Poštnina nlačana v gotovini 1 ■ "
LETO 1941
NOVEMBER
DECEMBER
VODSTVO SOTRUDSTVA OPOZARJA NA SLEDEČE:
1.	Kadar kaj naročate, nikar ne pozabite podpisati se. Sporočite tudi kraj, kjer stanujete, to je vas, ulico in pošto.
2.	Vse dopise in pošiljke naslavljajte na „Vodstvo salezijanskega sotrudstva,
Rakovnik — Ljubljana 8".
3.	Kadar pošiljate denar, Vas vljudno prosimo, da nam namen pošiljke sporočite ali v pismu ali na karti, najboljše in najbolj poceni pa je, če napišete zadaj na položnici, posebno če pošiljate za več namenov hkrati. S tem nam omogočite hitro in točno poslovanje.
4.	Ce letos še niste ničesar prispevali za kritje tiskovnih stroskov Salez, vestnika ali za druge salezijanske namene, nikar ne pozabifte. Od Vaše darežljivosti je veliko odvisen napredek naše družbe. Bog Vam bo bogato poplačal.
Knjižice
V zadnjem času je zopet izšla vrsta zanimivih in lepih knjižic:
ZA SREČO, Danes, ko vse beži pred trpljenjem in se peha za srečo — pa je tolikrat vse pehanje zaman — potrebujete nekoga, ki naj vam pokaže pot k pravi sreči. Knjižica „Za srečo" bo vaš najvarnejši kaižpot.
DEKLETU NA POT, Zelo primerna in zanimiva knjižica za naša dekleta, ki stopajo v življenje.
DVOJNI SAD. Zgodba iz španske revolucije, ki bi jo morali prebrati vsi naši očetje in vse naše matere.
ŠILCE PELINKOVCA ali zgodbe za svetek in petek, pri katerih se bos lahko dodobra nasmejal, pa tudi malce najokal.
Vse knjižice so odlično opremljene in se kar same ponujajo. Zato ne potrebujejo nobenega drugega priporočila.
Bažu-ne c-a^glednice
Za božič imamo zopet na razpolago celo vrsto najlepših božičnih razglednic. Vsi salezijanski sotrudniki naj letos pišejo in si voščijo praznike samo na naših razglednicah.
NAŠI UMRLI SOTRUDNIKI IN SOTRUDNICE.
Šulc Antonija, Ljubljana; Gruden Jakob, Osolnik; Merlak Uršula, Planina; Žnidaršič Anion, župnik, Št. Vid; Modic Uršula, Rakek; Šuštar Janez, Trebnje;
Grden Frančiška, Dolga njiva; Setničar Helena, Črni vrh; Kogler Marija, Trst; Kovač Ana, Zagorica; Andolšek Marija, Hrvača; Kalin Gabriela, Trst;
Lakota Frančiška, Stari kot.
& t^acU^atiAi 1/hlodUtsUe> vaifržte u H^Aifa/ii
Staci tcf 30
dobite razne mladinske knjige, najraznovrstnejše šolske potrebščine, vse za pisarno, velik izbor nalivnih peres po zelo ugodnih cenah.
L. XXXVII.
NOVEMBER - DECEMBER
1941/XX.
Slavko Ljubniški:
OB PRVI STOLETNICI SALEZIJANSKIH MLADINSKIH DOMOV. 1841 — 8. december — 1941
V temne prepade greha pogreza v mestu se mnogo bednih otrok. Strast zapeljiva v brezno jih zvabija, težko kdo reši njenih se rok.
Kdo bo apostol revni mladini? Kdo naj pokaže pravo ji pot? Kdo naj domove zanjo sezida, da jo očuva greha in zmot?
Bosko, nas Bosko, skuš&n v trpljenju, bil je za važno delo odbran. Da bi kot oče ljubil mladino, bil od Marije k njej je poslan.
Praznik Marijin se je obhajal, ko je don Bosko z delom pričel. Z mladim je dečkom temelj položil; seme Garelli biti je smel.
Nad zakristijo v sobici skromni tekla je zibel naših domov. Mati Marija je izprosila delu od zgoraj rast, blagoslov.
Bosko osvaja dečke z dobroto — četa se mala vidno množi — z njimi igra se, moli, prepeva, in jih resnice večne uči.
Tisoč nasprotstev delo ovira, križev nešteto ramo teži; trnje ga zbada, on pa zaupno v raj k Pomočnici dviga oči.
Božja ga Mati nežno tolaži, ga navdihuje, vliva pogum. Zopet smehlja se Bosko obkrožen s cvetjem kipečih mladostnih trum.
Dobra je vzgoja dušam v rešen je, družbi človeški vir je dobrot: čez vse prepade, dvome, skušnjave, skozi temine varna je pot.
Gorčično zrno se je razvilo, zrastlo v mogočno, krepko drevo. Mlade so duše dobro vzgojene: cvet za življenje in za nebo.
Eno stoletje truda in znoja, vidnih uspehov, zrelih sadov. Naj še nadalje Bosko iz raja 3ipije na delo božjih darovi
- 113 -
Ob tristoletnici Rakovnika
Letošnje leto je po svojih spominskih obletnicah zelo rodovitno. Letos decembra mine sto let, odkar je sv. Janez Bosko začel svoje apostolsko delo med mladino. Mesca novembra mine štirideset let, odkar so se naselili prvi salezijanei na Slovenskem. Hkrati pa je letos minilo tudi tri sto let, odkar je bil dozidan rakovniški grad, kjer so slovenski don Boskovi siinovi našli svojo prvo streho na domačih tleh.
Pod obokom glavnega vhoda v ,stari, grad', kakor danes navadno imenujemo prvotno stavbo, še sedaj vidna letnica priča, da je bil grad dograjen leta 1641.
Zanimivo je, kar piše o Rakovniku znameniti kranjski zgodovinar Janez Vajkart Valvasor v svojem velikem delu „Slava vojvodine Kranjske". V enajsti knjigi, v kateri popisuje kranjske gradove in samostane, pravi takole:
„Samo pol ure od Ljubljane proti dolenjski strani, to je za dober spre-
hod, stoji grad Kroiseneck. Kranjec mu Rakovnik pravi. S tem zaznamuje iisto, kar Nemec s svojim Kroisen-eckom, namreč ,račji kot'. To ime ima od številnih rakov, ki živijo v mimo
tekočem potočku. Nemški Krebs se po kranjsko imenuje rak in Krebseneck Rakovnik. Na Avstrijskem in deloma tudi v drugih okoliških deželah pa pravijo rakom Kroissen.
Ta grad, ki bi se mu bolj prilegalo ime palača ali letoviška hiša, zakaj zdi se, da je narejen zgolj za razveseljevali je in zabavo, stoji na malce dvignjenem pobočju, od koder je lep razgled po vsem Ljubljanskem barja tja gor do Vrhnike. Nekateri menijo, da je zavoljo blizkega barja zrak tukaj okoli nezdrav, vendar izkušnja kaže drugače.
Ime letovišče ali zabavišče bi se gradu med drugim podalo tudi zato, ker stoji sredi lepih vrtov, zasajenih z dišečimi cveticami in žlahtnim drevjem, na vzpetimi za gradom pa se boči prijazen gozdič. Obkrožajo ga vedno zeleni travniki in dobro obdelane njive, ki se zrcalijo v bližnjih ribnikih ali ba j ar jih.
Grad je postavil Janez Putschar (Bučar), učen pravnik in doctor iuris. Mož je bil zelo bogat in ker ni imel
nobenega dediča, je porabil svoj denar za zidavo. Pozneje je rad pripovedoval, da ni mogel svojega denarja bolje naložiti, kakor da ga je potrošil za revne delavce. Zidanje in podira-
- 114 -
nje se je neprestano vrstilo eno za drugijm: kar je sedaj sezidal, je brž nato dal podreti. Tako je imel vedno dosti dela, dokler je živel. Na ta način se je gradu prijelo ime, ki je hkrati
nomen in omen, zakaj bilo je z njim tako, kakor ime pove: nekaj časa naprej, nekaj časa nazaj, prav tako kakor rak, ki leze zdaj naprej, zdaj nazaj. Ta čudoviti graditelj je umrl nekako pred štiriintridesetimi ali petintridesetimi leti" (leta 1654).
Tako pripoveduje o postanku Rakovnika zgodovinar Valvasor.
Po ustanoviteljev! smrti je grad prehajal iz rok v roke. V začetku 18. stoletja je postal last jezuitov. V tej dobi je izgubil svoje stolpe in ogromne kleti, ki so bile pod srednjim dvoriščem. Po 1. 1774. je zopet naglo menjaval lastnike. Končno so pred štiridesetimi leti — ali natanko 23. novembra 1901. leta — prišli na Rakovnik salezijanci. S tem se je začela zanj nova doba rasti in razmaha.
L. 1902. so salezijanci prizidali eno-nadstropno poslopje s šolskimi sobami v pritličju in spalnico v prvem nadstropju.
Dne 2. junija 1904. leta je bil blagoslovljen temeljni kamen za svetišče Marije Pomočnice. Zidanje cerkve je
le polagoma napredovalo, dokler se ni leta 1908. popolnoma ustavilo; a leta 1923. se je znova začelo in naslednje leto srečno tudi dokončalo.
Ker je število gojencev stalno raslo,
je kmalu začelo primanjkovati prostora. Zato so 1. 1907. položili temelje za novi del zavoda. Novo, zelo moderno poslopje je bilo dovršeno jeseni 1. 1909. Vmes, to je 1. 1908., pa so sezidali srednji del zavoda, ki stoji pred gradom in veže staro levo krilo s cerkvijo.
Leta 1924., ko je bilo dokončano in posvečeno svetišče Marije Pomočnice, je dobil Rakovnik lice, kakršno ima večidel še danes, ako ga gledamo od spredaj z Dolenjske ceste. Vendar s tem nikakor ni rečeno, da se odsihmal ni več spreminjal in rasel. Skoraj nobeno leto ni minulo, da ne bi kaj prezidali ali dozidali
Leta 1927. je bilo na vzhodnem krilu dozidano gospodarsko poslopje s kuhinjo in stanovanjskimi prostori; šest let kasneje (1933) se je dvignil precejšen prizidek na vzhodnem koncu južnega krila na tako zvani rotundi; s tem so se povečali spalni prostori za gojence; leta 1935. so na vzhodnem krilu dozidali še l epo in prostorno obednico za 200 gojencev.
. k l ■ - y i!
% • 'i. i t , :!
. 1 I* * g il«'«I j-'ft,	-1 i j ^ , < i
......im\>
f^ifftS ft;»«:;t«s?»iftR'l||r trfSlfli/
w vc,> mKI " i « -


m
Mrr 1" 1

Grad Rakovnik pred 250 leti, kakor nam ga je popisal in narisal Valvasor.
- 115 -
Od tedaj je gradbena delavnost malce počivala. Lansko leto pa je zopet oživela. Prostore v novem delu zavoda naj bi zavzela gimnazija. Zato so jih morali temeljito preurediti in prezidati. Ker je zavod s tem izgubil veliko neutrp-nih prostorov, je bilo treba misliti na nove. Tako se je rodil načrt, da se podaljša zapadno krilo zadaj za cerkvijo. Danes je nova stavba že srečno dograjena, vendar pa še daleč ne popolnoma opremljena, še manj pa plačana, dasiravno so se tiskarna, knjigoveznica, klišarna in ¡nekatere pisarne že nastanile v novem poslopju.
Nenadoma smo ,se znašli v hudi stiski. Namesto da bi letos slovesno in z vsem sijajem praznovali stoletnico don Boskovih ustanov In štiridesetletnico salezijanskega delovanja na Slovenskem, moramo resno misliti, kako se bomo prebili skozi težave In preizkušnje današnjih dni. Tudi don Bosko je večkrat zašel v podobne težave, a nI nikoli obupal in zgubil poguma. Trdno je veroval, da bedi nad njim dobrotljlva božja previdnost, močno Je zaupal v Marijino pomoč, ki ga nI nikdar zapustila, neomahljivo se je zanašal na ljubeznivo naklonjenost svojih zvestih sofrudnlkov In sotrud-
nic. Njegova vera In njegovo zaupanje ni bilo nikoli varano. In kakor je veroval in zaupal don Bosko, tako verujemo in zaupamo tudi ml. Božja previdnost, Marija Pomočnica in naši zvesti sotrudnikl nas ne bodo zapustili; prepričani smo, da ne bodo dopustili, da bi don Boskovo delo na Slovenskem pod silo težkih dni utrpelo nepopravljivo škodo.
Zato ob štirideseflefnici prihoda sa-lezijancev na Slovensko vse prijatelje salezljansklh ustanov vabimo, da naj se kar najtesneje zgrnejo okrog don Boskove zastave. Le v skupnosti je moč. Zato bodimo velikodušni: molimo, pomagajmo, žrtvujmo, kolikor moremo. Sveto pismo pravi: „Če imaš tmnogo, daj obilo, ako pa malo, skušaj tudi od malega dati" (Tob 4, 8).
V svetem zaupanju na pomoč od-zgoraj In na požrtvovalnost naših so-trudnikov bomo v tihem in trdem delu praznovali tristoletnico Rakovni-škega gradu, štiridesetletnico salezijanskega dela na Slovenskem, in stoletnico salezljansklh mladinskih domov, prepričani, da bo kmalu napočila lepša bodočnost, ko se bodo don Boskove ustanove tako pri nas kakor povsod drugod po svetu še lepše razmahnile.
Rakovnik ob prihoda salesijancev leta 1901.
V vašo spodbudo in tolažbo vam p ovem, da ni uspešnejšega sredstva, da dosežemo odpuščenje grehov in si zagotovimo nebeško srečo, kakor je
usmiljenje in miloščina." Don Bosko.
- 919 -
Slavko Ljubniški:
BREZMADEŽNO SPOČETI.
Izvirni greh teši človeštvo: oklepa ga kot silna mora. Marija, prosta grešne sence, Boga naznanjaš, rožna zora. Le ti brez madeža spočeta, vsa lepa, čista si in sveta.
Izvoljena nevesta božja, nebeških milosti studenec. Obraz ožarja rajska zarja, glavo ovija zvezdni venec. A pod nogami luna sije, premagana se kača vije.
Nad morjem splošnega potopa si ladja varno plaikijoča. Planika bela na višavi, med trnjem lilija cvetoča. Podoba večne si Modrosti, posoda polna vse svetosti.
Najlepša stvar! Za Bogom prva. A tudi naša skrbna Mati. Človeški rod, — ko vse se ruši ob tebi more le obstati. Ves narod ti krog sebe strni! Z deviškim plaščem ga ogrnil
Pregled salezijanskega dela na Slovenskem ob štiridesetletoici
Prvi prijatelji salezijancev na Slovenskem.
Zanimanje za don Boskovo delo v prid revni mladini in za njegove ustanove se je na Slovenskem začelo že za časa don Boskovega življenja; kajti slava velikega modernega apostola mladine, ki je začel svoje blagoslovljeno delo v senci beloglavih alpskih velikanov v pie-montski prestolnici v Turinu, je kaj kmalu zajela ves izobraženi svet in je prišla v poslednjo vas. Povsod so ljudje z občudovanjem govorili o velikem sinu sončne Italije, ki je s čarobno besedo, s čudovito ljubeznivostjo in svetniškim življenjem očaral vsakogar, kdor je prišel z njim v stik, tako da so za njim drle velike množice ljudstva in izobražencev,, pa naj se je prikazal v Rimu, Barceloni ali Parizu.
Slovence je seznanil z don Boskom, največjim vzgojiteljem modernega časa, urednik „Zgodnje Danice", msgr. Luka Jeran. Ta je bil sam velik občudovalec svetniškega apostola mladine in je v svojem časopisu že od leta 1866. pri-oboeval črtice iz življenja Oratorija v Turinu; pozneje pa je prevajal za slovensko mladino klasične življenjepise, ki jih je napisal don Bosko o svojih vzor-
nih gojencih. Ta mož je iskreno želel presaditi don Boskovo delo tudi na Slovensko. Sam je večkrat obiskal velikega vzgojitelja v Turinu. Toda njemu ni bilo dano, izvesti ta načrt. Šele njegovemu nasledniku v zanimanju za don Boska, opatu in varuhu božjega groba, Janezu Smrekarju, gorečemu mladinoljubu, se je posrečilo uresničiti veliko zamisel svojega prednika. Ta goreči mož je pod okriljem velikega ljubljanskega škofa in poznejšega goriškega nadškofa in kardinala Missija zbiral in pošiljal nadarjene dečke, slovenske dijake, v Turin v don Boskovo domovino, da so se v senci njegovega groba navzeli njegovega duha in nasrkali ljubezni do mladine,.
Društvo za zgradbo zavetišča.
Leta 1893. se mu je posrečilo v Ljubljani ustanoviti „Društvo za zgradbo zavetišča in vzgojevališča v Ljubljani, ki ga je ¡deželna vlada potrdila. Kmalu so k društvu pristopili odlični člani celo iz visokih krogov tako v Ljubljani kakor na Dunaju. Naj navedemo le nekaj zname-nitejših imen. Zaščitnik: Nadvojvoda Ferdinand d'Esté, Nj. Em. kardinal dr. Jakob Missija, Nj. c. kr. Visokost nadvojvoda Albrecht, Deželni odbor kranj-
- 117 -
iE 1938
- 118 -
ski, Mestna občina ljubljanska, dr. Ignacij Kioiutar, prošt ljubljanski; dr. Andrej Cebašek, stolni dekan; Andrej Za-mejic, stolni dekan; Janez D. Flis, kanonik; dr. Faleschini, arhiteht; dr. Ivan Tavčar, poznejši župan ljubljanski; baron Alpfalten in še toliko drugih znamenitih osebnosti iz tedanjega javnega življenja, katerih imena krasijo ustanovno listino, ki se hrani v zavodu na častnem mestu.
Društvo se je po ustanovitvi hitro razvijalo in pridno nabiralo prispevke in vse je kazalo, da bo v kratkem doseglo svoj cilj ustanovitev zavoda. Toda v ta lepi razvoj je segla elementarna nesreča,) — ljubljanski potres 14. aprila 1895 - ki je za nekaj časa skoroda ohromila delovanje društva, ker so podpore šle v nujnejše reči, za ponesrečence potresa. Zadeva pa kljub temu ni zaspala, marveč se je neutrudno borila za čim hitrejše uresničenje načrta.
Zanimivo je pri tem ugotoviti dejstvo, da so pri iskanju primernega prostora za salezijanski zavod poleg drugih stavb in stavbenih prostorov ponudili salazi,-jancem tudi sedanji ljubljanski grad, ki ga je tedaj potras precej poškodoval. Misel na prostor sredi mesta z edinstvenim razgledom, zgodovinska stavba, prostorna dvorišča — vse to je kar vabilo, da bi grad sprejeli. Pa predstojniki v Turinu le niso bili zadovoljni. In imeli so prav. Kakšna neki bi danes bila slovenska akropola, da so se tedaj vanjo naselili salezijanci s svojimi gojenci?
Grad Rakovnik.
Po dolgih letih bojev težav in preizkušenj pa se je društvu le posrečilo dobiti za zavod prostor, ki se je nahajal blizu Ljubljane in ki so ga odobrili predstojniki. To je bil Rakovnik. Leto pozneje so salezijanski vrhovni predstojniki v Turinu sprejeli in potrdili pogoje o prevzemu nove naselbine in ustanovili novo postojanko salezijanskega aposto-lata v blagor mladine in ljudstva.
Preteklost Rakovniškega gradu je zelo pisana. Spoštovanje zbuja že samo njegova starost. Letnica v gradu nad kamnitim lokom vhodnih vrat in slikani obok pred vhodom pričata, da je grad bil dozidan že leta 1641. Kar vemo iz njegove zgodovine, nam je zapisal Valvasor v svoji znameniti zgodovini „Slava vojvodine Kranjske". Tam je ohranjena tudi slika, kakšen je bil gradič v svoji
mladeniški dobi. Danes po tolikih stoletja seveda ni več sledu o njegovi mladostni prešernosti. Toliko da stoji še temeljna stavba, vse drugo pa je uničil1, neizprosni čas.
Valvasor pripoveduje, da je grad dal zidati bogat Ljubljančan dr. Putschar, ki je imel tu svoje lovsko bivališče in kjer so se ob lepih jesenskih večerih shajali lovski tovariši in ob lepem razgledu na barje in Krim pirovali v pozno noč. Zanje je Putschar postavil 1. 1646. posebno poslopje z obednico, katere vhod je opremil z napisom: „Tricljnium sed humilius quam Heliogabali." Po naše bi, se reklo: .Obednica, a malce skromnejša kakor Heliogabalova.' (Heliogabal je bil znan rimski bogataš in velik sladkosne-dec.) Da je bil mož res petičen,, je razvidno iz stalnih zidav in prezidav gradu.
Po rani Putscharjevi smrti (1654) je gradič prišel v roke vicedomu grofu pl. Attemsu — poprej poslaniku pri vojvodu iz Mantove. Po njegovi smrti je lastništvo prevzela njegova soproga rojena Strozzini. Po njeni smrti je sledil, Francesco Rigoni. Ta ga je kmalu (1674) prodal novemu deželnemu glavarju Ivanu Seyfriedu, knezu Eggenberškemu. — Znova se je ob tem času gradič pomladil v Veselju in zabavah, na katere je za Attemsa skoroda pozabil. Po šestih letih pa je gradič spet prišel v druge roke. Kupil ga je cistercijanski opat Janez Landstrass — in šumne dvorane so se spremenile v tiho kapelo. Po treh letih je bil grad prodan Petru Petergallu. Na koncu 17. ali v začetku 18. stoletja je gradič sprejel v okrilje oo. jezuite.
Gospodarji in lice Rakovnika so se hitro spreminjali; vsak je kaj spremenil, kaj odstranil ali dozidal. Najprej je izginil ponosni stolp nad vhodom, izgimila sta stražna okrogla stolpa, ponosni „Tri-clinium" so ponižali do pritličja. Velike kleti pod gornjim dvoriščem so zasuli in ob gradu postavili gospodarsko poslopje. Tako je grad dobil čisto kme-tiško lice, ki ga je ohranil do prihoda salezijancev.
Rakovnik se pomlaja.
Prvi začetki salezijanskega dela na Rakovniku so bili kaj skromni, posebno v primeri s tem, kar so ljudje že slišali. V časopisih so brali o velikanskih zavodih z več sto gojenci, o vzornih rokodelskih delavnicah, strokovnih, poljedel-
- 119 -
skih šolah in o gimnazijah. Čisto razumljivo, da so salezijance imeli za bogate redovnike, ker se lahko ponašajo s takimi ustanovami. Tu na Rakovniku pa je bilo pravo nasprotje vsega tega: Zavod, star oskuben gradič z nekaj sobami, posestvo razprodano, salezijanci revni ko cerkvene miši.
Le polagoma so ljudje dobili pravo sliko o salezijancih in o njih delu. Sprevideli so, da so salezijanci pripravljeni delati in se žrtvovati; da so zmožni ustvariti tudi na Slovenskem podobna dela kot drugod po svetu, toda samo pod pogojem, če jih narod pri tem delu podpira, tako kot jih je drugod. —
Desna roka slovenskih salezijancev.
Zato se je začelo najprej z delom za sotrudništvo, ki je tudi don Bosku bilo desna roka. Prirejali so se mesečnji shodi in konference, na katerih so se ljudje seznanjali s praktičnim salezijanski.ta delovanjem, o njega ciljih in uspehih v Italiji in drugod po svetu. Za sotrudništvo se je izdajalo posebno glasilo: „Don Bosko" in pozneje „Salezijanska poročila", ki so se do svetovne vojne tiskala v glavni salezijanski tiskarni v Turinu in so po svoji tehnični opremi in vsebinski pestrosti — prinašala so poročila iz vsega sveta — bila zelo priljubljena. Po tem časopisu so se ljudje dodobra seznanili s salezijanskim delom in njegovimi ustanovami. Ko so sprevideli namen, so začeli delo tudi podpirati. Tako se je salezijansko sotrudništvo na
Slovenskem razvilo v vzorno organizacijo, ki je storila izredno veliko dobrega in pripomogla k lepemu razvoju don Boskovega dela na Slovenskem.
Prvi pionirji.
Ko so vodstvo zavoda v Ljubljani prevzeli veliki pionirji don Boskove ideje dr. Angelo Festa in po njegovi prezgodnji smrti g. Alojzij Kovačič, vodstvo in-spektoriie dr. Emanuel Manassero, sotrudništvo pa dr. Jože Valj.avec, se je življenje v zavodu velikopotezno razmahnilo. Skoraj hkrati so začeli graditi na Rakovniku veličastno poslopje, stanovanj-
ski del in cerkev Marije Pomočnice. Zavod ie pridobival iz dneva v dan na ugledu, število gojencev je raslo. Delo je krasno uspevalo in obetalo najlepši uspeh,, ko v ta lepi razvoj nenadoma poseže s svojo kruto roko strahotna svetovna vojska, pod katero je tudi naša zemlja veliko trpela. Vojna je pretrgala zvezo z materno hišo v Turinu in prekrižala za štiri leta toliko drugih lepih načrtov. Zavod iin cerkev sta ostala nedograjena, število gojencev se je skrčilo in zavodske prostore je deloma zasegla vojaška oblast, v kolikor so pa bili prosti, pa niso mogli služiti namenu, radi spremenjenih razmer.
Novo življenje po svetovni vojski.
Nov razmah je doseglo salezijansko delo po svetovni vojski. Prvih par let
Rakovnik leta 1902.
- 120 -
je bilo sicer nekaj zastoja, ker so p6 vojski odšli avstrijski in poljski sobratje vsak v svojo domovino in se je v začetku občutno poznalo pomanjkanje osebja. Zato se je skrb in delo usm-eril|o pred vsem za vzgojo poklicev in naraščaja — za kar sta skrbela zavoda v Veržeju (1912) in Radna. Iz zavoda na Rakovniku — ki je postal osrednja hiša — se je razvil zavod s skoraj vsemi, panogami salezijanskega delovanja. Pred svetovno vojsko in med njo je v njem bila le ljudska šola s petimi razrqdi, (150 — 200 gojencev) s pravico javnosti. Gojenci so bili povečini iz družin, ki niso mogle povsem skrbeti za svoje otroke.
Vzgoja obrtnikov.
Nekaj let po vojski se je ljudska šola z Rakovnika preselila na Radno, kjer je ostala samo do 1. 1924. Na Rakovniku pa so se začele strokovne šole za čevljarje, krojače in mizarje. Iz prvih začetkov so vedno lepše napredovale in se krasno razvijale v letih 1924 - 1934. Pridobile so si velik ugled, tako da so dobivale naročila iz vse države. Tekmovale so z drugimi salezijanskimi strokovnimi šolami v Italiji in Španiji. Absolventi iz salezijanskih strokovnih šol so bili povsod zaželeni in v obratih so zavzemali vodilna mesta, mojstri so jih zelo cenili. Naročila so kljub nekonkurenčnim;
a
m
i
.. ¿koške
Rakovnik l. 1908, ko je bila na pol dograjena cerkev za silo pokrita in izročena bogoslužju.
Deloma je zanje plačevala oskrbovalnino oblast, deloma pa so se zdrževali s podporami sotrudništva.
Dograditev Marijinega svetišča,
Ko so se po vojski razmere ¡malo uredile je tedanji ravnatelj, dr. Frančišek Walland, sklenil dograditi pred vojsko začeto cerkev Marije Pomočnice. Načrt arhitekta Cerradinija je moral v svoji slikovitosti nekoliko popustiti, ker ni bilo toliko sredstev za tako razkošen načrt, vendar je pa svetišče še kljub temu prelep biser med cerkvami v Sloveniji. L. 1924. je bila cerkev dograjena in 8. septembra pa posvečena. Posvetil jo je v navzočnosti prvega salezijanskega kardinala in velikega misijonarja Janeza Ca-gliera Nj. E. kardinal Pellegrinetti,, tedaj nuncij pri jugoslovanski vladi. Od tistih dni svetišče sprejema tisoče romarjev iz vse Slovenije, ki prihajajo častit don Boskovo Marijo Pomočnico.
cenam stalno naraščala, tako da so jih morali odklanjati.
Tak ugled in uspeh salezijanskih strokovnih šol pa ni šel v račun nekaterim gospodom. Zato so sklenili, da morajo šole uničiti. Pod raznimi pretvezami so jim vedno bolj nagajali; leta 1934., ko je bil neljudski režim na višku svoje moči, pa je bil izdan odlok, s katerim so bile Strokovne šole na Rakovniku — edine svoje vrste v državi — dejansko
onemogočene-
To usodno potezo so pozneje nekoliko popravili, ko so Družbi izročili v oskrbo Deško vzgajališče na Selu in naredili, da so se obrtne delavnice tja preselile. Vendar ta zavod niti zdaleč ne dosega prejšnjih strokovnih šol, ker ima drug namen, in ker nima strokovnih šol, ne gojencev, ki bi imeli voljo iin poklic za strokovno delo.
inteligenčni naraščaj.
Poleg strokovnih šol na Rakovniku je bil v zavodu tudi konvikt za gimnazijce,, ki so obiskovali državne gimnazije. Leto za letom je zavod nudil streho in dobro vzgojo slovenskemu inteligenčnemu naraščaju, ki bi imel nekoč prevzeti vodstvo slovenskega naroda. Vendar pa je delo v konviktu bilo prenaporno tako za predstojnike kakor za dijake, četudi so se s tramvajem vozili v šolo. Zato si je vodstvo zavoda prizadevalo, da bi to stanje izboljšalo. Ravnatelj dr. Blatnik je stopi,! v stik z banovino, ki je iskala radi pomanjkanja prostora novo stavbo za gimnazijo, in ji ponudil v najem zavodsko šolsko poslopje za namene gimnazije. Pogodba je bila srečno zaključena, zavod preurejen za gimnazijo in jeseni 1940. se je vselilo v zavod pet nižjih razredov gimnazije, ki se bodo postopoma vpeljavali do osmega. Tako je zavodskim gojencem prihranjena vsakodnevna pot v mesto. Tisti čas lahko uporabijo za učenje ali pa za odmor. Veliko pa j© s tem pridobila tudi vzgoja, ki je radi ožje zveze z učnim osebjem močno poenotena in pregledna.
Don Boskov Benjamin.
Iz prvih časov sem pa je mimo gornjih ustanov v zavodti stalno cvetel in še cvete don Boskov Benjaminček —
- telovadni odsek. Mladinski dom ima tudi svoj športni klub z mnogimi sekcijami in morda, z najlepšim lastnim igriščem. Baš letos pa je dal sedanji inšpektor gospod Ivan Špan izdelati načrte za nove prostore mladinskega doma z lastno gledališko dvorano in športnimi prostori, ki se bodo ob ugodni prilijri takoj začeli graditi. Iz tega mladinskega doma so izšli že mnogi dobri mladeniči, ki zavzemajo odlična mesta v družbi. Blagodejni vpliv mladinskega doma se prav lepo pozna v okolici Rakovnika, ki je v letih salezijanskega delovanja čisto spremenila svoje duhovno lico.
Apostolat tiskane besede.
Ker po vojski stvarno ni bilo mogoče tiskati „Salezijanskih poročil" v Italiji, so morali slovenski salezijanci misliti na svojo tiskarno in z njo v zvezi na apostolat dobrega tiska po zamisli in oporoki velikega očeta don Boska. Zato se je na Rakovniku ustanovila leta 1922. tiskarna. Podjetje se je radi naraščajočih potreb hitro razvijalo in zajemalo vedno večji obseg.
Poleg tiskarne je nastala knjigoveznica in nazadnje še klišarna. Tiskarna je zadnji čas tiskala dva salezijanska „Vest-nika", slovenskega in hrvaškega. Poleg tega je tiskala publikacije pod naslo-slovom, „Naši vzori", kjer so izhajali razni življenjepisi, in druge publikacije.
Rakovnik z vzhodne simni med prejšnjo svetovno vojsko.
Oratorij ali Mladinski dom, ki zbira pod svoje okrilje dan za dnem okoliško mladino ter ima vpisanih 250 — 300 dečkov in do 80 fantov,, ki imajo svojo lastno godbo s 40 člani, dramatski odsek, ki~" skrbi za predstave, prosvetni in športno
Iz Vestnikove priloge „Veri in omiki" je inšpektor dr. Walland naredil štirinajstdnevni obzornik „Knjižice", ki so zadnji čas pred vojsko dosegle že precej "visoko naklado. „Knjižice" so si nadele posebno nalogo, da branijo vero in širijo
- 122 -
prosveten. Posegajo v vsa sodobna verska in kulturna vprašanja. Med ljudstvom so posebno priljubljeno berilo zaradi svoje pioljudnosti, priročnosti, aktualnosti in nizke cene,. Velik boj so vodile proti brezbožnemu komunizmu in njegovim slepilom.
Pred letom ali kaj se je tiskarni pridružila še „Mladinska založba", ki ima namen izdajati knjige, primerne za mladino. Odkar se je tiskarna preselila v nove moderne prostore — v letos dograjeno novo stavbo za cerkvijo, je upanje, da bosta obe podjetji lepo uspevali in izvrševali poslanstvo, za katero sta bili ustanovljeni.
Bogoslovje.
Leta 1928. je bilo ustanovljeno na Rakovniku tudi salezijansko bogoslovno u-čilišče, Tega so poleg Slovencev in Hrvatov obiskovali tudi salezijanski taogo-slovci s Češkega in Slovaškega. V tej vojski pa je bilo tudi to prizadeto in se je moralo preseliti v Italijo.
Drugod po domovini. Radna.
Ko se je salezijansko delo na Rakovniku utrjevalo in je vedno več ugleda pridobivalo pri ljudstvu in oblasteh, pa so hoteli don Boskovih sinov tudi drugod. Na prvem mestu naj omenimo že imenovani zavod na Radni, ki je od leta 1907. služil poljski salezijanski provinciji za noviciat in licej. Po svetovni vojski pa se je vanj preselila najprej ljudska šola (1922) z Rakovnika, leta 1923. pa slovenski noviciat in za njim višja privatna gimnazija.
Radna leži v lepi savski dolini nasproti Sevnice in je posebno prijeten kraj v poletnih mesecih. Do sedanje vojske je bil tam vzgojen ves mlajši slovenski sa-leziianski naraščaj. Ob zavodu pa je bii tudi praznični mladinski dom z bogatim programom.
Veržej.
Priurava za noviciat in zavod, ki je Radno leto za letom zalagal z mladimi idealnimi fanti, je bil zavod v Veržej u. Ta zavod leži sredi lepe ravnine Murskega polja. Ustanovljen je bil 1912. leta. Od' leta 1919. dalje je bila v njem privatna petrazredna gimnazija za vzgojo poklicev. Od1 leta 1929. so gojenci redno delali izpite na državnih gimnazijah,
kar so vedno napravili s prav dobrimi uspehi in je tako ugled zavoda vedno bolj rasel. Iz tega zavoda je izšlo izredno mnogo duhovskih poklicev za svetni in redovni kler. Pa tudi mnogo drugih dijakov se je tam šolalo, ki so danes znani kulturni delavci.
Mladinski dom Kodeljevo.
Druga salezijanska postojanka v Ljubljani, ki se je začela po vojski, je „Mladinski dom na Kodeljevem". Zavod se je ustanovil leta 1919. Posvečen pa je izključno mladini za vsakdanji in nedeljski mladinski dom. Obiskuje ga do 300 fantov, ki imajo v njem svoj drugi dom. V njem so vse ustanove, ki so v navadi v salezijanskih mladinskih domovih: godba, dramatski odsek, prosvetni, športni itd. V njem dobiva mladina ob prijetni in menjajoči se zabavi resno krščansko in državljansko vzgojo. V medsebojnih odnošajih se v fantih izostri čut za družabno sožitje in se obrusijo značaji.
Zanimiva je zgodovina tega doma, ki je moral prvotno bivati v nizkih barakah, preden se je preselil v sedanje lepe prostore s krasno kino dvorano za dobre filme in z dvorano za igrske nasto-ue.
Dom v Celju.
Podobno ustanovo, kot je na Kodeljevem, smo salezijanci postavili s pomočjo dobrotnikov tudi v Celju (1938). To je „Don Boskov dom v Gaberju", eden najlepših slovenskih salezijanskih zavodov, z veliko obetajočo prihodnostjo, sredi mogočnih tovarniških dimnikov, v najbolj gosto nase! ¡enem delavskem predmestju, kjer je don Bosko v teh kratkih letih storil mnogo dobrega.
Mariinišoe v Murski Soboti.
Močno so želeli salezijance v provin-cialno mesto Mursko Soboto,, v pokrajino, iz katere je razmeroma največ salezijan-cev. Tu se je po vojski osnovala nova gimnazija. Salezijanci pa so dobili nalogo, da v konviktu vzgajajo dijake te gimnazije, v kolikor ne hodijo od doma v šolo. Iz tega zavoda je v kratkih letih njegovega obstoja (1924) izšlo mnogo slovenskih inteligentov in duhovnikov. Danes spada zavod pod madžarsko oblast, toda deluje naprej.
- 123 -


Rakovnik okrog l. 1925. v okviru lepih rakovniških bajsrjev.
Kapela.
V napornem delu je zbolelo mnogo sobratov, zato je Družba želela, da se odpre hiša za bolne sobrate, ki so potrebni počitka. Za to je služil dom „Sv. Jožefa pri Kapeli." Kraj je blizu Radenec, znanega kopališča in zdravilišča. Sedaj je prijazna hiša prišla v tuje roke.
Sel o.
Predzadnja postojanka v Sloveniji je zavod na Selu pri Ljubljani (1936). Ta zavod je Družbi dala v upravo bivša banovina. Gojenci tega zavoda so prej bili v Ponovieah pri Litiji. To so veči>-noma zapuščeni in sami sebi prepuščeni fantje, ki jim je življenje dvakrat težko. Oblast je sprevidela, da utegne don Bos-kov vzgojni način še najbolje in najzdra-vilneje vplivati na te mlade, često zagrenjene duše. Zato je sklenila njih vzsoio poveriti salezijancem. In res so se v kratki dobi, odkar imajo vzgojo salezijanci, pokazali znatni uspehi, dasi je z gojenci take vrste delo zelo težko in uspehi zelo redki. Upanje pa je, da se bo uspeh leto za letom izboljševal in da bo vedno manj takih nesrečnežev, ki so v breme družbi in v nesrečo samim sebi.
Lisičje in Škrljevo.
Razmere, ki so nastopile po spomladanskih dogodkih, ko je nemška okupacijska oblast zasedla štiri zavode( Radno, Celje,, Veržej in Kapelo), so nas prisilile, da smo odprli dve novi hiši, v katerih smo namestili svoj mladi naraščaj.
Prva hiša je grad Lisičje v Lanišču pri Škofljici, kjer se na prijaznem gričku naši mladi kleriki študentje pripravljajo za salezijansko življenje in delo, ki jih gotovo čaka še v obilni meri.
Druga hiša pa je tudi grad — zdi se, da imamo kar strast do starih gradov — in sicer Škrljevo pri Št. Rupertu na Dolenjskem, ki nam ga je dobra družina, kakor tudi v Lisičjem, dala začasno v najem, da v njem nemoteno premišlju-ieio in spoznavajo salezijansko življenje mladi novinci, ki se želijo posvetiti sa-lezijanskemu delu.
Mimo zavodov na Slovenskem imamo tudi zavode na Hrvatskem, kjer delujejo v veliki večini slovenski sobratje.
V stolnem mestu Zagrebu „Nadbiskup-ski konvikt" za gimnazijce in „Omladin-ski dom" na Knežiji na periferiji mesta Zagreba z istim programom kakor Mladinski dom na Kodeljevem v Ljubljani.
- 124 -
V Splitu je družba pred petitoi leti prevzela upravo zavoda „Martinis - Mar-chi" za sirote splitske javne dobrotvor-nosti.
V	Slavoniji imamo zavod za gojence meščanskih šol in za Marijine sinove v Donjem Miholjcu. Celo v Srbiji smo prevzeli majhen zavod s skromnim programom za dladinske domove v Uroševcu.
V	Podsusedu pri Zagrebu je bila lansko jesen ustanovljena duhovnija s skromnim mladinskim domom. Nova cerkev, majhna sicer, a lepa in prijazna, je posvečena svetemu Janezu Bosku. Prav zadnji čas so na Hrvatskem odprli nov dom blizu Daruvarja, ki bo služil Hrvatskemu sa-lezijanskemu naraščaju.
Kot posebno vejo don Boskovih ustanov moramo omeniti tudi „Družbo hčera Marije Pomočnice", ki nima samo mnogo
Slovenk za ude, marveč že nekaj let deluje tudi na Slovenskem. Tiho, toda vztrajno se uveljavlja delo Hčera Marije Pomočnice v „Dekliškem domu" na Kar-lovški cesti v Ljubljani. Pod njegovo streho se večer za večerom zbira mnogo idealnih deklet, ki se navdušujejo in delajo za krščanske dekliške ideale. Dom, poleg tega nudi stanovanje in vzgojo tudi diiakiniam.
To je v kratkih potezah pregled sale-zijanskega dela na Slovenskem in na Hrvatskem. Vse delo je kazalo kar najboljše upanje za prihodnost. Vojska pa je za trenutek delo zavrla. Kdaj se bo znova razmahnilo in v kaki obliki,, pa je odvisno od božje previdnosti, ki vodi usodo narodov in ljudi.
iM.


SALEZIJANSKEM
SVETU
P,ztnacmca> kcist^afrat/, licai^lca i&pc&si nam muz!
Iz južne Argentine
V zadnjih dveh letih, kar je vojska zajela skoraj vso1 Evropo, so se zveze z zunanjim svetom, z Ameriko in Azijo in z drugimi deli sveta, zelo poslabšale in skoraj pretrgale. Prav redko> kedaj zaide v uredništvo še kako1 pismo od naših znancev in prijateljev po širnem svetu. Pa še tisto, kar pride, hodi neznansko dolgo, po tri, štiri mesce, celo pol leta ...
Zato naj nam naši ljubeznivi bralci nikar ne, zamerijo, ako nekaj časa ne bomo mogli prinašati toliko izvirnih dopisov in novic, kolikor bi si jih želeli. Naše salezijansko obzorje se je spričo zadnjih dogodkov občutno skrčilo tako na zunaj kakor na znotraj. Z zunanjim svetom nimamo zveze^.
doma pa izmed slovenskih zavodov kolikor toliko redno poslujejo samo zavodi v Ljubljani, Lisičjem in Skr-ljevem.
* * *
Iz Južne Argentine (Puerto Deseado, Patagonija) se je pred kratkim oglasila s. Ivanka Perovšek H. M. P. Opisuje nam svoje ondotno delovanje in med drugim pravi:
„Letos za božič sem bila spet na misijonskih potih po našem obširnem okolišu. O taki poti sem Vam že enkrat pisala, zato zdaj ne bom ponavljala, dasiravno sem marsikaj zanimivega doživela. Iz srca rada bi Vam poslala nekaj slik iz teh misijonskih dni, a se niso posrečile. Nismo imeli na raz-
- 125 -
polago poklicnega fotografa. Kdor pa ne ve, kako se taki reči streže, ne more kaj prida narediti. Saj veste, da pod streho navadno ni pripravnega prostora za to, na prostem je pa skoraj vselej nemogoče zaradi neprestanega silnega vetra, ki je naš stalni gost. Ne morete si misliti, kaj je to patagonski veter ... Namesto' teh Vam pošiljam nekaj slik z izletov, ki smo jih z gojenkami napravile v oddaljene hribe.
V Deseadu in okolici je prav malo zanimivega. Kjer ni žive in močne vere, tam1 tudi ni novih in lepih dogodkov. Versko so tukajšnji ljudje nepojmljivo brezbrižni. Dasiravno imamo dva dobra in goreča salezijanca — svetnih duhovnikov namreč tukaj ni in četudi se naš delavni g. inšpektor sam osebno' zelo zanima za duhovni napredek tukajšnje župnije, ni videti pravega zboljšanja. Pred praznikom farne patrone je g. inšpektor sam pridigal slovesno devetdnevnico, imel je
po dve pridigi na dan. Ali udeležba je bila kaj slaba. Najbolj stanovitni so bili dečki in deklice iz naših zavodov. Učenci iz državnih šol pa ne gredo ne k maši ne k drugim cerkvenim slovesnostim. Še na državne praznike, ko gredo v cerkev vsi uradniki, ostanejo' učenci državnih šol zunaj cerkve in čakajo, dokler ni konec slovesnega opravila ... Ali ni čudno, kaj?
Naše sestre so v zadnjem času' odprle v tej pokrajini dve novi postojanki in še več drugih jih čaka, kjer jih ljudje, silno želijo. A kaj, ko ni sester za nove zavode! Tukaj ni poklicev. Ce pa katera vstopi, ne vztraja. Iz Italije ne morejo- priti zaradi vojske. Morebiti imate v Sloveniji veliko poklicev in sester ... Kako bi bilo dobro, da bi jih nekaj sem prišlo. Gospod pravi: „Dajte in se vam bo dalo!" Cim več jih pošljete v misijone, tem več novih poklicev boste imeli.
1
f ■
* 'f:
Rakovnik z južne strani ob začetku tridesetih let. - 126 -
Hočeš doseči milost?
Zateči se k Mariji Pomočnici kristjanov! Koliko jih je že pri njej našlo tolažbo in pomoč, kolikim je že ona obrisala solze, ko so vzdihovali v obupu, in koliko milosti še hrani za tiste, ki bodo pribežali k njej.
Vsak čas prihajajo zahvalna pisma od Marijinih častilcev, ki so prosili dobro Mater za to ali ono milost in so jo prejeli. Vsak čas prihajajo prošnje, da bi molili v podnožju Marijinega oltarja, ker da so v stiskah in potrebah. Z zaupanjem prihajajo v svetišče številni Marijini častilci, da sami pokleknejo pred mogočno Kraljico in ji odkrijejo srčne želje in bolesti. Le njej si jih upajo odkriti, nikomur drugemu, ker ona je mati, ki zna sprejeti, čeprav smo revni, zna oprostiti, zna in hoče pomagati. Kako prijetno je klečati pred Marijo in jo prositi! Sladko je, odkrivati Mariji svoje bolesti in prelivati pred njo solze, ko bolest prikipi do vrhunca; jokati tam pred Marijo, ki s svojim usmiljenim pogledam briše solze in vliva tolažbo.
Če bi vsi poznali to sladko Mater, bi ne bilo toliko praznih vzdihov, toliko zastonj prelitih solza; krog njenega oltarja bi bilo vedno polno trpečih duš, ki bi v sladkem upanju klicale k Mariji. Marija čaka s polnimi rokami in je pripravljena deliti milosti vsem, ki pridejo prednjo in jo prosijo.
Pridite, trpeče duše, in jo prosite! Marija vas čaka, pripravljena, da vam pomaga.
Posnemajte tiste, ki so prosili in bili uslišani.
Zore Marija iz Doba je bila eno leto bolna za hrbteničnim vnetjem. Nobe|n zdravnik ji ni mogel pomagati. Obrnila se je k Pomočnici kristjanov in tu je našla, kar je iskala. Vsa vesela se je prišla osebno zahvalit Mariji.
ZapuŠek Alojzija v Ljubljani je imela
težko bolne otroke. Grozila je velika nevarnost. V skrajni sili se je zatekla k Pomočnici kristjanov in bila uslišana. Prišla se je osebno zahvalit Mariji.
Arko Franc iz Ribnice se zahvaljuje za uslišano prošnjo. — L. A. z Brezovice se zahvaljuje za srečno vrnitev iz vojske.
SOTRODNIKf! SOTRODNICE!
V mesecu novembru smo, v mesecu posvečenem dušam v vicah. Sveta Cerkev vas vabi, da se v tem mesecu goreče spominjate duš v vicah. Med temi so morda vaši starši, vaši bratje in sestre, vaši znanci in prijatelji, med temi je brez dvoma tudi več salezijanskih so-trudnikov in sotrudnic. Trpe, pa si ne morejo nič pomagati. Zato se obračajo k mm in vam kličejo: „Saj vi, naši sinovi in hčere, naši bratje in sestre, naši znanci
in prijatelji, saj vi, ki nam lahko pomagate, nam pomagajte, zakaj mi silno trpimo!"
Kdor posluša ta glas z Sivo vero, ga ne bo preslišal. Slišal ga bo in poslušat z usmiljenim srcem in bo hitel pomagat.
Pomožnih sredstev vam ne manjka. Tako sredstvo je molitev, ki naj bo v tem mesecu vsa za duše v vicah. Tako sredstvo so s p o k o r n a dela, s katerimi zadoščate božji pravici. Tako sred-
- 127 -
Stvo so dela usmiljenja, zlasti miloščina, ki v posebni meri briše grehe.
Duše v vicah vam ne bodo ostale dolinice. Vse bodo povrnile v obilni meri. Skušnja kaže, da se po dušah v vicah posebno lahko doseže božje uslišanje. Če kaj potrebujete — in potrebujete mnogo — obrnite se do duš v vicah in storite zanje kako dobro delo, in duše v vicah, tako drage Bogu, bodo prosile za vas in vam izprosile milosti.
Letos, ko toliko gorja biča svet, ko tudi nam božja šiba ne prizanaša, letos se še posebno obračajte do duš v vicah in jim darujte kar največ dobrih del in z namenom, da bi duše v vicah pro-
VELIKA OBLJUBA
Po vsej pravici imenujemo sv. Marjeto Alakok izvoljenko božjega Srca. Jezus sam jo je izbral in ji odkril svoje Srce. Pokazal ji je zaklade, ki se skrivajo v njegovem Srcu, in ji naročil, naj to razodene svetu in naj vse ljudi povedi! k njegovemu presv. Srcu, ki je studenec vseh dobrot.
Najznamenitejšo prikazen božjega Srca je imela med osmino sv. Rešnjega Telesa, dne 16. junija 1675. Klečala je v kapeli, zatopljena v molitev. Kar zagleda na oltarju Jezusa v morju svetlobe. Z levico je kazal Srce, podobno gorečemu kresu, desnico pa stegal proti Marjeti, kakor da vabi njo in ves svet k svojemu ljubezni polnemu Srcu.
„Glej", je rekel, „glej Srce! Kako zelo je ljubilo človeštvo! Vse je storilo, da bi pokazalo svojo ljubezen. V povračilo pa prejema zaničevanje in nehvaležnost."
Nato ji je naročil, naj katoliška Cerkev vpelje praznik presv. Srca in sicer prvi petek po osmini sv. Rešnjega Telesa, ona pa naj ta dan pristopi h Gospodovi mizi v zadoščenje za vso nehvaležnost, ki jo Jezus prejema v tem Zakramentu. „In jaz ti obljubim," sklene proseče Zveličar, „da se bo moje Srce na široko odprlo. V obilju bo razlilo bogastvo na vse, ki bodo častili moje Srce in širili to pobožnost."
To je najbolj sloveče razodetje. V njem se skriva vse, kar sp^ada k češčenju božjega Srca: namen: zadoščenje in tolažba božjemu Srcu; značaj : javno oešče-nje vse svete Cerkve; učinki: milosti,
sile za naš narod in mu izprosile srečno bodočnost.
Preden izide prihodnja številka Vesi-nika, bodo za nami božični prazniki. Da bodo v božičnih praznikih naše misli pri vas, je pač umljivo, saj nas vezejo z vami vezi posebne hvaležnosti in nam je vaša sreča prav toliko pri srcu, kakor sreča naših najbližjih. Naj vam bodo božični prazniki polni blagoslova in kljub težkim časovnim razmeram srečni in veseli! V sveti noči vas bomo priporočati božjemu Detetu in ga prosili, naj razlije na vas in na vaše obilo milosti!
Ostanimo združeni v mislih, molitvah in delovanju!
BOŽJEGA SRCA.
vsem častilcem in pospeševalcem te po-božnosti.
In kakšne so te milosti?
Iz raznih prikazovanj, ki jih je imela sv. Marjeta, in obljub, ki jih je v teh prikazovanjih prejela od božjega Srca, zberemo naslednje:
1.	Častilcem mojega Srca bom podelil vse milosti, ki so jim v njihovem stanu potrebne.
2.	Dal bom mir njihovim družinam.
3.	Tolažil jih bom v bridkostih.
4.	Pribežališče jim bom v življenju in v smrti.
5.	Blagoslavljal bom njihova podjetja.
6.	Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neskončno morje usmiljenja.
7.	Mlačni bodo postali goreči.
8.	Kraje, kjer bo izpostavljena in če-ščena moja podoba, bom napolnil s posebnim blagoslovom.
10.	Duhovnikom bom dal moč, da bodo ganili najtrša srca.
11.	Imena tistih, ki bodo razširjali to pobožnost,, bodo zapisana v mojem Srcu in se ne bodo nikdar izbrisala.
12.	V neskončnem usmiljenju bom dal vsem, ki bodo skozi devet prvih petkov pobožno pristopili k angelski mizi, milost končnega kesanja, da ne bodo umrli v moji nemilosti, in moje Srce jim bo ob smrtni uri važno zavetje.
Koliko dobrot!
Kdo se ne bo ob pogledu na čudovite dobrote oklenil z vsem srcem te lepe pobožnosti in jo priporočal tudi drugim?
1SALEZIJANSKI VESTNIK izhaja vsak mesec. Letno stane 6 L (za inozemstvo 10 L. Izdaja: Salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Tiska sal. tiskarna Rakovnik - Ljubljana. Predstavnik lastnika in tiskarne: dr. Jože Valj a ve c.
Urednik: Tone Vode,
$alem$aM>Ua duvz&a JU% soimUniSb/a
Salezijanska družba, ki jo je ustanovil sv. Janez Bosko, je razširjena po vseh delih sveta. Peča se zlasti z vzgojo mladine. Deluje tudi v misijonih.
Ta družba se v veliki meri vzdržuje s pomočjo sotrudništva. Zvezo salezijanskih sotrudnikov je ustanovil prav tako sv. Janez Bosko. Ker je Zveza salezijanskih sotrudnikov v veliko pomoč sv. Cerkvi, jo je sv. Stolica potrdila, papeži pa so jo priporočili in obdarovali s premnogimi odpustki.
Namen salezijanskega sotrudništva.
Salezijansko sotrudništvo Ima namen delovati za dvig verskega življenja. To skušajo člani 'doseči z molitvijo, lepim zgledom, dobrimi nasveti, širjenjem dobrih knjih, gmotnim podpiranjem verskih ustanov, zlasti pa s tem, da tesno sodelujejo s svojimi dušnimi pastirji in s Salezijansko družbo. Salezijansko sotrudništvo v nekem ozlru živo Izvršuje katoliško akcijo, ki Jo v zadnjem času tako toplo priporoča sv. oče.
Kdo more biti član sotrudništva.
Ker je namen salezijanskega sotrudništva delo za pospeševanje verskega življenja, morajo biti člani te Zveze le tisti, ki so takega dela zmožni. Ker tega niiso zmožni majhni otroci, se zahteva starpst 16 let. Vpišejo se lahko moški lin ženske. Da so deležni odpustkov, morajo biti vpisani pri Vodstvu salezijanskega sotrudništva v Ljubljani (Rakovnik).
Kako sodelujejo s salezijanci.
Namen Salezijanske družbe je pred vsem delovanje za zveličanje duš. V ta namen se salezijanci posvečajo vzgoji mladine po zavodih in šolah, pridiganju in dušnemu pastirstvu, misijonskemu delu med drugoverci in pogani, širjenju dobrega tiska itd. Salezijanski sotrudnikl in sotrudnlce pri tem sodelujejo, če salezijance v tem delovanju podpirajo.
Kako lahko podpirajo salezijance.
Sredstev ne manjka.
1.	Lahko jih podpirajo z molitvijo. Da delo doseže pravi uspeh, ga mora spremljati božji blagoslov. Tega pa Bog daje, če zanj prosimo. Prav zato naj vsak sotrudnik in sotrudnica vsak dan zmoli vsaj en očenaš In zdravamarijo. To predpisuje pravilnik.
2.	Lahko jih podpirajo s tem, če poiščejo čim več novih sotrudnikov in sotrudnic, takih, ki so požrtvovalni In Imajo smisel za versko življenje. Tem razlože, kako vzvišeno In zaslužno je tako delovanje; imena in naslove pa pošiljajo Vodstvu salezijanskega sotrudništva v Ljubljani (Rakovnik).
3.	Lahko jih podpirajo tudi s tem, če se v svojem okraju seznanijo fi sotrudnikl In sotrudnlcaml in se tako med seboj navdušujejo za delovanje.
4. Lahko jih podpirajo gmotno in sicer:
a)	Vsak sotrudnik in sotrudnica prejema mesečnik „Salezijanski Vest-nik". Izdajanje tega lista, ki je glasilo sotrudriištva, stane težke vsote. Dober sotrudnik bo skrbel, da bo vsako leto poslal vsaj toliko, kolikor je potrebno za kritje tiskovnih stroškov.
b)	Salezijanska družba mora skrbeti za naraščaj. Vzgajanje duhovskih poklicev zahteva vsako leto ogromne izdatke. Za kritje teh izdatkov je namenjen tako imenovani „Sklad Marije Pomočnice". Kdor pošlje svojim močem primeren dar v ta sklad, stori Mariji in Salezijanski družbi Izredno ljubo, sebi pa jako zaslužno delo, kajti delovanje za vzgojo duhovskih in misijonskih poklicev je ena najbolj važnih zadev.
c)	Pri salezijancih v Ljubljani je ustanovljena tudi masna zveza. Kdor daruje tri lire, je deležen vsako soboto sv. maše in vseh pobožnosti, ki jih opravljajo salezijanci in njihovi gojenci. Kdor hoče, daruje lahko tudi za druge, lahko tudi za duše v vlcah in si s tem nakloni prlprošnjikov onkraj groba. Ne prezrite te dobrote in poslužujte se je pridno! S tem korisflite sebi in drugim. Ti darovi se porabijo zlasti za vzgojo duhovskih in misijonskih poklicev.
č) Za pospeševanje verskega življenja služi dobro čtivo. Prav zato je sv. Janez Bosko ukazal pisati in izdajati dobre knjige. Salezijanci marljivo izvršujejo ta ukaz. Salezijanski sotrudniki in sotrudnice pa te knjige radi kupujejo, priporočajo in širijo in tako sodelujejo s salezijanci pri delu za duše, hkrati pa tudi gmotno pomagajo Salezijanski družbi. Ne prezrite te važne točke!
d)	Salezijansko družbo podpirajo sotrudniki in sotrudnice tudi z darovi za devefdnevnice, ki jih opravljajo salezijanci in gojenci k Pomočnici kristjanov po namenu tistih, ki se priporoče; nadalje z darovi za sv. maše ali v druge dobre namene. Lepo število sotrudnikov in sotrudnic je tako požrtvovalnih, da, ko nimajo svojega imetja, zbirajo darove pri drugih, da z njimi podpirajo salezijansko delovanje.
Sotrudniki! Sotrudnice! Ne pozabite nikdar besed sv. pisma: „Dajajte in se vam bo dalo" (Lk 6, 38). Prejeli boste stokratno plačilo in dobili v delež
večno življenje (Prim. Mt 19, 29).
Kakšnih odpustkov so deležni sotrudniki.
Kdor deluje po teh navodilih, kolikor mu dopušča zmožnost in vsakdanje opravilo, je pravi sotrudnik in je pod navadnimi pogoji deležen velikih odpustkov: polnega odpustka ob smrtni uri, polnega odpustka v vseh Gospodovih praznikih, v vseh praznikih Marije Device, v praznikih apostolov in več drugih svetnikov. Poleg tega zadobi sotrudnik, ki je v milosti božji, 400 dni odpustka za vsak tudi najmanjši pobožni vzdihijaj med delom, enkrat na dan pa popolni odpustek. Deležen je še več drugih popolnih in nepopolnih odpustkov.	, '	si,i,
Ako je naslovnik umrl aH spremenil bivališče, vrnite list na: VODSTVO SALEZ. SOTRHDSTVA, RAKOVNIK - LJUBLJANA i