski shodi so za to klasičen dokaz. Dolžnost naših tovarišev je, da gredo na delo in da z živo besedo pospešijo ta proces, da bo strta ona stranka, M še nikdar ni poznala druge stvari, ko skrb za svoje vedno prazno žepe! »Zadolžena" po-solilnfca. Tabo imenuje »Murska straža« z dne 20. julija naš denarni zavod. Za to obrekovanje, kakor tudi za druge neresnične trditve, ki jih Je objavila *M. s.« pred enim tednom se bo njen odgovorni urednik zagovarjal pred sodiščem in tedaj mu bo prešlo veselje govoriti o »lumpa-rijah«. Ž nJim bo torej račun skoraj poravnan. Treba pa je spregovoriti tudi z dopisnikom »Murske straže«. Pred vsem por,mite, g. dopisnik, da politični boj marsikaj prenese, da pa je ostuden, če zaide na gospodarsko polje. In to ste zagrešili Vi. Pa saj Vam je znan tisti stari latinski pregovor: »Če se borim z blatom, se vedno ttmažem, bodisi da zmagam, bodisi da sem premagan!« Zapišite si ga za uho! — Znano nam je tudi, zakaj je Vam in Vašim naenkrat tako pri sr cu naš denarni zavod. Tedaj, ko smo bili prisOjemi podpisat! vojno posojilo, je Vaš duševni vodja, jurjeviškl župnik, vrgel puško v koruzo in Izstopil iz pesojiiničnega odbora; sedaj, ko je vojno posojilo že skoro odplačano, oziroma krito z rezervnim skladom, pa tolika skrb za zavod! Dobro Vas je označil Vaš bivši general Ivan Sušteršič, ko je dejal, da ste »zaveza za i z k o r i -Ščanje načel in idealnega stremljenja slovenskega ljudstva« in da so pri Vas »...naprej »tolarji4..., potem šele vse drugo.« To je drugo, kar si zapišite za uho. Zadružniki pa se spomnite, da se namerava graditi pri Sv. Juriju »društveni dom«. Veste torej, kam pes taco moli! Mimogrede opozarjamo državnega pi-avdnika na zadnji občni žbor, ko so klerikalci hoteli dobiti posojilnico v svojo pest! Glasom zapisnika, ki je bil poslan okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru, je jurjevi-ški župnik očital tedaj odstopaj oče-mu odboru, »da smo kljub avstrijskemu vojnemu posojilu vseeno še podpisali 50.000 K državnega posojila, da so takaposojilane-zanesljiva, in da se mlademu gospodarju ne more dosti zaupati.« Če se gospodom pri okr. glavarstvu zdijo gornja izvajanja »preraalenkostna«, da bi izvajali iz njih posledice, se nam ne zdijo, ker poznamo naše ljudstvo. In pozna ga tudi g. župnik, zato je tako govoril. G. drž. pravdnik, storite svojo dolžnost! Sedaj pa za naše zadružnike pojasnila k posameznim očitkom »Murske straže«! Dokažite, g. dopisnik, načelništvu naše posojilnice »slaba dejanja«! Nikogar ni »ščuvalo« za pristop k posojilnici, nikomur nI dalo posoiila, ki ne bi imel pravice do njega. Če pa ste menili v svojem dopisu posojilo, dano nekemu državnemu nameščencu s stalno plačo, potem vedite, da je Že z njegovim pohištvom posojilo najmanj trikrat krito! Alkohola na dan volitev nihče nikomur ni dajal. Ta trditev je podla laž in Vi podel lažnivec! Kdor je kaj pil, je pil na svoje stroške. Dalje pravite, da nočete imeti nikak-šnega stika z našim denarnim zavodom. Z 'fij pa je potem g. župnik še vedno f>osojflnični ud, zakaj še ni odstopil, zakaj ga ne primete zato za ušesa, g. »vlagatelj in dvigatelj?« Da sedanji odbor pri zadnjem občnem "boru dobil zavod v roke na nepostr en način, ni res. Če bi bilo res, potem bi bila pristojna oblast volitve že davno razveljavila. Sicer pa, g. dopisnik, zakaj niste rekuri-rali proti volitvam? Zato pač, ker sami veste, da so se vršile popolnoma po zadružnih pravilih. Zato tudi ni treba odgovora na daljna Vaša izvajanja! — Na neokusnosti o »go-lobradih gospodih in finih gospicah« (podobne besede smo slišali že v cerkvi s prižnice od g. kaplana Sunči-ča!) ni vredno odgovarjati, ker radi njih vsakdo dopisnika le pomiluje in se nikdo ne jezi; enako tudi ne radi »velikega dviganja vlog pri zavodu«. (V resnici je dvignilo namreč svoj denar le par tercijalk z nizkimi vlogami; nekateri pametnejši ljudje so denar res dvignili, pa so ga že spet prinesli nazaj. Najbrže v strahu, da bi se moglo ž njim zgoditi tako, kakor z denarjem, nabranim za zvonove, ki počiva v radgonski šparkasi in ki je danes brez vrednosti...) Kaj drugega Je pa očitek, da je zavod zadolžen. To je tako zlobna laž, vredna le človeka, ki razmetava s »finimi gospicami!« Vi, zadružniki, pa ste lahko popolnoma mirni, kajti zavod je pod postavnim nadzorstvom,ki je našlo vedno vse v redu. Za zaključek bi dopisnika le še opozoril na letošnjo aprilsko številko »Glasnika presv. srca Jezusovega«. Naj si vzame k srcu besede, ki se glase: »Ali ne bi bilo drugače, ko bi dve tretjini vsega truda, ki se ga pahne politiki v žrelo, porabili za procvit krščanskega življenja, za gospodarstvo, za medsebojno spravo i slogo, za mir in družinsko blagostanje! Politika izpodriva delo —-za Boga! Za narod mora skrbeti, ne narod, ampak — Bog! Vse drugo je prevara!« Pa takih besedi nočete slišati, Vi vestni kristjan! __Opazovalec. - Pokrajini ve$fi. (Nekdaj in EetfaJ.) V bivši Avstriji so bili vsi člani cesarske hiše davka oproščeni in sicer tudi za vsa svoja podjetja. Razni nadvojvodi so imeli velike tovarse in ker so bile te davka proste, se mogle uspešno konkurirati z vsemi drugimi, čisto drugače pa je to sedaj, ko ni nihče davka oproščen pa tudi ne kralj. Te dni je plačal Šef kraljeve blagajne kupnino za vilo »Suvobor« na Bledu v znesku 16,000.000 kron. Davek pa je znašal okoli 1,300,000 kron, ki ga j® Seveda kralj tudi plačal« Ampak opo-zicionalci bodo vseeno govorili, da nismo v demokratični državi. (Na Bledu) bo dal sezidati kralj v bližini dvorca vojašnico za "eno četo garde, stanovanjsko poslopje za ga?dne oficirje In uradnike ter zimsko garažo. Bled bo obiskoval kralj tudi po zimi kot izhodišče za lov in zimski spori. Beležimo to vest z zadoščenjem, ker je nov dokaz, da se je Slovenija priljubila našemu kralju. (Smrtna kosaj V Ljubljani je umri v visoki starosti dr. Jos, Stare. Pokojnik je bil svoje dni eden najbolj odličnih narodnih delavcev. Posebne zasluge si je stekel za razvoj naše gledališke umetnosti in brez njegovega energičnega in požrtvovalnega dela ne bi doseglo naše gledališče svoje sedanje višine. Velike so tudi zasluge pokojnika za dija-štvo, »Slov. Matico« in ljubljansko mestno občino. Pokojnik je bil tih in skromen delavec, zato pa zanesljiv je neumoren. Takih delavcev današnja doba ne pozna več. Čast njegovemu spominu. — V Mariboru je umrl polkovnik Pridolin Kavčič. Pokojnik je bil eden tistih redkih oficirjev bivše Avstrije, ki je ostal zvest svojemu narodu. Z uspehom je deloval Kavčič tudi na literarnem polju in je posebno rad pisal o možeh, ki so si priborili veljavo kot vojaki. Pokojni Kavčič je bil po2nan tudi kot iznajditelj in je iznašel več, za vojaško stroko zelo važnih iznajdb. — Na svojem posestvu pri Vrhniki je nenadoma umrl odvetnik dr. Furlan. Pokojnik je bil odličen jurist, vzoren oče in zelo blag mož, ki je užival splošno spoštovanje. Naj mu bo ohranjen blag spomin. (Narodne noše na vsesokolskem zletu.) Vse tovariše, ki se nameravajo udeležiti vsesokolskega zieta v narodnih nošah, opozarjamo, da se morajo prijaviti najkasneje do dne 6. avgusta, da dobe pravočasno izkaznice za polovično vožnjo. Kdor misli v Ljubljani prenočiti, naj se nemudoma prijavi stanovanjskemu odseku. Opozarjamo, da morajo biti vse narodne noše pravilne. Glavni dan zleta je 15. avgust in to je tudi dan narodnih noš. Kdor se udeleži zleta V narodnih nošah, dobi poseben odznak, ki ga upravičuje do brezplačnega vstopa na slavnostni prostor in do znižane vstopnine na telo-vadišče. Pripominjamo, da ni vstopnine nihče oproščen, ker so stroški preogromnl. Tovariši, skrbite da bo u**e!ežba narodnih noš na vsesokol-š^em zletu čim večja. {»Z vnemo prebirajo Kmetijski list«) uredniki »Slovenskega gospodarja« in prepisujejo iz njega naše stavke ter jih svojim podlim nameram primerno potvarjajo. Potrudili se bomo, da bodo imeli uredniki »Gospodarja« še dosti snovi v našem listu, ker vemo, da je krščanska dolžnost. da pomagamo ubogim na duhu. i (Gospod poslanec Žebot) le prinesel, kakor pravi »Pijani gospodar«, f na katoliški shod v Konjicah" pozdrave svojih tovar. poslancev iz Beo* grada. Nato bi imel govoriti o političnem življenju v Beogradu, »kjer se kuje usoda naše domovine« in kjer se kuja Jugoslovanski klub. Ker pa o tem ni vedel ničesar povedati, je govoril o Belgiji. Kakor poroča »Gospodar«, se je pri tem marsikatero oko »zaroselo«. To se je jim moral smiliti gospod Žebot. (Orlovska.) V Konjicah so orli prisegli, da bodo: »Bogu otroci, domovini sinovi in nikomur hlapci.« Dobro, da niso prisegli tudi, da bodo možje, ki se ne dajo po slepem voditi od nikogar, ker to prisego bi gotovo prelomili, (Največje lenobe so klerikalni poslanci.) To priznava celo »Slov. go-spodar«, ko pravi, da so hoteli poslanci vladnih strank razpravljati vso noč, da so se pa temu na vso moč uprli klerikalni. Gospodje so pač bili žejni — tedaj pa se neha ozir do ljudstva. (Nevošeijivost ni le nekrščanska), temveč tudi slab svetovalec. Ker so sodili klerikalci naše poslance po sebi, so bili prepričani, da naši nikdar ne bodo prodrli z železnicami. Zato niso naših podpirali, temveč se celo iz njih dela norčevali. Toda naši so zmagali in vse slovensko ljudstvo se raduje njih zmage. Sedaj pa so naši klerikalci kar zeleni od jeze in ne-voščljivosti ter tako neumni, da še sedaj ne nehajo s svojim pisanjem proti posojilu. Najbolj pa je pokazal svojo jezo seveda »Obrekljivi gospodar«, ki je posvetil posojilu kar dva članka in nam Še posebej enega. V tem laže seveda na debelo, kakor to zna edinole »Lažnjivi« in »Vednopi-jani gospodar«. (Tovariši, razgalite te njegove laži! V prejšnji številki smo vso stvar točno razložili, O. ur.) (Promptoo je prišel posl. Bernot) v Beograd po poslaniške dijete, nato pa whitel takoj v Ljubljano, da napiše članek o trotih. Članek je vsled velikih izkušenj sijajno uspel. (»Najbolj organizirana stranka v vsej državi Je NSSK), je dejal njen tajnik g. Leitgeb, kakor čitamo v »Slobodni Tribuni«. K tej božanski domišljiji NSS prav iskreno čestitamo. (Iz »Avtonomista«) izvemo, da je bil tovariš Pucelj v krizi. Bili bi hvaležni »Avtonomistu«, če bi povedal tudi. kako si to misli. (Kuralt je pogoref.) G. Kur alt se je pritožil na okrožno sodišče v Celju prpti razsodbi okrajnega sodišča. Pritožba g. Kuralta je bila popolnoma zavrnjena in njemu zvišana kazen od 1500 na 2000 Din, oziroma dvajset dni zapora, (Za pogcrelce v Boh. Bistrici) je bilo nabranih na sestanku SKS. v Beričevem 420 kron. Iskrena hvala darovalcem. (Glavna skupščina Jugoslovanskega Šumarskega Udruženja) bo dne 8. septembra v Beogradu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega in nadzornega odbora. 2. Podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru. 3. Volitve novega upravnega in nadzornega odbora. 4. Poročila delovnih odsekov. 5. Proračun. 6. Izprememba pravil in poslovnika. 7. Slučajnosti, — Dne 7. septembra ob 9. dopoldne bo seja upravnega odbora in konstitucija delovnih odsekov. Opozarjajo se člani odbora in odsekov, da morajo prispeti v Beograd najkasneje dne 7. septembra zjutraj. Po končanem zborovanju bosta dve ekskurziji in sicer po Donavi do meje in v notranjost Srbije. Za popust po železnici in za stanovanja bo preskrbljeno. Vsi ndeležniki skupščine se naj priglasijo najpozneje do dne 15. avgusta pri tajništvu Podružnice JŠU. v ' Ljubljani, Križanke. Številna udeležba je potrebna. R. • (Vpisovanje na strokovni šoli za puškarstvo) bo dne L in 2. septembra od 9. do 12. in od 14. do 16. ure. Sprejemni pogoji so: Dovršena ljudska šola. starost 14 let in telesna usposobljenost. Učenci se imajo predstaviti v spremstvu roditeljev ali njih namestnikov in se izkazati z odpusmico ljudske šole. rojstnim listom in uomovnico. Vpisnine in šolnine ni. Šola ima s prihodnjim letom 3 oddelke in sicer: puškarski, kopi-tarski (puškina kopita) in graverski oddelek. Pouk traja 4 leta, po dovr-šenju učne dobe se bodo izdala učencem odhodna izpričevala, ki jim bodo dala — po izpolnitvi zakonitih predpogojev — pravico do samostojnega izvrševanja puškarske, oz. graverske obrti. Vsa podrobneja pojasnila daje ravnateljstvo strokovne šole za pu-škarstvo, ki je nastanjeno v drugem nadstropju državne gimnazije v Kranju. | (Ravnateljstva ptujskih šol) se za- j hvaljnjejo najtoplejše vsem, ki so pripomogli k uspehu vidovdanske slav- nostl, osobito komandi mesta, dom, podjetjem, zasebnikom fe pa damam. Vseh dohodkov Je bflo 25440 kron, izdatki pa so znašaH 19732 K, ostanek v znesku 5708 krofi se Je izročil dijaški kuhinji. (Modra razsodba klerikalnega župana v Horjulu.) Dva posestnika, pristaša Stanovpikovega atka, sta prekopala našemu pristašu kolo^no pot z jarkom. Naš pristaš ju je zategadelj prosil, naj pot uravnata. Odvrneta mu, da si naj naprav' r*ost ali pa stransko pot. Naš pristaš «« je obrnil zato na župana, g. Ivan? 3re-stiča. Ta mu je obljubil ogled in posredovanje in izjavil, da je samopo-sebi umevno, da napravita občana most. Pod uplivom svoje stranke pa izjavi župan drugi dan, da je ogled nepotreben in da si naj napravi pristaš sam most čez Jarek. Dfw? je župan prisegel, da! bo napram rsem občanom enako pravičen, je zavzel vendarle neobjektivno stališče. Obrnil sem se zato na sodišče, ki Je poučilo župana, da njegova »salomon-ska« sodba ne drži. S težkim srcem je dal nato župan po cestarju poravnati jarek. Občinski davek plačujemo vsi občani brez razlike na strankarsko pripadnost, zato je dolžnost župana, da Je tudi napram vsem cbči-narjem pravičen. Zapomnite si to, g. župan. (Beričevo.) V nedeljo dne 30. Julija je bil tu zelo dobro obiskan sestanek okrajnega odbora SKS, kf ga je vodil tov. Grad. Sestanek j? M največje važnosti za vse tukajšnje prebivalstvo. Razpravljalo se je o potrebnih korakih, da pridejo posestniki zopet do svoje zemlje, ki jim je bila odvzeta ob priliki regulacije Save in Bistrice. Značilno je, da bi bH sedanji korak prizadetih posestnikov čisto odveč, če bi storili poslanci SLS., osobito g. Povše, svoje-časno svojo dolžnost. Toda skrbeli so le za sebe in pustili, da je bilo ljudstvo osJeparjeno. Toda o tem še ob drugi priliki. — Ko je bila ta stvar rešena, se je razpravljalo o uspehu SKS. glede novih železnic in drugih političnih vprašanjih. V prijetnem razgovoru je minul čas in splošna želja vseh je bila, da bi doživeli le več tako zanimivih razgovorov. Čast našim zavednim tovarišem. (Prostovoljno gasilno društvo v Stobu) priredi v nedeljo dne 6. avgusta ob štirih popoldne vrtno veselico pri g. Mtillerju v Stobuu Pri veselici sodeluje kamniška mestna godba. Na pompčl — Odbor. (Moravče.) V nedeljo dne 30. Julija je bil v Moravčah narodni praznik, kajti ta dan je slavilo pevsko društvo svojo 20-letnico, zaslužni nadučitelj g. Toman pa 40-letnfco, odkar je učitelj. Odveč je govoriti o velikem delu, ki ga je storil g. Toman za Moravče in za narod. Bil Je duša vsakega plemenitega dela, pa naj si je bilo to na kulturnem ali gospodarskem polju. Z zadoščenjem je mogel g. Toman konstatirati na dan svoje 40-letnice, da ni bilo njegovo delo zaman, kajti od blizu in daleč so prihiteli kmetje, učitelji in intel!« genti, da čestitajo zaslužnemu možu. Tudi od naše stran! jubilantu iskrene čestitke. (Županstvo Smarjeta) sporoča, da je dne 23. julija izbruhnil v čebelnjaku pos. Janeza Šinkovsa v Za* gradu požar, ki je v kratkem upepeM trem gospodarjem vsa gospodarska poslopja. Pri tem je zgorelo vse lito v kozolcih, okoli 60 mernikov starega žita, ena svinja in več ko 150 ko* sov perutnine. V vsem je pogorelo 16 gospodarskih poslopij. Ker Je bilo vse suho, se je širil požar z bliskovito naglico in ljudje so komaj rešili življenje. Gasilni društvi iz Škocjana in Grumlj sta delali z vso požrtvo valnostjo in lokalizirali požar. Vsij škoda je cenjena na poldrug milijon kron. Beda pogorelcev je velika In zato se obrača županstvo v Smarjeti na vse usmiljene ljudi z nujno prošnjo, da pomagajo ubogim pogoreli cem. Vsak dar je dobrodošel Prt* spevki naj se pošiljajo na županstva V Smarjeti. (V Tržišču na Dolenjskem) le umrl nadučitelj Vinko Klanšek. Če» prav je bil le malo časa med nami, je bil vendar pri vseh nad vse Priljubljen. Ni bil le vzoren učitelj in vzgojitelj, temveč tudi požrtvovalen občinski tajnik. Prerano umrlemu, niti 29 let staremu ranjkemu, bomo ohranili blag spomin. (PiroŠice pri Cerkljah.) Alban* ske poštne razmere vladajo pri nas. Leprav smo že večkrat prosili 2a premestitev poštnega urada iz Krške vasi v Cerklje, ki je središče poŠt* nega rajona, je še vedno poštni urad pred nosom Brežic. Hoditi moramo tako po eno uro daleč. Sedaj ko bo gotov most v Cerkljah, nujno prosimo, da se nastavi za vasi DoL in Gor. Pirošice, Bušečo vas, Izvir, Sto* Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni! /anski vrh, Novi vrh in Brvi poštni sei. be:nekaj I Ko se dobivajo na račun vojne odškodnine poštni avtomobili, ali ne bi bilo mogoče otvoriti Postne, zveze Samobor — Brežice — Cerklje — Kostanjevica — Št. Jer-nej — Novo mesto. Če je most v Krški vasi preslab, kar pa ne verujemo, pa je mogoča zveza preko cerkljanskega, ki je enako daleč. — trosimo naše tovariše poslance, da posredujejo v zmislu naših želj. (Cerklje |»r* Krškem.) Malo odgovora »Lažiljubu«. Naši nasprotniki se vedno hvalijo s svojim orlovskim dornom. Treba zato stvar malo pojasniti. Stara šola stoji sicer v resnici na župnijskem svetu, tod? šola sama je bila last občine. Zahrbtno in brez naše vednosti pa so občini odvzeli šolo in jo pripisali sebi. Odškodnine niso rlačali seveda nobene. Na tak način je bahanje hhko. ^Vprašanje pa je, če se spodobi duhovniku, da se hvali z zidanja doma, ki bo namem>n edinole hujskanju m zdražbi med vaščani. Smešno je bahanje z mos+om. Most je bil postavljen edinole z denarjem i? +rU_ dom ljudstva Ospod kaplan p* je samo mislil in no pregovoru, ^osti misliti se prav. njfc vedeti, ni storil g. kaplan za most ničesai. ?ži-h'ub« se potem zaganja v svspoia Vahčiča, češ, d?, je dal trgovino v najem za letnih 84.000 kron. t0 je laž in je tozadevne vsakomur pogodba na razp. l^go. Kar pa *« lice drugih očitkov, g. Vahčiču, pa rečemo, da so sramota za onega, M se naziva Kristovim naslednikom. ^a kakor v slučaja Jurečič, takr dokazujejo tudi tu, ne poznajo ljr.Wni do bližnjega. In potem se čudi i o, če Vera peša. (Iz Poljanske doline pri (Stom-Iju.; Protiljudsko r-stopanje klerikalcev v vprašanju poljanske železne je ogorčilo vse p-ebivalstvo. Pa bi sedaj ljudstvo preslepili, so "r^eli klerikalci nakrat govoriti, d? tudi oni podpirajo naše samostojne poslance. Po staie-.n klerikalnem receptu, da se je treba krasiti s ko-vim perjem, je zato poslal tudi poslanec Nemarne fbolje Nedelanie) ?:j-panu Starega trga sledečo br^cv.v-ko: »Železnica Kočevje—Star. n-g — tVrbovsko čez Poljansko do!iW ie zagotovljena « Nedelanič bi rad tako zakril klerikalno protiljudsko politiko in se prikupil ljudstvu, češ, samo moja zasluga je, da dobimo železnico Ne bo iz te moke kruha, zakaj vsak pameten in trezen človek ve, da ie priboril n?m železnico edinole klub poslancev SKS in naš m?nister tov. Pucelj. To vemo vsi in zato živela SKS in njen minister! (Mala Nedelja.) V nedeljo, dne 23. julija smo doživeli izredno čast. Obiskal nas je slavnoznani tainik SLS g. Golob iz Maribora in priredil shod takozvane Kmečke zveze. Najprej je napadel g. Golob tovariša ministra Puclja in sicer zato, ker je dosegel železnice. (Nevoščljivost je Stara čednost klerikalcev.) Zatem je g. Golob vendar enkrat pripoznal, da je SLS. lisica zvitorepka, ki vleče tibogo zapeljano ljudstvo za nos. Je V resnici lisjak g. dr. Korošec, ki se Je previdno ognil proračunski debati in pa razpravi o posojilu, ter se umaknil v drage toplice na Bavarsko. Kdo daje neki g. Korošcu denar! Beograd gotovo ne, kajti po besedah klerikalcev zatira vendar Beograd duhovnike, da je grozno. Tako se g. dr. Korošec lepo zabava na Bavarskem in se smeji g. Golobu, ki se peha zanj po shodih in tov. Pucljf, ki Skrbi v Beogradu za slovenskega kmeta. Shod, oziroma bolje rečeno Zabava, je potekla mirno. Nesreče ni bilo nobene. (Sv. Jurij ob Ščavnici.) Sprejmite tovariš urednik še ta kratek dopis kot odgovor na nelepe napade »Murske Straže«. Ta obmejni list, ki silno čudno pojmuje svojo nalogo, piše, da smo mi ustanovili liberalno posojilnico, da smo se poslužili slabih dejani. da smo ščuvali mladoletne, da smo dajali posojila neupravičenim, da podpiramo slabe stvari in več Sličnih izmišljotin. Ne bomo se prerekali o tem, kdo je boljši in kdo je slabši, naj opravi to vsak sam pred svojo vestjo. Pač pa hočemo pogledati malo gospodarstvo onega, ki s svojimi gospodarskimi »pridigami« sodbo naravnost izziva. — Denar za vzete zvonove je n. pr. ta dični »gospodar« naložil v nemški »šparkasi« in danes je denar izgubljen. Zakaj se ni denar naložil v domači posojilnici, nam g. župnik ne pove. — Še pred vojno je nabral pokojni župnik za zidanje nove cerkve lepo vsoto v znesku nad 80.000 kron. K temu je prišla še župnikova zapuščina. To premoženje je opravljal poseben odbor, kateremu so se redno polagali računi. Danes se to ne vrši več. Zakaj to? Pokojni župnik Klobasa je zapustil za zidanje cerkve svoje posestvo, ki je danes vredno najmanj 300.000 kron. Dalje je tu travnik, ki bi se mogel vsakoletno oddajati v najem. Izkupiček v znesku 20.000 K bi se mogel letno dodajati glavnici. Toda ?f ne godi in v? pojedo župnijske krp ve. — Pri posojilnici je pogorelo gospodarsko poslopje. Nihče se ni 'i^enil, če je poslopje zavarovano ali ne in če se naj zopet postavi. — 1 "nieg je njiva, nč katere donesek bi se moral priktfHi skladu za iidame orkve. G. žunttik pa je delal tam opp-Vo za orlovski ^om. Ker ni imel d^.-olj lesa za žg*»?je opeke, je vzel drva iz gozda, ki jo določen za zidanje cerkve. (Toda orlovski dom menda tudi po pameti g. župnika vendar »i še isto ko norkev.) Tako je gospodarstvo onega, k; bi rad delal pridige drugim. Pometajte raje pred 1-st~im pragom in skrbite za mir v ^rf in za krščansko življenje. Pustite pa pri miru ljudi, ki delajo pridno in sioer ne le za robe, temveč tudi /a ^ruge. (Or v.v*ki plačarc", poslanec Klekl) rpHaHtjje svoj voj proti izvedbi rstavne reforme. Tako piše zopel v rvojih »Novinah« brez novic, da mi h sleparimo ljudstvo, ko hočemo luvisfvu dati zemljo- To svojo nes* am"c?t pa utemeljuje župnik Klekl i> V,?edno takole : t Oni (sa-mosto.mi) hočejo ^ati zemljo, ali pa io Vaj imajo? J », drugemu nepešisno in s silo vzeti ter n rt m ukradeno blago dati. na ne gre.« — Samo grofov-ski hlapec more tako farizejsko govoriti- Grofi in drugi madžarski in nemški elikaši so našem« narodu s silo vzeli zemljo. Ko je bii naš narod svoboden, je bila vsa zemlja edinole njegova last. In ker sme sedaj zoret svobodni, zahtevamo tudi nazaj svojo . zemljo. To je resnica c agrarni reformi. — Župnik Klekl pravi ko-nečno, ie po programu SLS treba plačati veleposestniku pravično odškodnin-), to je, da jim je treba plačati toliko kolikor so njihova posestva danes vredna. T ene pojme ima poslanec Klekl o agrarni reformi! Tudi mi smo za pravično odškodnino, samo, da je ta precej drugačna, kakor pa si jo predstavlja župnik Klekl. Madžarski in nemški veleposestniki so povzročili vojno, zato naj tudi nosijo posledice. Samo njih krivda je, če je izgubil denar veljavo. Zato pa pravimo: Naj dobe toliko, kolikor so priznali leta 1914 davčni oblasti, da je vredna njih zemlja. V tem je velika pravica, kajti tedaj so ti Kleklovi ljubljcnci napovedali davčni oblasti vrednost svoje zemlje nižje, kakor pa ?e dejansko bila, da bi tako osleparili državo na davkih. In ta sleparija se danes kaznuje, zakaj pravica zmaga vselej. To bo Izkusil tudi še župnik Klekl, ki kot narodni poslanec služi narodnim nasprotnikom — t u j i m grofom. Potrebno pojasnilo. Župnik Klekl pa ni proti agrarni reformi le kot sluga h'jih grofov, temveč tudi iz lastnih interesov. Po določilih agrarne reforme se daje namreč oral zemlje v zakup za ceno od 70 do 180 kron. Čisto drugače pa določa »ljudski prijatelj« in Kristusov namestnik, župnik Klekl, ki ima okoli 40 oral c v zemlje. To je sicer zemlja kupljen? z milodari v dobrodelne namene, ki pa je v korist edinole župniku Klek'u. Ta namreč oddaja oral te zemlje v zakup za približno 2000 kron in kaže tako na originalen način svojo ljubezen do siromakov. G. Klekl pravi v svojih »Novinah«, da naj dajo tov. Pucelj, Drofenik in Mrmolja, če bi že tako radi delili, svojo zemljo siromakom. Povemo g. Klekln, da si je izbral od naših tovarišev samo take, ki so najmanj obdarjeni z zemljo. Če bi ti tudi sledili nasvetu g. Klekla, potem bi bilo siromakom silno malo pomagano, pač pa bi nastali naši tovariši popolni siromaki. pa svetuiemo g. Kleklu, da razde'; svojo zemljo, n^roma da vsaj zniža zakupnino, zak^j kot človek brez rodbine in s 180 dinarji dnevne plaže, bi to lahko storil, seveda če bi imel kaj ljubezni do bližnjega. (Izgubil se je mož), ki sliši na ime Božidar Sever in ki je ljubljenec g. Klekla in zaupnik nekaterih gosnodov v Prekmurju. Svoj čas je vodil župansko zvezo In razglašal Kleklove »uspehe« in sploh župano-val v Dol. Lendavi. Na konec pa ga je neki visoki protektor v Ljubljani spravil v razmejitveno komisijo, kjer se je lotil narodnega izdajalstva. Od tedaj se pogreša. Njegovi madžarski prijatelji pravijo, da se pojavi zopet, če se posreči ono veliko delo, da bo Sp. Lendava zopet madžarska. Na to bodo seveda zaman čakali. Upamo pa, da ne bo dolgo čakal na plavo polo Severjev protektor iz Ljubljane, ki je omogočil Severjevo izdajaIstvo. Politične vestf. (Prvi redni proračun sprejat.) Naj govore naši klerikalci karkoli, eno bodo morali priznati tudi pezni rodovi, da je pf.*rr°č sedanja skupščina bila delovna, da je storila svoje dolžnost. D*!n mtd je ustavo, dala ar.--!? je zakon o samoupravah in se-daj smo dobili še prvi reden prora-č-r-i. Naša država j-5 -dobila tako trdno temelje in z zaupanjem mers^-o gledati v bodočnost. Niso sicer vsi ti 2akoni brezhibni, toda v primeri z £&!:oni, ki nam jih je dalo narodno predstavništvo, v katerem so imeli »a£i klerikalci veliko besedo, prr so naiamiost vzorni. (Državni svet) Ustava je n?r<> pcx:-a, če nimamo sodišča, ki razsoja v sporih med vlado in državljani. Tako sodišče smo sedaj dobili Ln so izvoljeni tudi že njegovi člani državni svetniki. Da morejo ti vršiti svojo odgovorno nalogo, je potrebna, da s« popolnoma nsodvisnl in da so dobro plačani. To vse je skupščina epcštevala in določila, da pridejo državni svetniki takoj za ministri, s:mo, da lahko ministra odnese vt-ka sapica, državnega svetnika p i no. V vsem je 24 drž. svetnikov, crl katerih jih je 12 imenoval kralj, 12 pa skupščina. Od Slovencev sta držr.vaa svetnika dr. Sagadin in Ivan Š k a r -j a. Naša stranka je predlagal tov. Ivana Škarjo. Našemu vrlemu tovarišu na imenovanjn iskreno čestitamo, kakor čestitamo tudi stranki, da jc imela tako s^no roko. (Uradniška prsvmatik? > Zeseb-ni uradniki imajo svojo pragmetiko, p.;gcdbo o službenem razmerju, državni uradniki pa ne. To je nezdrave in kvarno za državo. Zato s^ hoče sprejeti sedaj uradniška pragir.dti--k a, ki bo določila pravice in dolžnosti uradnikov, ki pa žalibog ne bo zPoHšala njihovega gmotnega položaja. Pr-igmatika bo sprejete po .■skrajšanem postopanju, i o se pmvi. df- bo v bistvu sklepal o njej samo «aki>nod?.vni odbor. U.n naše zatirane Korošce ) Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil da je naša vlada storila pri dunajski vladi diplomatične korake zaradi pi3-eanjanja koroških Slovencev. Ker uživajo v naši državi Nemci vse vlce. morajo uživati tudi Slovenci v Avstriji vse pravice. Če se to ne bi zgodilo, bo na*a vlada izvedla re-<>resa!ije in sploh podvzela vse k'.ra-ke, da zaščiti naše ljudi. Odločen nastop našega zunanjega ministra prav odločno odobravamo. (N^šc zadoščenje.) Kot teatralni ooo/icionalci so seveda naši klerikalci pridno govorili proti proračunu. Ker tako pridno pisarijo vsi klerikalci proti tov. Puclju, smo pričakovali, da bo cela vrsta klerikalnih govornikov pri razpravi kmetijskega proračuna naravnost zmesarila tov. Puclja. Toda glejte čudo. Govorili so sicer razni govorniki Jug. kluba, toda niti z besedico se niso dotaknili tov. Puclja. Edino stvar, ki so jo prinesli na dan, je bila, da jim je kmetijski proračun prenizek. V tem oziru seveda soglašamo z njimi. ne vemo pa, če bi bili tudi oni toliko možje, da bi priznali glavni vzrok nizkosti proračuna, kajti potem bi morali pokazati na Korošca, ki ie pustil, da je bilo v proračunu za 1. 1920 kmetijsko ministrstvo tako slabo dotirano. (Kočevski »Radikal« in železnica.) Ker je propadel gospod Kajfež s svojo Musilovo proeo, je »Radikal« ves iz sebe in si hladi jezo z lažmi in neslanostmi. Ena takih neslanosti je njegova skrb za Ljubliano. »Radikal« nasorotuje progi Šent Janž— Sevnica, ker da bi bila potem gospodarsko prizadeta Ljubljana. »Radikalu« se zdi mnogo pametnejše, da vozi vsa Štajerca svoje blago z Zi-daneera mosta v Unbliano in potem v Kočevje. mesto da bi se oosln^ila direktne žveze preko Sevnice. Človek mora biti v resnici velik »modrijan«, da zagovaria tak zamuden ovinek. — »Radikal« pa si je hotel pomagati tudi s falzifikati, ker drugače pač ne moremo nazivati njegovo nepravilno navajanje dolžine Klodič-Hrovat-Kavčičeve proge. Težka mora presti »Radikalu«, ka-d»r sega po takih sredstvih. — Značilno za nepošteno borbo »Radikala« je, da vedoma napačno informira svoje bralce, ko laže, da so naši poslanci dosegli le dva milijona dolarjev. dočim je resnica ta, da so dosegi dva milijona za kočevsko in sevniško progo ter dva milijona za prekmursko progo. Zato je tudi čisto odveč neiskreno zdihavanje »Radikala«, da bo premalo denarja. Prav iz srca pa privoščimo »Radikalu« in njegovi deputaciji veselje, da so bili prijazno sprejeti od vodilnih naših državnikom. Kaj je morda g. »Radikal« res mislil, da so v Beogradu taki medved^, ko v kočevskih gozdovih? Je lisjak stari Pašič, pa je bil zato še posebno prijazen, ker tako je lažje odreci. In Kajfeževi delegaciji je gladko odrekel, čeprav gospodje v delegaciji v svoji naivnosti tega niti takoj spoznali niso. — Pisal je nekoč »Radikal«, da bo zidal železnico tisti, ki ima denar. Danes mu pritrjujemo, ker imamo mi za Klodič-Hrovat-Kavčičevo progo denar, dočim ga g. Kajfež nima za Musilovo. Govorili so sicer nekateri po Kočevju dosti o svojem denarju, toda ko ga je bilo treba šteti za kočevsko železnico — so pa dejali, da naj da denar država. Tedaj pa smo rekli mi — ne — in zat^ ta jeza in" iz nje izvirajoče laži. Taki. je resnica o kočevski železnici. (ŠtefetG7-3 metode) so se poslužili naši klerikalci ob prilik' boja naših poslancev za železnic^. Pošiljali so v beograjski list »Videlo« svoja lažnjiv? poročila in jih ;jo+em pona-tiskavali v svojih listih. To je bila metoda rajnkega Štefeta, ki se je — obesil. Naj si zapomnijo to naši klerikalci. (Stano-ntkov atek) so cllno hud'. Pa ne mislile, da na nas, ki jih stalno tako povzdigujemo. Jezni :o na svojega tovariša, ministra na dilci, gospoda Poškarja, ki se v zadnjem času ponaša tako, da postaja že resen konkurent «teku. Naš atek so tako hudi. da hočejo konkurenta Roškarja na vsak način z uma svitlim mečem naravnost razčesniti. Po s1"1 se postavili na široko in snustHi oni slavni govor v skupščini. Ta govor je bil tako znamenit, da ga v zadnji številki še nismo mogli popolnoma obdelati in smo zato najbolj masten atkov duševni oevirk prihranili 7,3 danes. Med drugim so namreč tudi dejali atek, da '»Kdor dober Avstrijo, ta dober Jugoslovan.« Atek imajo čisto prav: Kdor j? vel?k neumnež, ta je včasih velik modrijan. (Lov na komunistične glasove) sta uprizorila narodnosooialistična poslanca g. Brandner in Deržič in predlagala ukinitev obznane, za katero sta sama glasovala Manever je preočiten, da bi imel uspeh in g. poslanca bi storila bolje, da sta pstala dosledna, ker veternjakov ne ljubi nihče. (V Nemčiji) je prišlo do sporazuma med Bavarsko in berlinsko vlado. Bavarci so morali odnehati in bo zakon o zaščiti republike (nemška obznana) sprejet. (Itaiiianska kriza) je rešena. Vlado je sestavil zopet Fakta. Notranji položaj v Italiji pa je silno neugoden in je zato malo verjetno, da ostane Fakta dolgo na krmilu, — Splošna stavka delavstva je končana in ni uspela. Poboji med fašisti in delavci trajajo še v naprej in so bili v zadnjih dneh posebno hudi. (Grki hočejo Carigrad.) Grška vlada je sporočila velesilam, da hoče korakati na Carigrad. Velesile, posebno Francoska, so to odbile. Vseeno vodi Grška še naprej vojne priorave. Vedno jasnejše postaja, da preti vsem vinogradnikom opasnost, da se vinogradništvo ne bo več izplačalo. Najbolj nazorno se vidi ta opasnost, če primerjamo cene vina z dninami. Tako smo prodajali v ljutomerskem okraju vino, letnik 1920 po 26 do 30 kron, povprečno torej po 28 kron liter. Dnine viničarjem pa so znašale začetkom 1, 1920-po 8, koncem leta po 14, torej povprečno po 11 kron. — Cene vina iz leta 1921 so znašale povprečno po 30 kron, dnine pa začetkom 1. 1921 r v. 30, sedaj pa že po 40 kron, torej'povprečno po 35 kron. Vinske cene niso zrasle niti za 10 odstotkov, dnine pa za več ko 260 odstotkov. Podražile pa so se tudi silno vse druge potrebščine, kakor galica, žveplo, rafija, slama za vez, kolje, gnoj itd. K temu je prišteti še to žalostno resnico, da smo letnik 1920 prodali z lahkoto, da pa ni moči spraviti v denar letnik 1921, čepržv je prvovrsten. Vzrok je v tem, ker ne moremo vina izvažati. Kakor da ne bi bilo že dovolj nadlog, pa so pričeli, kakor pravi g. inž. Savič v »Trg. listu«, nekateri vino v velikem obsegu ponarejati. Še tega nam treba! Poživljamo takoj oblastva, da podvzamejo naj- strožje mere, da se' vsako ponarejanje vina prepove. Ne samo iž ozira do vinogradnikov, temveč tudi zaradi ljudskega zdravja, kajti ponarejeno Vino je strup.- . Nujno pa je, da se ukrene kaj za izvoz našega vina. Po izgubi avstrijskega vinskega trga, se nas je tolažilo, da dobimo češki trg. To se ni zgodilo. Sedaj se sklepa trgovska poeodba s Poljsko, ki uvaža vino ~,q v večji meri, ko Češka. Skrbimo, da pri tej priliki ne odidemo pralnih rok. Upamo, da se na-ša vlada vendarle zgane in da prične upošteval težaven položaj vinogradnikov. Josip Murs*. Ma ta vseskozi resničen članek pripominjamo sledeče. Naši poslanci s^ 7 polni meri zavedajo, da je bf storiti vse, da se omogoči izvoz našega vina. V ta namen so tudi ped-vzeli v zadnjem času veleva akcijo, ki bo če popolnoma us^e, spremenila položaj na vinskem t^gm Ker je vsa stvar še v teku, zato d?-nes ne bomo še podrobno razpravljali o stvari. Prepričani pa naj bodo vsi vinogradniki, da se z naše strani posteča njih interesu v^so skrb in d^ je upati da bodo naši delavni poslanci tudi pri velikopotezni akciji za vinogradnike uspeli tako, kakor so uspeli še pri vseh drugih. Toda siguf-neje in hitreje bodo zmagali, če Jih bo 'jndstvo podpiralo. Zato z\^stobo za zvestobo In vinogradnikom bo priborjen trg. To zadrugo so ustvarili in ji omogočili življenje že leta 1909. z majhnimi izjemami edinole vinogradniki brežiškega okraja. Dokler je bila zadruga v pravih rokah, je tudi /lepo procvitala. Po smrti prerano umrlega g. Kuneja pa je prešlo vodstvo zadruge v roke ljudem, ki se razumejo na razne »kšefte«, ki pa ne služijo zadružništvu. Pod vodstvom teh ljudi se je nakupovalo vino po drugih krajih. Le tuintam se je kupilo vino tudi v naših krajih in sicer tako, da je nastala večkrat pravda, ki je b.ila navadno, kakor kaže bilanca, v škodo zadrugi. Kljub takemu gospodarstvu ima danes zadruga v premičninah in raznih kletarskih pripravah milijonsko premoženje. , Pri sestavi inventarja pa se je cenilo vse le za efto četrtino v očitnem namenu premoženje zadruge dobiti v roke. Na dnevnem redu občnega zbora zadruge je bila namreč tudi likvidacija zadruge in se je slutilo, da se zadružniki občnega zbora ne udeleže. Na občnem zboru, ki se sicer ni izvršil, se je sklenilo, da je treba vprašati najprej č!an"e zadruge, če so za likvidacijo zadruge ali ne. Na sestanku, ki je bil kasneje v ta namen sklican v Brežice in katerega so se med drugim udeležili tudi načelnik zadruge gosp. Majcen in trije člani načelništva, se je ugotovilo, da so vsi vinogradniki proti likvidaciji zsdnsge. Sklenjeno je bilo, da se skliče v Brežice občni zbor zadruge, na katerem se naj povišajo zadružni deleži. Sedaj pa vprašamo načelnika g'. M p. jena. Ali mu je znan v Brežicah sklenjen dogovor? Ali mu je znano, da je izjavilo več članov načelni-štva, da gospodari on z zadružnim premoženjem samolastno? Ali so mu znana pravila zadruge, po katerih se mora Vsako leto Izvršiti občni zbor? Vinarsko društvo dolenjskih in bizeljskih vinogradnikov odločno protestira v imenu vinogradnikov svojega okoliša proti takemu gospodarstvu z zadružnim premoženjem in pozivlie vlado, da napravi temu konec in da pokliče načelništvo zadruge na odgovornost. Vinarsko društvo dolenj. *n Hzelf. vinogradnikov v Brežicah. , (Plemene kobile iz Nemčije za dolenjske konjerejce.) Ko so se zadnjič prodajah v Ljubljani konji iz Nemčije, so izrazili dolenjski kmetje tovarišu ministru Puclju željo, da bi- v interesu dolenjske konjereje naročil pasme toplokrvnih in polu-krvnih konj in izposloval, da bi se prodal vsaj en tak transport plemenih kobil v Novem mestu. Razume se, da je tovariš Pucelj to željo nemudoma upošteval in na seji ekonomsko - finančnega komiteta z dne 27. julija je ministrski svet ugodil predlogu tovariša min. Puclja in dovolil za Novo mesto od 80 do 100 8d7*? l°,b? fc Nemčije v starosti tLSJ0 6 Dan licitacije bomo pravočasno objavili. (Angleška vlada) zahteva od mncoske, Italije, Jugoslavije, Gr- Romunije in Portugalske povr- ^ imJS-?0?!0J\V 5kupnem 2nes" b® 1098 milijonov funtov šterlingov. Sa,®"; je 1500 kron.) Anglfška Mada pravi, da ne bi zahtevala po- K a6, če bI,tHdi odpustila dolg Amerika, .lasno je, da m nobena država v stanu, da povrne Angleža dolg m zato mislimo, da bo pre-Precej vode, predno pride Angina do svojega denarja, kar je tudi povsem pravično. Največji dobiček od vojne imata Anglija in Ame-nsa in zato je prav, če nosijo tudi malo denarnih žrtev. Človeških itak niso dali dosti. (Dalmatinsko vino.) Začetkom maja je bilo v Dalmaciji še 600.000 Hektolitrov neprodanega vina. Povprečna cena vinu je okoli 1200 K za Hektoliter. Vse dalmatinsko vino je torej vredno okoli 320 milijonov K. izvoz vina iz Dalmacije je prost in ne plača se niti carine, niti ni treba osigurati valute. Vseeno se vino ne uvaža v dovcljni meri. Italija in Grška imate svoje vino. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in v Avstriji ne kupujejo več dalmatinskega vina, deloma zaradi slabe valute, deloma izaradi slabih zvez. Cehi ne marajo več dalmatinskega vina, kar je povzročilo, da so Dalmatinci zelo ne-prijateljsko razpoloženi napram Ce-hon^ ceš da hočejo Cehi nas samo Izrabiti V zadnjem času se je pričelo dalmatinsko vino izvažati v precejšnjih množinah na Francosko, kjer p rabijo za izdelovanje slovitega bordoškega vina. Tako je n. pr. kupil samo en trgovec 20.000 hI vina. V notranjost naše države se dalmatinsko vino ne prodaja, čeprav je cenejše od banatskega in slovenskega vina. Toda prevelike prevozne težko-ce izravnavajo razliko v cenah. Iz Dalmacije vodita le dve poti v notranjost države. Preko Metkoviča in preko Bakra. Težko je reči, katera fcveza je slabša. Nujno je treba zgraditi pri Bakru žično železnico. (Dobra žetev v Vojvodin?.) Po dosedanjih poročilih bo mogla Vojvodina izvoziti 150.000 vagonov žila. Po kakovosti je letošnje žito malo slabše od lanskega. — Sladkorna tepa se zelo dobro razvija in se je bo pridelalo od 22 do 25 tisoč vagonov. Kakovost letošnje sladkorne repe je za 20 odstotkov boljša od lanske. (Žetev na Štajerskem) bo letos Vsled suše v splošnem slabša od lanske. (Rumunska žetev) je končana. Pšenica je dobra, ječmen in oves pa Sta izvrstna. Ječmena In ovsa se bo moglo izvoziti okoli 100.000 vagonov. Žetev pšenice je obilna. Koruza le vsled suše slabše obrodila. Vseeno računajo z možnostjo izvoza od 150 do 200 tisoč vagonov koruze. Izvoz pšenice je prepovedan, izvoz ječmena, ovsa, fižola, graha in leče pa dovoljen proti pristojbini 400 lejov za ysakih 100 kilogramov. (Ameriška žetev) je za 16 milijonov meterskih stotov večja od lanske. (Mariborski živinski trg.) Na sejem z dne 25. julija je bilo prignanih: II bikov, 7 konjev, 227 volov, 359 krav In 7 telet. Cene so bile sledeče: Debeli voli od 36 do 40 K, poldebeli od 32 do 35 K, plemenski od 28 do do 32 K» biki za klanje od 24 do 34 K. klavne krave od 21 do 25 kron, molzne krave od 25 do 29 K, breje krave od 25 do 29 K, mlada živina od 21 do 25 K in teleta do 36 K za kg žive teže. Mesne cene: Volovsko meso I. in II. vrste od 56 do 64 K, telečje.meso I. in II. vrste od 0 do 64 K, svinjsko meso od 90 d-. 100 kron žive teže. (Mariborski svinjski trg.) Sejem t 'dne 28. julija. Pripeljanih je bilo 97 svinj, 3 koze in 1 kozlič. Cene so bile sledeče: mladi prašiči cd 5 do 6 tednov stari po 400 do 600 K, od 7 do 9 tednov stari po 700 do 1100 K, od 3 do 4 mesece stari po 1500 do 1800 K, od 4 do 6 mesecev stari po 2700 do 3000 K, od 8 do 10 mesecev stari po 3500 do 3800 K in poldrugo leto stari od 4000 do 4500 kron; koze so bile po 500 kron. (Zagrebški trg.) Sejem z dne 2. avgusta je bil zelo dobro obiskan. Cene so bile sledeče: Biki od 22 do 32, voli od 28 do 40, teleta od 38 do 43 in svinje od 78 do 90 K za kg žive teže. Posavski konji težki, lep par od 56 do 60 tisoč, lahki od 30 do 32 tisoč kron. Seno se je prodajalo od 500 do 600, detelja od 600 do 800, slama od 280 do 350 in otava od 700 do 720 K za 100 kg. (Žitni trg.) Novi Sad, 1. avgusta: Ba^ka pšenica 1000, banatska koruza 1200. oves 1250 in bela moka št. 0 23.40 kron. (12. poročno Hmeljarskega društva.) Žalec v Savinjski dolini, dne 31. julija 1922. Vsled primernega vremena prehaja goidlng v kobule in poznji hmelj je v najlepšem cvetju. Obiranje prvega se bo pričelo — kakor običajno — sredi meseca avgusta, poznega pa mu bo neposredno sledilo. Obče se sodi, da bomo letos morda več pridelali kakor v minulem letu. Tudi kupčija se bo oživela počasi ker prihajajo že kupci. (Važno za hmeljarje!) Hmeljarsko društvo je tudi letos preskrbelo hmeljskirn obiravcem polovično vožnjo na progah: Brežice, Zidani most, Maribor gl. kol., Marnberk-Vuhred, Zagorje, Zidani most in Rogatec-Grobelno. Legitimacije se dobe pri društvenem vodstvu v Žalcu. (Vrednost denarja) Ameriški dolar velja 324 K, češka krona skoraj 8 K, laška lira malo manj ko 15 K; avstrijska krona pol vinarja, madžarska 12 vinarjev in nemška marka 44 vinarjev. (Tovarno za izdelovanje električnih žarnic) zgrade v Ljubljani. Delniška glavnica znaša rx>ldrug milijon dinarjev. Tovarna se bo imenovala »Volta«. (Zagrebški velesejenO je obiskalo okoli 300.000 ljudi, od katerih je bilo okoli 8000 tujcev. Kupčij je bflo sklenjenih na sejmu za več ko tisoč milijonov kron. Največ kupčij je bflo sklenjenih v kovinski in tekstilni industriji. Zagrebški trgovci so z uspehom sejma zadovoljni, kar prav radi verujemo. vija. Vse te dogodke nam popisuje pisatelj v spredaj omenjenem delu $ plastično Živahnostjo in pesniškim zanosom, Id mora globoko ganiti vsakogar in mu vzbuditi občudovanje do tega heroičnega, naroda. Knjigo, Id je tudi važen zgodovinski dokument, vsakomur prav toplo priporočamo. Oprema knjige je okusna. (Poijndoo navodilo za merjonfe te«*.) Sestavil inž. A. Sivic. Knjižica s tem nastovom obseza navodila, kaloo se izračuna telesnina debel posekanega in rastočega,- stoječega drevja in celih gozdov kakor tudi obtesanega in Taz-žaganega lesa. Pridejane so vse za tako računanje potrebne tabele. Gozdni posestnik se pouči, kako se določi prirastek v gozdih, izračuni prostornina lesa v ogliarskih kopah in kubična mera drv. V knjižici so tabele za primerjavo nove dolžinske, ploskovne in kubične mere s staro mero. Navodilo je namenjeno predvsem kmetskim gozdnim posestnikom, dalje gojencem kmetijskih Sol, gospodarskim odborom za skupna gozdna posestva, zadrugam, upraviteljem cerkvenih in župnih na-darbin, cenilcem in osebam, Id rc sa stvar zanimajo. Cena broširani knjižici, ki se dobiva pri »Kmetijski družbi za Slovenijo« v Ljubljani, je 10 Din. KnsatUsko šoistvo. (Na državni kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu) se prične novo šolsko leto začetkom novembra. — Sola ima dva oddelka. Celoletna šola je namenjena pred vsem učencem iz vinorodnih krajev, zimska šola pa učencem iz nevinorodnih krajev. Letna šola traja od dne 1, novembra dO dne 31. okt. prihod, leta. Fočitnlce so enomesečne in sicer v avgustu. Zimska šola traja dve zimi po 6 mesecev. — Učenci imajo na zavodu vso preskrbo, to je stanovanje, hrano in snaženie perila. Pre-skrbovalnina se plačuje polletno v naprej in znaša 200 Din mesečno. V primeru rastoče draginje se lahko zviša. V plačilo se sprejemajo tudi živila po dnevnih cenah. — Šolnino 10 Dinarjev mesečno plačujejo samo učenci, ki niso iz Slovenije. Oddati je tudi nekaj mest proti plačilu polovične preskrbovalnine in nekaj prostih mest ki so brezplačna, toda le za revnejše kmetske sinove, ki se izkažejo z uradno potrjenim ubožnim izpričevalom in ki se zavežejo, da ostanejo po končanem šolanju na domačem posestvu. Sola ima v prvi vrsti namen, da vzgaja dobre kmetske gospodarje in zato imajo kmetski sinovi, bodoči gospodarji, pred vsemi drugimi prosilci prednost Sprejemni pogoji so: dovršeno 16. leto, neoporekljivost, telesno in duševno zdravje in z dobrim uspehom dovršena ljudska šola. — Prošnje za sprejem je pisati lastnoročno, na celo polo In jih je kolkovati s kolekom 4 Din ter jim priložiti kolek za 10 D. Prošnje je vložiti najpozneje dp dne 20. septembra pri ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu, posta Novo mesto. Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, šolsko odpustnico, odnosno zadnje šolsko izpričevalo, 3. zdravniško Izpriče valo, 4. izpričevalo o nravnosti, 5. izjavo starišeV oziroma varuha, s katero se ti zavežejo plačevati stro Ške šolanja, 6. obvezno izjavo stari-§ev 111 varuha, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem posestvu, V nasprotnem slučaju pa da povrnejo zavodu prejete zneske podpor iz javnih sredstev. Absolventi kmetijskih šol uživajo ugodnost po čl. 8. zakona o ustrpjstvu vojske, to je skrajšano vojaško službovanje po 14 mesecev (dijaški rok) če ostanejo pozneje na lastnem domu. Vsa pojasnila daje ravnateljstvo. &njS2avno$t. (V. F. Jelene: 1914-1918. Spomini jugoslovanskega dobrovoljca.) V Ljubljani 1922. Založila in natisnite Učiteljska tiskarna v Ljubljani Strani 286. Cena vezani knjigi 24 Din. Pod gore-njim naslovom je izšlo pravkar poslednje, že posmrtno delo prerano umrlega časnikarja in Seljtpnista V. F. Jelenca. Pisatelj je odšel leta 1913 v Srbijo, kjer je bil nekaj časa uradnik, ob izbruhu vojne pa Je vstopil kot dobrovoljec v srbsko armado ter preživel z njo ne-številne slavne pohode in katastrofalno, a epično veličastno pot preko albanskih gorS v tujino. Nato se le vrnil na solunsko fronto ter se udeležil zmagoslavnega pohoda srbske armade, s katerim ni bila osvobojena le Srbija, ampak ustvarjena tudi današnja Jugosla- Raznoterosti. (Lahkovernost.) Ena največjih napak našega kmetskega ljudstva Je lahkovernost ki jo znajo naši nasprotniki dobro izkoristiti. Pred kratkem mi je pravil nek naš dober pristaš, da mu je žal, da tudi naša stranka ni čista, kmetska stranka, temveč da ima v svojih vrstah advokate, ki stoje v ozadju in stranko »komandi-rajo«. Na moje vprašanje, kdo da so ti advokati, nI vedel povedati nobenega imena, pač ^ mi je imenoval znanega klerikalca, ki mu je to seveda hinavsko zavijajoč oči — pripovedoval. In mož je skoraj verjel, da smo pod komando advokatov. Takih in podobnih bedastoč je razširjeno med nami mnogo. Raztrošajo jih seveda tisti, ki jim je silno nevšečno, da se hoče kmet osamosvojiti, ki se boje, da bi kmet spregledal in se ne dal več slepo voditi in izkoriščati za njihovo stvar. Tovariši, ne nasedajte govoricam, ki imajo le namen vzeti Vam zaupanje do svoje stanovske stranke in do svojih voditeljev! Bodite trdni in zavedni, bodite vztrajni in ponosni na svoj stan. Lažnika pa primite za jezik in videli boste, kako hitro se bo umikal, ko boste zahtevali dokaze. (Kako se tvori toča.) Toča nastane v oblakih. Oblaki, ki nosijo vodno soparo Se neenako segrevajo in tako nastanejo v njih vrtinci. Brez dvoma pospešuje te vrtince električnost oblakov. Iz višjih mrzlih plasti sesajo vrtinci mrzel zrak, ki povzroča, da Vodna sopara v oblakih zmrzuje. Vsled vrtenja se nabira ha zmrznjenih kapljicah čedalje več ledu, ki postane končno tako težak, da ga oblak ne more več nositi — tedaj se usuje toča na zemljo. Zato vidimo pred točo v gostih oblakih neko čudno vrtenje in dišimo rožljanje in šumenje, ki nam napoveduje nesrečno točo. Že davno si je človek prizadeval preprečiti tvorenje toče v oblakih; s tem, da jih je skušal pre-tresti; ' odtod navada, da se pred točo zvoni, strelja Itd. Kakor poroča francoski list »Temps« so prišli Iznajdljivi Francozi sedaj na misel, da bi uporabljali proti toči aeroplane. V ta namen nameravajo s pomočjo aeroplanov predreti oblake, v katerih se tvori toča. To kar je svoje-časno poskušalo človeštvo doseči s pomočjo streljanja proti toči hoče sedaj človek izvesti lastnoročno, to je premešati točonosne oblake in napraviti jih brezškodne. Po našem mnenju je to orecei važna namera. AM se bode dala izvesti, je drugo vprašanje. S. (Srečna Rusija,) Lahko se reče, da Je postala smrt luksus, ker so pogrebni stroški tako silno narasli Toda vsi po* grebni stroški pri nas so nič proti taksni stroškom v Rusiji, kjer se plaču-if po uradni tarifi za pogreb pdras-1 a človeka po (Jva milijona, za w> greb otroka pa po en milijon rubUev. V Rusiji smejo umreti tedaj edinol? milijonarji. V resnid, srečna dežela! Samo če bi rubel5 kal veljal! V Londona je našel nek5 berač več k? irnHion rabljev. Ves sre^p jih je ponesel na policijo. Ker se ni nihče tedaj za zločince prava muka. Vse svoje sile morajo porabiti riočind za jok, ldhanje, kašelj in celo bljuvanje, tako da jih stražniki z lahkoto ttkrote. Solzne bombe bi se dale s posebnim pridom porabiti za razne vročekrvne Orlice, kadar bi hotele razbijati shode. Za kratek čas. {»Čuk ni palci.*) Tako se imenuje humorfctičen list, ki Je pričel Izhajati v Gorici. Na mesec izideta dve številki in 3icer dne L In 15. vsakega meseca. Ust Je tudi bogato Ilustriran in prina?« zelo posrečene karikature. Omerdamo karikaturo poslanca Sčeka kot malega Napoleona. Prav žal nam je, da nI mogel naslikati »Cuk na palci« tudi »velikega« Napoleona. »Cnk na palci« je edini slovenski humorističnl list in je zato vreden vs>* podpore. Da ga pa priporoča tudi njegova vsebina, pa par primerov: Tolažba. Bolnik: »Povejte mi prosim, gospod profesor, kako je z mojimi pijačami?« Profesor na kliniki: »Malo načete sp. Toda to nič ne de. Dokler boste živeli, boste že izhajali ž nJimi.« Točen odgovor: Učitelj Iz-prašuje učence po poklicu njih očetov. Učitelj: »Kaj je tvoj oče, Ton ček?« Tinček: »Mrtev.« Učitelj: »To Je žafosfao. Toda kai je bfl prete?« Tonček: »Ziv.« V šoli ušteli: »Kdaj fe mr Prešeren?« Učenec: »Saj___saj me ni bilo v Soli.« Učitelj: »Tepec! Povej mi ti, Ko-lir, kdaj je umrl Prešeren.« Košir: »Prešeren je umrl.... umrl ... Saj niti vedel nisem, da je bil bolan.« Kolera. V čakalnici zdravnika Zeliščnika je planO bankirjev sin Zlatkp. »Gospod doktor, izgubljen sem!« »Kaj Vam je vendar?« »Naša služkinja ima kolero in jaz sem jo še danes zjutraj poljubil,« Zdravnik ZeliščnJk je vzel klobuk in šel h bankirju, »Prijatelj,« je dejal staremu bankirju. »TI moraš prepovedati sinu, da občuje s služkinjami. Poljubfl je Tvojo služkinjo, ki je okužena od kuge.« »Večni Bog,« je zavpil bankir. »Tedaj sem izgubljen tudi jaz.« Zdravnik je bfl brez besede. »Tedaj si tudi Ti poljubil služkinjo? — Toda upam, da potem vsaj nisi poljubil Svoje Žene?« »O pač!« »Potem sem izgubljen tudi jaz,« je dejal zdravnik In padel na stoL kovno naobraženo. Podeželske Me povečini še niso otvorjene, ker m zato potrebnega denarja. Država sicer prispeva k vzdrževanju teh šol dve tretjini vseh stroškov. Ostala retjina Pa-ni krita, ker nočejo nosKi občinski zastopi teh stroškov, ki sestoje večinoma iz zastopnikov cmetskega stanu, ki nima iateroea na obrtnem šolstvu. Zato zahtevamo, da se naj vse obrtne šole podr-žavijo. Gospod Ogrič poudarja, da je g. sekcijski svetnik Marn obljuba, da bo gledal na to, da se vprašanje obrtnega šolstva ugodno reši. Pred-aga, da se sestavi tozadevna reso* ucija. Gospod Franchetti: Preteklo leto se je posrečilo spraviti obftne šole v Ljubljani na pravi tir. Zlasti obrtna zbornica je priskočila z velikimi vsotami na pomoč, ki se bodo v prihodnje gotovo še zvišale. Kljub temu pa so šole v nevarnosti, ter je država skrčila svoje prispevke. Edina rešitev je podržavljene. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: Ker je obrtnik odločujoč državotvoren faktor m more kot tak uspevati in napredovati le pri popolni strokovni naobrazbi, zahtevamo, d« se takoj s prihodnjim šolskim letom otvorijo vse obrtne nadaljevalne Me Slovenije. _ Zahtevamo, da se popravi &m 135 zakona o obrtnih šolah, in sicer tako, da se morajo ustanoviti obrtne nadaljevalne šole povsod, kjer |e najmanj 30 vajencev. Zahtevamo nadalje, da se popravi tudi 2. člen istega zakona, ki Imenuje obrtne šole ali državne, ali pol državne in privatne. Ta člen se Mj glasi, da so vse obrtne šole, razveo one velikih industrijskih podjetij, državne, katere vzdržuje država. Po živahnem razgovoru za dvic obrtništva in ustvaritev enotne obrtniške organizacije je zaključil gospod predsednik ob %5 lepo uspelo zborovanje in se zahvalil navzočattn za njihovo vztrajnost! Krepko na delo in dosegli bone kar rabimo! MHHIIF ~ murni—......................."—'{T ! Obrtnik.) ujmami} liinu | ii mtnmmmtHintimtiiHmtfmiiiittiii Zborovanja obrtnikov vsa Stovanija v Ljubljani. (Konec.) OBRTNO ŠOLSTVO. Po končani debati o bolniški blagajni se je načelo prevažno vprašanje o obrtnih šolah. Obrtništvo bo napredovalo le, Če bo dobro stro- POKRAJ1NSKA OBRTNA RAZSTAVA V MARIBORU. Za razstavljale« se smatrajo samo oni, ki so vposlali pravilno izpolnjene prijavnice. Vse druge prijave niso obvezne in se pri dodelitvi prostora ne morejo upoštevati Opozarjamo vse, da takoj vpošljejo pravilno izpolnjene prijavnice razstavnemu odboru (Aleksandrova cesta 22). Razstavni odbor je pripravljen, da izpolni vsakomur prijavnico brezplačno, če se strinja s tem. Naročnika rektemsih pMč m ograji razstavnega odbora opozarjamo, da naroče čim preje zaželjene napise pri pooblaščenih sHkarfih (rr. Ambrožič, Grajska nI. 2 in Fr. Horvat, Slovenska ul. 10.) Drugače ne bodo plošče pravočasno gotove. Vsa pojasnila glede razstav* daje razstavni odbor. Posamezne osebe niso upravičene do nooeaik zagotoviL Vse vrtnarje opozarjamo »razstavo »Vrtnarskega društva v Mariboru«, ki bo del pokrajinske razstave. Kdor se še tU priglasi, naj stem to čimpreje. PriglaSe je pošiljatiim naslov: L. Kegel, vrtnar na vinerita in sadjarski šoli v Mariboru. Obrtniški kongres bo dne 10. septembra ob desetih dopoldne. Predpriprave vodi »Slovensko obrtniško društvo«. Pozivljemo vse obrtnike, da se udeleže kongresa polnost*. vilno. Razstava vajeniških del Ponovno opozarjamo vse mojstre na razstavo vajeniških del Dajte svojim vajencem priliko, da izvTŠe za razstavo primerna dela. Ne bo to v ko* rišt le vajencem, temveč tudi v Vašo čast in v dobro vsega našega obrtip Ne more priti naš obrt do viška, & si ne vzgoji dobrega naraščaja. R«' stava pa je najboljša vzgoja. Delo na razstavnem prostor« pridno napreduje in bo vse pravočasno izvršeno. k Polovično vožnjo imajo vsi obiskovalci razstave, če se izkažejo z legitimacijo in znakom, ki se od pošljeta te dni Za razstavno blago velja SOpdstoten popust, če je blago naslovljeno na: Razstavni odbor po-krajinske obrtne razstave v Mariboru. Razstavno blago bodo ocenili hi potem podelili diplome zastopniki tr-I govskih in obrtnih zbornic v Ljubija-| nI in Zagrebu ter strokovnjaki. Ocenitev se izvrši tik pred otvoritvijo razstave, da je tako izključena vsaka pristranost. Oceni se sarno blago, ki dospe do dne 3. septembra, kar naj posebno zunanji razstavljavci «va-žuiejo. In ^JttgosiuvcnaKe aranee-, tcaagpnstopi g temu prepotreonemu ODramonemu društvu! $ Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani. RAZGLAS vsem delodajalcem v Sloveniji. ft» 1. Julija razs se le začel Wkon o zavarovanju delavcev (okreva: 22D) od 14. ma]a 1922. Zakon le M ob-Javljan t Službenih novinah od 30. mala 1922, it 117, in v Uradnem listu od 13. jtrnija 1922, it 62. Po tem zakonu le po*ta)a Ohrajrm bolniška blagajna v LjubU rW(ko Od "i, JtgjJJa 1922, St. 1077. o Izvedbi cftiraraur, zakona, priobčene v Službenih nov&asfe Junija 1922, *t 137, ta r Uradnem Krfe od 30. Junija 1922, št TO, morajo vsi ifsi^bjald prijaviti najpozneje v zakonite,** 8 dni po nrejemu teta razglasa trZ r^i^tojnih pai&nlnicaJt okrožnega orača as rc-Tarovanje delavcev v Lfnbljani na rr^pjrM tiskovini vse svoje delojemalce, ki imeli dne 1. julija 1922 zaposlene, ne glede r.a to, če so jih ie imeli prijavljene ali m. Prijaviti je tudi *.?• one delojemalce, ki s-? 8>5? do sedaj oproSčeni dolžnosti zavarovanja za slučaj bolezni, ker mM zakon takih izjem ne dopušča. One delojemalce, M so bili zavarovani it PO prejšnjem freteiško-zavarovatnem zakonu, je obenem z nevo prijavo z dnem 30. funija 1922 odjaviti za tiskovinah (odgias-tdcah), ld jih delodajalci že od prej v rokah. Duplikati za morebiti izgubljen-? od-glasno tlsteosine se dobe pri vseh poslovalnicah. Ose (t^.svce (uslužbence, nameščence). U to po 1. juUlu 1922 izstopat iz dela, je prav tako na prijavni tiskovini prijaviti, obe-Mmjih pa na od javni odjaviti. Na ta način bo vsaki poslovalnici okrožnega urada njo-goit ugotoviti Število dne i- julija 1922 pri vsakem delodajalcu zaposlenih delavcev, Stavilo na dan odziva temu razglasu in število od 1. julija 1922 do dneva odV-ivi temu razglasu iz dela stopivših delavcev (uslužbencev, nameščencev). Te prijave šo potrebne radi uvrstitve delojemalcev v nove mezdne razrede, katerih }e 17 (do sedaj jih je bilo 13) in po katerih se ravnajo zavarovalni prispevki, ki flh imajo plačevati delodajalci in njih delojemalci, ter bolniške podporne dajatve (podpore) Članom in njih svojcem. Na odredbo osrednjega urada se vše one člane, ki do 31. Julija 1922 ne bi bili na novo prijavljeni, uradno uvrsti iz sedanje 13. mezdne stopnje t novi najvišji, t. J. 17. mezdni razred, ker bo okrožni urad (poslovalnica) smatral, da do ta mezdni razred odgovarja mezdam (plačam oz. službenim prejemkom) dotiinih delavcev, uslužbencev, nameščencev. Razen tega bo zamudne delodajalce kaznovala pristojna politična Oblast radi kršitve § 194., Odst. oz. § /95, odst. 1., ZZD z občutnimi globami. V pojasnilo za pravilno izpolnitev tiskovin so na njih hrbtni strani natisnjena potrebna navodila, po katerih se je ravnati, da se omeji morebitno nepotrebno dopisovanje in odvrnejo nepotrebni stroški. Posebno važno je, da je pravilno navedena plaža (▼ gotovini, v Karavi ali v blagu, dajat-v» tretjih oseb it Gregorčičeva ulica št. 17. < EAVAVAVATATAVATAVAVAIVATIAVA VIA VATAV A VA VAVAVAV AV _ § se dobiva pri Ekonomu s« 99 osrednll gospodarski zadrugi vLiubllanf.RoIodvorsifa ul. št.7. sena, slame, drv, krompir a, sadja In vseh drugih deietnlh pridelkov iindrej Oset, lepite Aleksandrova c. št 57; telefon it 88. išče za takoj aB pozneje, mak* gostilno na račun, ali pa v na« i jem manjšo hišo, ki bi bila pripravna za obrt. Naslov pove upravništvo „Kmetijskega lista" ISIIO 6® BOB ©• BBBfl ~ ~ Pri trpeti m na znomko in no vtisnjene besede Lepe 30m/m debele deske za mizarje in sodarje, kakor tudi zelo lepi 50 m/m debeli plohi iz rumenega hrastovega, smrekovega in borovega lesa; 2 možna voza za lesno vožnjo, 1 ktevir 6l/2 oktav in 1 kontra bas, vse v najboljšem stanju. 3ezeraik Stob. p. DomSale. 'mm se 10 ali w@i ha srednje rasti za telefonske df©fe, po možnosti blizu prometne ceste. Ponudbe naj se pošiljajo na upravo Kmetijsk. lista SPLOSNA ZAVAROVALNA DRUŽBA V BEOGRADU <§> RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI |e vsled odkupa inozemskih družb »Feniks?*, ^Franco Hongroise" in „Graške vzajemne zavarovalnice" ena največjih domačih zavarovalnih družb ter prevzema pod najboljšimi pogoji in Izredno nizkimi premijami: a) požarna zavarovanja, II č) transportna zavarovanja, b) življenska zavarovanja, d) zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, c) jamstvena in nezgodna zavarovanja. || e) zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Pojasnila daje* v JUGOSLAVIJA", SPLOŠNA ZAVAROVALNA RAVNATELJSTVO ZA SLOVENIJO V LJUBLJANI, DUNAJSKA CESTA 15. 3SSEE33E 3Es=s3Blg Urednik: Jakob Kušar Natisnila »Zvezna tiskarna« v Ljubljani