Sfev. 117. mm, ? liSfms 23. sto m Leto L, e__a Naročnina ■ 1 < za državo SHS: M celo leto naprej Din. 120*-— sa pol leta It N SO-- ii četrt leta m .. „ 3*-_ ta en mosec „ «■ m 10-— za Inozemstvo: celoletno ..... Din. 2i|-— mesečno ..... „ IS*— = Sobotna Izdala: = v Jugoslaviji. . . Din. 15'— t lnosemstTv ... „ 35*— Posomna siev. 75 par. _ __ Uredništvo je r Kopitarjevi altol iter. 6/tH, Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemalo. Ureda. te'al Stv. 50, npravn. štv. 328. s Cena inseratom:^ Enostolpna petitna vrata mali oglasi po K 4-— In K 6 —, veliki oglasi nad 45 min višine po S 8 —, poslana tt<£ po K 12 —. Pri rečjom naročil h popust Izhaja vsak dan IzvzemSf ponedeljka la dneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Mesečna priloge; Vestnik SKSt Poštnina plačana v gotovini. Uprava je v Kopitarjevi nI. G. — Račnn poštne hran. ljubljanske št. 850 za naročnino In št. 349 za oglase, sagreb 39.011, sarajev. 7563, praške in dnnaj. 24.797 Na pravi poti. Vojna je posegla globoko v materialni svet in duševno življenje narodov. Izpod-maknila je temelje predvojnenra gospodarskega razvoja in zarezala globoke brazde V predvojni gospodarski sistem. Posledica tega je, da so se omajali tudi moralni temelji, na katerih se je razvijalo življenje in mišljenje širokih ljudskih slojev. Nezadovoljnost narodov, ki so med vojno obubožali, je dobila izraza v revolucijah, ki so šle preko Evrope. Kronane glave, ki so kolikor toliko sokrive svetovnega požara, so v mnogih državah izginile in na njih mesfo so stopile osebe, ki naj izvršujejo voljo ljudstva. Kmalu se je pa pokazalo, da izprememba v obliki držav ni izpolnila nad in da so vzroki nezadovoljnosti globlji. Tudi našo državo je zagrabil val nezadovoljnosti in se noče pileči, marveč raste takorekoč od dne do dne. Ljudska nevolja išče izhoda in hlasta za vsako frazo, od katere upa rešitve. Razni demagogi, ld iščejo svoje zasebne koristi, izkoriščajo to okolnost in kar licitirajo med sabo z različnimi gesli, ki se lepo slišijo, da jih potem v danem trenutku zapusto kot neizvršljive, ko so se z vara-njem ljudstva okoristili. Tako so tudi samostojni pred volitvijo v konstituanto oblju-bovali slovenskemu ljudstvu, da bodo nastopili v parlamentu proti srbski nadvladi, izvojevali avtonomijo Slovenije in republiko. Z vihrajočo zastavo pa so potem šli v centralistično vlado, govorili proti avtonomiji Slovenije, napadali avtonomistični program SLS in glasovali za parcelacijo Slovenije. Pomagali so vzdrževati režim, ki ga vsa javnost imenuje režim korupcije in absolutizma. Ni oblika države tista, ki povzroča in vzdržuje korupcijo, ampak velika in manjše vladne stranke, ki jih je izvolilo ljudstvo samo. Če bi danes bilo mogoče spremeniti obliko države in bi ljudstvo pri volitvah izvolilo zastopnike vladajočih stranic v isti številčni moči kakor pri zadnjih volitvah, bi se razmere niti za las ne spremenile, marveč samo še poslabšale; kajti na čelu države ne bi stal strankarsko neangažirani predstavitelj države, ampak strankar, ki bi državno oblast še bolj izrabljal v koruptivne strankarske namene, kakor delajo to sedaj predstavitelji vladnega režima. Ni sicer vseeno, ali je posoda lončena tali srebrna, vendar glavno to ni; poglavitno je, kakšna da je jed, ki se zajema iz posode. Široka avtonomija Slovenije in drugih pokrajin bi zasigurala ljudstvu resnično samovlado, ki je centralizem ne daje. Najsi je kdo monarhist ali republikanec, zavedati se mora, da je prvi, najbližji in glavni sovražnik ljudske samouprave centralizem, ki je po svojem bistvu in vseh svojih posledicah predstavitelj absolutizma. Zato je in mora biti naša glavna borba boj za resnično avtonomijo, kakršne nam vidovdanska ustava in upravna razdelitev države na temelju obstoječe ustave ne nudita. Slovenska ljudska stranka je po resnem in treznem prevdarjaniu postavila svoj avtonomistični program in nima nobenega povoda, da bi ta realni in izvršljivi program menjala. Opaziti je pa, da široki sloji ljudstva kljub dolgotrajnemu razjasnjevanju avtonomističnega programa še niso popolnoma prodrli v jedro tega vprašanja, ker se ne zavedajo, da bi oživotvorjeni avtonomistični program nudil Sloveniji in drugim pokrajinam isto, kar obetajo, pa ne bodo izvrMli zagovorniki federalizma in tisti, ki samo šarijo z besedo »republika« v svoje koristolovske namene. Socialna in gospodarska preureditev družbe mora dati avtonomističnemu organizmu vsebino, ki je zgolj kaka sprememba državne oblike, ki jo kot edino zvezdo rešiteljico proglašajo razni demagogi, ne more nuditi. Te misli so prevevale člane vodstva SLS na seji dne 21. maja v Celju. Vsi, republikanci in monarhisti. so po daljši in stvarni debati prišli do istega soglasnega zaključka. Udeležba je bila zelo lepa in so bili zastopani razen par zelo oddaljenih vsi sodni okraji Slovenije, zlasti iz šiajerske in Dolenjskega. Sejo je otvoril ob pol 10. dopoldne v dve ani pri Belem volu načelnik stranke dr. Anton Koro- šec, ki je uvodoma izjavil, da imajo vsi strankini zaupniki pravico in dolžnost določati politični pravec stranke. POROČILO STRANKINEGA NAČELNIKA. Nato je poročal dr. Korošec o političnem položaju in med drugim izvajal sledeče: Parlamentarne zadeve. Vsakdo se vpraša, kako dolgo bo še obstojala sedanja koalicija. Kakor se vidi, vladajoči stranki prav nič ne mislita, dati vajeti iz rok. Demokratom se čisto nič ne mudi z volitvami, med radikalci sta pa dve struji, od katerih je Pašič za radikalno izrabo sedanjega položaja, drugo krilo je pa bilo za spremembo sistema. Zadnje čase je pa tudi drugo krilo precej potihnilo. Edino, kar bi moglo motiti javnost v prepričanju, da nameravata vladni stranki še dolgo vladati in da ne mislijo na nove volitve, je dejstvo, da so prišli vladi-novci z agrarnim zakonom, toda mogoče je, da hoče vladna koalicija izrabiti samo agrarni zakon v svojo korist. Pravec, katerega zasleduje koaliciia, je, položaj politično eksploatirati in do skrajnosti izže-mati prečanske kraje. Zdaj sklenjeno posojilo jih bo še bolj združilo, kakor so bili združeni do zdaj. V parlamentarnih krogih celo mislijo, da se bo podaljšala zakonodajna skupščina čez postavno ji določeno dobo, kar je v sedanjih časih popolnoma mogoče. Zunanja politika. Na genovski konferenci anglešlR premier Lloyd George ni prodrl in je proti njemu prodrl predsednik francoske republike Poincare. Lloyd George se je oprijel v svojem brezupnem položaju male bilke, da se rešijo spori glede na jadransko vprašanje med Italijo in Jugoslavijo. Genovska konferenca je dalekosežnega pomena, ker je okrepila Francijo in politiko male antante. Amerika se je približala Franciji in pričakujejo zveze Francije z Ameriko. Anglija je protežirala Rusijo. Militarizem in imperializem sta se v Genovi okrepila. Sliki naše parlamentarne delegacije v Belgradu. Naš položaj v Belgradu se je v toliko zboljšal, da smo dobili več zvez z zemljoradniki in s skupino tistih muslimanov, ki so za avtonomijo. Med zemljoradniki sta dve struji; velesrbska in Avramovičeva struja, katera ni velesrbska in je mnogo bolj federalistična, kakor so federalisti drugod. Muslimani so se po svojem izstopu iz vlade razgovarjali z nami, če bi ne bila mogoča kaka parlamentarna kooperacija. Mislimo, da bi šli v vseh avtonomističnih vprašanjih skupaj. Muslimani so rekli, da se do njihovega strankarskega zbora dne 15. junija njihova taktika ne bo spremenila; kooperacija z muslimani, če jo odobri njihov strankin zbor, bo parlamentarno ohlapna; obdržali smo svoj socialni program, v avtonomističnih vprašanjih pa gremo skupaj. Domače stranke. Mislim, da je koncentracijska dr. Ku-kovčeva taktika prenehala. Koncentracija slovenskih svobodomiselnih strank se je izjalovila. Nasproti Samostojni kmečki stranki smo v najhujšem boju. Samostojni so neodkriti politiki; vsi samostojni poslanci so glasovali v parlamentu za razdelitev pokrajin in ko je bila ta sprejeta, so stavili predlog za izpremembo o razdelitvi. V interesu politične morale je, da se take reči ne dopuščajo in da se ne smejo volivci vleči za nos. Z Narodno socialno stranko nimamo nobenih stikov; včasih gredo z nami, včasih pa proti nam. Pri nas se je pod Ra-dičevimo kriljem ustanovila nova republikanska stranka. Tudi proti t j stranki moramo zavzeti stališče glede na program in taktiko. V kulturnem in gospodarskem oziru ne moremo prevzeti Radičevega programa. Radičeva abstinenčna taktika je zakrivila, da nas danes morejo še izžemati in zatirati in da moramo trpeti toliko krivic. Če bi bil Radič prej aktivno sodeloval v parlamentu, bi se bile gotovo reči drugače razvile. ! ' ŠnsterSiSeVa akcija W- nam je do zdaj le koristila, šusferšiča se drži le majhen krog, kateri, kakor se zdi, želi samo materielnih dohodkov in vrlin. Njihovi voditelji bi radi v svoje namene izrabili zadružništvo. Proti stranki vodijo boj bolj na gospodarskem, kakor na političnem polju. Poročilu načelnika dr. Korošca, katero je bilo sprejeto z najživahnejšim odobravanjem, je sledila debata, ki je bila živahna in stvarna in v katero so posegli gg. prof. Vesenjak, Rojs iz Ormoža, dr. Mohorič, Vrečko iz Ponikve, Brenčič, urednik Kremžar, župnik Baje, dr. Stanovnik, urednik Radešček, glavni strankin tajnik dr. Kulovec, dr. Leskovar, poslanci Gostinčar, Stanovnik, Sušnik, dr. Gosar, Krajnc in Škulj, urednik Smodej, podnačelnik stranke prof. Remec, župan Lebinger, dr. Brejc, predsednik Kmetske zveze posl. Brodar, dr. Korošec in dr. Ogrizek. Po debati je bila soglasno sklenjena sledeča RESOLUCIJA: ozirom na medstrankarsko gibanje v Sloveniji povdarja vodstvo SLS ponovno svoje stališče, da ie vprašanje republike in monarhije za našo stranko vprašanje druge vrste. V njej se lahko svobodno udejstvuje prepričan republikanec, kakor tudi monarhist. Prvo in glavno vprašanje za SLS ie popolna samovlada ljudstva v nerazdeljeni Sloveniji, Ugotavljamo pa, da je centralistična politika vladnih strank 7. neenakimi davki in bremeni, s kraljevo civilno listo v času največje bede po nekaterih krajih, z vedno slabšo in vedno bolj koruptno upravo, močno ojačila in poživila republikansko krilo v stranki: Ne samo posamezniki, cele organizacije se enodušno priznavajo na republikansko stališče. Strankino vodstvo bo to upoštevalo kot ojačenje svoje dosedanje opozicionalne taktike, katero odobrava ogromna večina slovenskega ljudstva. Vodstvo SLS ponovno odobrava taktiko svojega parlamentarnega zastopstva, katero je v parlamentu moško in dosledno zastopalo radikalni državnopravni in socialni program SLS. Vodstvo SLS odklanja vsak poskus razširiti pasivno taktiko hrvatskega bloka na Slovenijo in obžaluje njegovo vmešavanje v slovensko notranjo politiko kot otež-kočenjc sporazuma, ki bi bil med celo opozicijo gotovo umesten. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da je stranka danes trdnejša in bolj konsolidirana, nego kdaj poprej.« Soglasno so bili sprejeti iudi sledeči predlogi oziroma resolucije: 1. Načelstvu stranke se naroča, da skrbi za najširšo popularizacijo državno-pravnega programa, posebno potom brošur in časopisja. 2. SLS se udeleži volitev v oblastne skupščine, čeprav odločno in načeloma odklanja z oktroajem uveljavljeno upravno razdelitev države na oblasti in parcelacijo Slovenije, ker hoče tudi tukaj z aktivno politiko uveljavljati svoj avtonomistični program. 3. Vodstvo SLS se izjavlja za ohranitev porote s primerno modifikacijo zakona v tem smislu, do naj spadajo v bodoče vsi politični delikti pod kompetenco porotnih sodišč. 4. Vodstvo SLS izreka svoje ogorčenje nad nasilnim aktom sedanje centralistične vlade, ker je z razpustom občinskega sveta ljubljanskega vnovič dokazala, da noče spoštovati ustavno in zakonito zajamčene avtonomne pravice našega ljudstva. Na ljubo demokratskim mogotcem je v Sloveniji belgrajska vlada razpus tila ljubljanski občinski svet. To je protiustavno in znak upravne zmede, s katero se hrani sedanji demokratsko-radikalni režim. SLS kot no-siteljica demokratičnih načel in ljudskih svoboščin protestira najodločneje proti temu novemu belgrajskemu nasilju. Član vodstva g. Vrečko iz Ponikve je predlarral zaupnico Jugoslov. klubu in posebej še njegovemu vrlemu načelniku dr. Antonu Korošcu. Zaupnica je bila z navdušenim odobravanjem soglasno sprejeta. Dr. Korošcu in navzočim poslancem so zborovalci priredili burne ovacije, nakar jo dr. Korošec zaključil sejo z geslom: Pojdimo z jasnim programom složno napreil Držimo disciplino! ificiran. MINISTRSKI SVET O HRIBARJEVIH DAROVIH. — HRIBAR IZKLJUČEN OD POROČNIH SVEČANOSTI. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Radi zbiranja darov za kraljevo poroko v posameznih krajih države, je prišla vlada v precej velike neprilike. Znano je namreč, da so posamezni organi državnih oblasti zbirali darove na nedovoljen način ter da so silili državljane, naj jih dajo, ker so hoteli na la način doseči zasluge za sebe, dasi so vedeli, da se tako ruši avtoriteta državnih oblasti. Ministrski svet je že dalje časa razpravljal o tej stvari ter je izdal danes komunike, v katerem navaja, kako in v ka- tere svrhe se smejo zbirati darovi. Istotako je vlada v neprilikah radi tega, kako bi dovolila pokrajinskemu namestniku za Slovenijo Ivanu Hribarju udeležbo pri ožjih svatbenih svečanostih, ker je nastopil proti temu romunski svatbeni odbor. Radikalni poslanci so v tej zadevi posredovali pri romunskem poslaništvu v Belgradu, vendar pa do danes brez uspeha. Ta neprijeten pripetljaj se bo bržkone rešil na ta način, da bodo namestniki vseh pokrajin izključeni cd ožiih svatbenih svečanosti. Kraljeva Belgrad, 22. maja. (Izv.) Danes ob šestih popoldne jc izšla posebna izdaja »Vremena«, ki javlja, da se jc poroka kralja Aleksandra z romunsko princezinio Marijo odgodila na 8. junij. Uredništvo tega lista je dobilo danes brzojavko iz Aten, da ;e zdravstveno stanje princezinje Jelene, so-proge grškega prestolonaslednika in sestre bodoče jugoslovanske kraljice, še večino zelo opasno. Vsled tega da sc računa s tem, da bo romunska kraljeva dvojica podaljšala svoje bivanje v grški prcstolici in da sc mora zaradi tega preložili poroka. Uredništvo »Vremena« se je zaradi te brzojavke obrnilo na pristojna mesta v Belgradu in izvedelo, da sc tamkaj ta vest potrjuje. Kralj Aleksander je dobii iz Aten brzojavko, v kateri ga romunski kralj Ferdinand, njegov bodoči tast, naproša, naj zaradi obolelosti princezinje Jelene poroko odgodi. Tej želji jc kralj temprej ustregel, ker je že prej izrazil svojo pripravljenost odgodi-ti poroko, ako bi se zdravstveno stanje njegove bodoče svakinje nc izboljšalo. Amnestija in ruska vlada. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Ukaz o amnestiji političnih krivccv pred kraljevo poroko še vedno ni izšel. Minisirski svel čaka na povratek zunanjega minislra dr. Ninčiča, da poroča o pogajanjih z ruskim komisarjem za zunanje stvari čičerinom, ki je zahtevni od naše vlade, kakor znano, da mora prenehati nc samo s preganjanjem komunistov; temveč da se morajo amnestiraii tudi komunisti, ki so bili obsojeni radi atentata na kralja. Rusko vlada se jc za ta slučaj obvezala, da bo dovolila našim državljanom v Rusiji povratek v domovino. PRIPRAVE KLUBOV ZA PRORAČUNSKO DEBATO. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Jutrišnja seja parlamenta bo formalnega značaja, nakar se bodo seje bržkone odgodile po ftinkošfih. Za tega časa bo gotovo poročilo finančnega odbora o proračunu, tako da sc bo načelna debata o njem mogla pričeli lakoj po Binkošiih. Ta debata sc v poliličnili krogih pričakuje z veliko napetostjo, ker ne bo samo finnn-čnega, temveč ludi političnega značaja. Vsi klubi imajo pravico, da imenujejo za lo debato dva glavna govornika. Posamezni klubi so svoje govornike že določili. jugoslovanski klub je določil za načelno debato kot glavna govornika poslanca Stjepana B a r i č a in Vlad. Pušenjaka. DR. NINČIČA PRIČAKUJEJO. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Za danes zvečer se pričakuje prihod zunanjega ministra dr. Ninčica v Belgrad. Zunanji minister dr. Ninčič bo poročal ministrskemu svetu o končnih pogajanjih z italijansko vlado glede izvršitve rapallske pogodbe. Po njegovem poročilu bo padla v vladi o tej zadevi končna odločitev. Kakor znano, je Lloyd George stavil končni predlog o rešitvi jadranskega vprašanja, napram kateremu imata sedaj jugoslovanska in italijanska vlada zavzeti stališče. Podrobnosti tega predloga so še tajne. PROVIZIJSKO POSOJILO. Belgrad, 22. maja. 0 najetju ameriškega posojila se v političnih krogih mnogo govori. Zdi se, da je najetje posojila pri Blerovi skupini padlo v vodo. Vlada se pogaja z ostalimi bančnimi skupinami, ki stavijo ugodnejše pogoje. UPRAVNA RAZDELITEV ČRNEGORE. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo parlamentarni odbor za razdelitev Črnegore na oblasti. Črnagora kot zetska oblast šteje 200.000 prebivalcev. Vlada je predlagala, naj se stara okrožja odpravijo ter ustanove štiri nova okrožja. Pri glavnem vprašanju, kam naj se dodeli Kolašin, je vlada predlagala, naj postane sedež okrožja. Črnogorski republikanci so skupno z Jugoslovanskim klubom glasovali za ta predlog. Vladne stranke so ga z 1 glasom večine odklonile radi strankarskih interesov v tem kraju. Sklenjeno je, da se andrijevačko in beransko okrožje združita v eno okrožje s sedežem v Bera-ni, Kolašinsko okrožje pa se združi s pod-goriškim, ki naj ima svoj sedež v Pod gorici. KOMISIJA ZA ZEČEVIČEVE KRIVCE. Belgrad, 22. maja. (Izv.) V soboto je bila v Valjevu sekcija parlamentarne enke-tne komisije za preiskavo krivde v aferi generala Začevi&a, kdo je povročil smrt mnogoštevilnih rekrutov, V sekciji so bili predsednik dr. Živkovič, Etbin Kristan, Pero Markovič in dr. Janko Šimrak. Komisija je pregledala pehotno in topniško posadko ter valjevsko bolnišnico, Člani komisije so govorili z več vojaki iz raznih krajev, da bi mogli določiti krivdo za smrt vojakov. Dr. Janko Šimrak se je razgovarjal z mnogimi vojaki iz Hrvatske. V valjevski bolnišnici je takoj po prihodu umrlo 28 vojakov iz Bosne. Vsi vojaki so soglasno obdolžili komando v Mostarju, ki se ni brigala za zdravje vojakov ter je pustila, da so bili več dni nastanjeni v barakah in vagonih. Ko so vojaki prišli v Valjevo, so bili takoj poslani v bolnišnico, pa je bilo že prepozno. Njihova smrt je napravila globok vtis na meščanstvo. Tamošnji poveljnik je vložil pri vojnem sodišču obtožbo proti komandantu v Mostarju. Zanimivo je, da je pokojni poslanec Fra Didak Buntič, član Jugoslovanskega kluba, protestiral proti takemu postopanju z vojaki, da pa so ga radi tega imenovali vladni listi protidržavni element. — Druga sekcija komisije je odpotovala v Skoplje. FRANCNSKI ŽUPANI V ZAGREBU. Zagreb, 22. maja. (Izv.) Francoski župani, ki so na potu v Lvov, kjer se udeleže kongresa poljskih mest, so si včeraj ogledali zagrebške znamenitosti. Zlasti so si ogledali mestne naprave in kulturne ustanove. Francoska delegacija je bila gost zagrebškega mesta. Popoldne so se francoski župani odpeljali v spremstvu zagrebškega župana Ileinzla v okolico mesta in na Sleme. Zvečer so prisostvovali v gledališču predstavi Molierovega >Žlahtnega meščana«. Opolnoči so nadaljevali svojo pot v Lvov. LLOYD GEORGE O GENOVSKI KONFERENCI. London, 22. maja. (Izv.) Angleški mi-nitrski predsednik Lloyd George je po svojem povratku iz Genove izjavil v nekem razgovoru o genovski konferenci nastopno: Narodi so uvideli, da gre za borbo zoper revolucionarne življe in da je bila Genova prva in najzanesljivejša postojanka v tem boju. V boju zoper reakcijo je zavzela konferenca svoje stališče in na njej udeležene države bodo korakale od zmage do zmage. Garancijska mirovna pogodba je najvažnejše, kar se je doseglo v Genovi, Boljševiki so po svoji dolgotrajni izolaciji prišli v stik z zapadnimi silami in so se sedaj prepričali, da svojih načel drugim narodom ne morejo vsiliti. Cena kreditov, katere zahtevajo zase, je priznanje načel mednarodnih odno-šajev. O ciljih Rusov je izjavil ministrski predsednik Lloyd George, da ne dvomi o odkritosrčnosti in iskreni želji in volji ruskega naroda po miru. Vsi evropski narodi, tudi francoski, zahtevajo miru. POINCARE O NEMČIJI. Strassbourg, 22. maja. (Izv.) Koncem seje kongresa bivših vojnih udeležencev je povzel besedo francoski ministrski predsednik Poincarč in je med drugim dejal: Zmagovalci ostanejo pazljivi čuvaji za drago ceno kupljenega miru. Nočejo, da bi se mir kršil, toda ne pripuščajo tudi, da bi se mir naperil proti zmagovalcem in da bi se bistveni pogoji miru nekaznovano kršili. Nihče zmagovalcev ne nosi v svojem srcu imperialističnih ciljev. Nihče zmagovalcev ne želi, da bi ostali odnošaji do Nemčije za vedno spojeni s krvavimi spomini. Vsi žele, da se duhovi čimprej popolnoma pomirijo. Toda ako zapirajo svoje oči resnici, bi jih Alzačani kot mejni narod Nemčije prisilili, da jih zopet odpro. Zakaj oni poznajo Vsenemce in ne bodo nikoli verovali v bajko o nemški razorožitvi, ko vendar vidijo, da se dan za dnem odkrivajo nove zaloge nemškega orožja, PRVI PREDSEDNIK AVSTRIJSKE REPUBLIKE UMRL, Dunaj, 22. maja. (Izv.) Prvi predsednik avstrijske republike dr. Mayr je danes v Wald-Neukirchenu na Zgornjem Avstrijskem nenadoma umrl. Zadela ga jc srčna kap. IZGREDI NA IRSKEM. BeFast, 22. maja. (Izv.) V zadnjih 24 urah je bilo tu ubitih deset oseb in deset pa ranjenih, ' volitve se Bližajo. Poslanec Mermolja je pred kratkim tožil tajnika NSS, ki mu je očital, da se je Samostojna kmetijska stranka predala vladi. Listi so priobčili, da je bil imenovani tajnik radi tega obsojen. Za priziv podajamo mi obsojenemu tajniku sledečo okrožnico Samostojne kmetijske stranke, ki jo te dni pošilja svojim zaupnikom. Okrožnica se glasi: »Pokrajinska uprava bo v kratkem oskrbela revnim potom »Ekonoma« več vagonov koruze, moke in drugih živil po znižani ceni. Če potrebujete teh stvari, vložite prošnjo. Kjer so občine v rokah (to je v rokah samostojne- žev), naj to store občine, kjer ne, naj store krajevni odbori Samostojne stranke. V prošnji navedite, če je vas okraj trpel po suši, toči. Prošnje jo vlagati naravnost na Pokrajinsko upravo, oddelek za socialno skrb, ne potrtm tajništva.« Podpis: Tajništvo Samostojne kmetijske stranke v Ljubljani. Samostojna kmetijska stranka izrablja celo nesrečo, pomanjkanje, bedo, glad in stradanje revežev v Sloveniji v to, da bi obrnila javno mnenje v svoje strankarske koristi. Iz pisma sledi, da hoče stranka največjih korupcionistov, kar jih je rodila slovenska zemlja, izrabiti državno prispevke v to, da bi vprizorili agitacijo za svojo stranko. V to svrho uporabljajo takozva-nega »Ekonoma«. Poslanec Mermolja je še pred dvema letoma pisal, da slovensko ljudstvo za zadružništvo ni zrelo. Zato je tudi takrat podpiralo delniško družbo »Ekonom< le nek.i> podeželskih oderuhov in izžemalcev. Oddati niso mogli vseh delnic. Zato so lansko leto preosnovali delniško družbo »Ekonom« v zdrugo »Ekonom«. Torej ta zadruga »Ekonom« nima nobenega ozadja na deželi. Med ljudstvom ta famozna Kmetijska stranka nima nikjer nobenega zadružništva. Preskrbeli so drž. podporo »Ekonomu«, da bi mogli z državnim novcem delati reklamo za propadlo in sovražno stranko samostojnežev. Kako lepo se glasi oklic teh ljudi, češ, da bo Pokrajinska uprava oskrbela revnim polom »Ekonoma« koruzo, moko in druga živila po znižani ceni. Ti ljudje in Pokrajinska uprava z veleobjektivnim g. Hribarjem na čelu si mislijo, da bodo razdeljevali samo v vrstah ljudskih izžemalcev pristašev SKS, če bi bil pa še kje kak drug revež, potem je njegova naloga, da dela silo svojemu notranjemu prepričanju in poklekne ponižno pred samostojneže in prosi za pomoč. Če ne stori tega, naj ne računa na pomoč v svojem bednem stanju, ampak naj bedno pogine. Še nikdar nismo doživeli, da bi se javna uprava tako sramotno in naravnost zločinsko vdinjala v službo stranlmrstva, kakor je to stroila sedaj naša sedania Pokrajinska uprava, seveda po nalogu centralne državne uprave. G. Ivan Hribar naj nikar zopet ne pošilja raznih popravkov in pojasnil. Tukaj imamo ofi-cielen dokument iz pisarne naših Samostojnežev. Ta dokument odkriva vso korupcijo, ki jo uganjajo vladni ljudje in vladne stranke na račun ljudskih davkov in ljudskih žuljev. Siranka, ki pade tako daleč, da si že z vladno pomočjo in tujim denarjem kupuje duše, ki mora z javnimi sredstvi zlorabljati in izrabljati bedo, je že na koncu. To za nas zadostuje. Pripomnili bi še to, da je ta nepoznana velemoč »Ekonome, ki je pravkar nastala, ki nima menda na deželi nobene zadruge za seboj, v rokah vlade dobila milost, da preskrbuje pasivne kraje Slovenije. Pred kratkim je vlada naklonila temu »vele-ljudskemu podjetju' štiri milijone kron. Sedaj mu je zopet izročila velike vsote. Ljudstvo seveda od vsega tega ne bo imelo ničesar. Tudi ta »velikoljudski« »Ekonom« ne bo rešil potapljajoče se ladje Samostojnežev. V vsaki državi smo še dosedaj opazili na zadružnem polju ne-pristranost, zadruge, pa naj si bodo že katerekoli pripadnosti, so vživale podporo in naklonjenost. Država SHS pa podpira stranke, ki sploh nimajo zadružništva. Zadružništva, ki pa ] ■ rhtvo ustanovilo v resnično požrtvovalnem, vztrajnem in nesebičnem delu, pa ta velika državotvorna in ljudska država ne vidi, pač pritiska nani, ga šikanira in kjerkoli more zatira, i Ko bi g. Protič poxnal ta slučaj korupcije, bi zopet vzkliknil: »Mnogo čuda imamo v Srbiji, ampak takih čudes pa nimamo.« r+ Razpust občinskega sveta ljubljanskega znači novo nasilje centralistične, od slovenskih demokratov podpihovane belgrajske vlade. »Jutro« in »Narod« vsak po svoje skušata ta čin belgrajskega absolutizma opravičevati, toda s tako rabulisti-ko, da je podobne ni mogoče najti niti v židovskem talmudu. Poglejmo, kaj pravi o razpustu občinskega sveta občinski red za deželno stolno mesto Ljubljano, ki je še vedno v veljavi. Po določilu § 87 sme politično oblastvo občinski svet razpustiti le iz tehtnih vzrokov in mora v štirih tednih potem, ko je stopil ukaz o razpustu v pravno moč, deželni načelnik razpisati novo volitev, katero je izvršiti po določilih občinskega volivnega reda. Znano nam je, da pokrajinski namestnik Ivan Hribar že dolgo časa išče denarnih virov za poročni ; dar, Windischgraetzovo palačo na Bledu. Sedanji občinski svet je nameraval v obliki velikopotezne humanitarne akcije o priliki kraljeve poroke dati izraza svojemu patriotičnemu čustvovanju. To pa seveda ni všeč g. pokrajinskemu namestniku, ki b! raje videl, da bi bil občinski svet votiral | primeren znesek za vilo, da bi bili kriti | stroški g, Ivana Hribarja in consortes. To je bil tisti »tehtni« vrzok za razpust občinskega sveta. Zato se tudi ne čudimo, da so zadnje dni vehementni napadi na pokrajinskega namestnika v demokratskih krogih! i kar naenkrat prenehali. V tej zvezi je treba presojati nenadno potovanje Ivana Silnega v Belgrad, odkoder je prinesel mlado-liberalcem odkupno ceno v obliki razpusta ljubljanskega občinskega sveta. Toliko, kar se tiče stvarnih »tehtnih« razlogov* Kar pa se tiče formalne strani tega vprašanja, meni »Jutro«, da ni bilo nobene druge alternative nego razpust ljubljanskega občinskega sveta, ker da ne gre, da bi en del občinskega odbora bil voljen po starem, drugi pa po novem proporcu. To pa ne stoji, kajti tej alternativi se je bilo vladi mogoče čisto lahko izogniti s tem, da bi bila takoj po razveljavljenju komunističnih mandatov razpisala nove volitve za celokupni občinski zastop, ker so nadomestne volitve pri proporcu naravnost contradictio in adjeetol To priznava celo »Slovenski Narod, ki išče drugih razlogov za razpust nego »Jutro« in jih najde v tem, da se je stvorila v občinskem svetu demokratom neljuba koalicija. Ta razlog je seveda ravmotako piškav kakor »Jutrovi« razlogi, kajti dokler se koalicija ne pregreši zoper občinski red mesta Ljubljane, je zastonj iskati zakonitih razlogov za njen razpust, pač pa se najdejo lahko taki »tehtni« vzroki, kakor je potreba prispevanja za poročni dar gospoda Ivana Hribarja. Tako se tudi razume, zakaj je vlada poverila posle komisarju, demokratu dr. Senekoviču, da bi le-ta do pozne jeseni neomejeno izvrševal povelja in želje od zgoraj, dočim je dozdaj vedno veljalo, da posle vodi dalje župan. Seveda, g, Perič se je hudo zameril dr. Žerjavu, ker ga je postavil v znani aferi v Dubrovniku na laž. Tako izgleda pod današnjo vlado zakonitost, ustavnost im demokratičnost. + Pogajanja z Italijo. Belgrad, dne 23. maja. (Izv.) Vlada bo o predlogu angleškega predsednika Lloyda Georgea, ki se nanaša na rešitev jadranskega spora med našo državo in Italijo, končnoveljav-no sklepala šele po povratku zunanjega ministra dr. Ninčica z genovske konference. Pričakuje se, da dosne naša delegacija jutri dopoldne v Belgrad. Ministrski predsednik Pašič je nasvetoval svojim kolegom, naj se ne prenaglijo s svojim sklepom, ampak naj počakajo natančnega po- A. Debeljak: Jean Finot. (1856—1922.) Med vsemi slovanskimi rodovi so bili Poljaki morda v najtesnejših stikih s Francijo. Tudi krvno sta se oba naroda mogoče največ mešala. Za časa velike prekucije se je mnogo francoskih izseljencev nastanilo po deželah Jagieloncev. Zato nosi znatno število poljskih učenjakov in umetnikov francoske priimke. Spominjamo se samo na slovečega skladatelja Chopina. Na drugi strani pa je tudi na galskih tleh delovalo dokaj slovstvenikov ali drugih dušnih delavcev, ki so bili doma v »Severni Franciji«, kakor se tupatam naziva Poljska. Kdo ne pozna glasovite gospe Curie, rojene Slo-dovske, ki je soudeležena pri odkritju radija (1899)? Lansonova »Zgodovina francoske književnosti« omenja pesnikinjo Marijo Krysinsko, ki so nekateri še do letos ugibali o nji, ali ni ona prava iznajditeljica »svobodnega verza«. Slednji romanist ve za literarnega zgodovinarja in romanopisca Fortunata Strowskega, ki deluje danes na pariški Sorboni. Toda namenil sem se izpregovoriti o našem naslovniku, ki ga je koncem letošnjega aprila pobrala smrt po kratki in kruti bolezni. Rodil se je Finot na Poljskem, a ker se je kot vnet in strasten polemist zapletel v boj proti ruski vladi, je moral ostaviti domovino. Usidral se je v Franciji, kjer se je dal 1. 1897. naturalizirati. Postal je vitez Častne legije s pokroviteljem Sul-ly-Prudhomme-om, uglednim matematikom in poetom. L. 1890. je bil prevzel vodstvo Revue des Revues, tedaj nepoznatega obzornika, ki pa se je naglo razvil v odlično filozofsko in politično glasilo z naslovom Revue, zadnje čase pa se s izpremenjenim nazivom razmahnil v Revue Mondiale. Od 1. 1905. do 1908. je urejeval Cri de Pariš, razširil delovitost tega lista in mu dal novih pobud. Kot pisatelj in filozof sluje Finot po mnogobrojnih člankih in razpravah z globoko vsebino in proroško slutnjo bodočnosti. Ustvaril je modroslovski sestav »francoski neooptimizenK, čigar postopnemu razvoju je razumništvo vsega sveta sledilo z zanimanjem in katerega je celo širše občinstvo prijazno sprejelo. Navesti hočem poglavitne spise, spadajoče v sistem njegove vedre modrosti, prevedene domala na vse evropske jezike, pa tudi na japonščino: »Filozofija dolrro-večnosti'-, ki je dobila od Znanstvene akademije nagrado Audiffred, »Plemenski menski predsodek , r Problem in predsodek spolov«, »Napredek in sreča«, »Veda o sreči«, ki je prejela odlikovanje od Francoske akademije itd. itd. .V enem medvojnih spisov sCivilisčs contre Allemands« je pokazal na prepad, ki loči zaveznike kakor tudi nevtralce od Nemcev. Pravi, naj ne imenujemo teh ljudi »divjake« ali »barbare«, ker bi s tem utegnili pokvariti zmisol teh dveh besed, ampak kratko »Nemci«. Njih nravna svoj-stva, njih politični nazori, celo njih »verstvo«, vse jih loči od drugih narodov. Ker so pili iz velikih vrelcev vednosti in znan-stva, bi nastal nesporazum, ako bi jim re-kali »barbari«. Izraz »Nemec« je vsled njihovih zločinov postal psovka. Blagosrčni, pravični mož ie načeloval raznim ljudomilim in družabnim organizacijam. Nedavno tega je ustanovil »Zvezo vojnih vdov in sirot;:. Kot predsednik društva »Poplah« (Alarme) se je že več let odločno boril proti pijančevanju in oni dan je izdal knjižico »Njegovo veličanstvo Alkohol«. Odlični ekonomist in sociolog, ki je bil imejitelj raznih tujih redov in član brazilske kakor koimbrske akademije, se je uspešno poskušal tudi na drugih poljih znanosti. Mislim na spise kot »Francija pred jezičnim vprašnnjem«, »Eksperimentalna fonetika i. dr. Njegov sin, romanopisec in krilile, bo poslej urejal v očetovem duhu Svetovno revijo. Pred nekaj tedni bi bila morala priti na svetlo poslednja Finotova knjiga, ki bi bila mojstrsko povzela vse njegove nauke: »Delavnica srečnih ljudi«. Mnogo gradiva iz raznih strok pa je nakopičenega v zbirki »Mrtvašnica in o enega pokolenja« (1918), kjer se med drugim Finot toplo zavzema za male narode. 0 Srbiji je povedal: »Junaštva nekdanjih Grkov in Rimljanov zblede pred napori tega slovanskega naro-diča. Mar ni dal skoraj enoliko herojev, kolikor šteje prebivalcev? .. „ Značilna podrobnost: Srbi slovesno obhajajo obletnico svojega velikega poraza na Kosovem. Dasi so jih preplavili preštevilni sovragi, se jim je vendar posrečilo rešiti svojo čast in pridobiti spoštovanje sveta z načinom, kakor so umeli pozneje očuvati svoje narodne šege in navade.« Finotovo pričakovanje, da rimska diplomacija ne bo kalila s teritorijalnimi spori jugoslovansko-italijanskih odnošajev, se žalibog ni obistinilo. Upajmo, da se ne uresniči niti njegova napoved, da bo posta-la povečana, a izkrvavela Srbija v gospodarskem oziru »najlepša laška kolonija«. Škoda, ker so cenzorjeve škarje tako nemilo postrigle očitke naperjene proti mi' nislrstvu na Quo.i d' Orsay, ko n. pr. omenja umik skozi Albanijo! V nravstvenem pogledu se je Finot bo* jeval za Ideal, proti grobemu materijaliz-, mu. Svoje nazore je opredelil v člankih kakor »Propast ateizma«, »Kult Neskončnega« itd. Sfcv. m. srOTOJFC, 3ffc 23. tna/a Tm ročila o poteku pogajanj med našo in italijansko vlado. -f- Nova grška vlada. Atene, 22. maja. (Izv.) Kabinetna kriza je rešena. Sestavljena je koalicijska vlada, v kateri je prevzel predsedstvo Protopapadakis, notranje zadeve Stratos, zunanje posle Baltazzi in pravosodje Gunaris. Be!] na globoko. Moderno življenje je vedno bolj materialistično, vnanje, površno, plitvo. Moderna šola in kultura skuša vedno bolj zabrisati v dušah misel na posmrtno življenje. Vse misli in cilji, vse težnje in prizadevanje je obrnjeno samo na ta svet, na zemljo, na mrtvo grudo. — Zato moramo v ta materialistični svet klicati na ves glas, da ga ne bo zadušilo vrvenje in šumenje sveta: Kvišku srca! Za višje reči smo ustvarjeni kakor za golo prst! Z drugo besedo: Poživljati moramo versko zavest in poglobljati versko življenje! Materialističnemu toku sveta moramo postaviti nasproti armado idealno navdahnjenih, versko globoko prepričanih in praktičnih kristjanov. Temu namenu ima služiti shod moških Marijinih družb, obenem shod vsega vernega moštva binkoštni ponedeljek v Ljubljani. Opozarjamo katoliško javnost na veliko važnost tega shoda. Naj se stori za obilno udeležbo na shodu zadnjih štirinajst dni kar največ mogoče! Toplo povabljeno vse verno moštvo, posebno še Orli in katoliška inteligenca! — Državna železnica ni dovolila znižanja cen za udeležence pri zborovanju moških in mladeniških Marijinih družb. Pripravljalni odbor je pravkar prejel obvestilo, da je ministrstvo saobračaja zavrnilo prošnjo za polovično vožnjo na marijanski kongres v Ljubljani z motivacijo, »da ni zato ne postavnega razloga ne financielne možnosti«. Uprava južne železnice ie bila, kot smo že poročali, naši stvari bolj naklonjena, in te dni že prične pripravljalni odbor z razpošiljanjem zadevnih izkaznic za polovično vožnjo. Zavedni Gorenjci in Dolenjci pa naj s prav številno udeležbo pokažejo, da jim gotovi ljudje pač morejo nagajati, ne morejo jim pa oropati vneme za dobro stvar. — Državni prazniki. Uradno se objavlja: Katoliški episkopat cele naše Kraljevine je na škofijski konferenci za vse katoliške škofije latinskega obreda določil, da se praznik sv. Cirila in Metoda praznuje prvo nedeljo po 5. juliju, ako pa je ta dan nedelja, istega dne 5. julija. Ministrstvo za vere je vzelo ta sklep katoliškega episkopata na znanje. Pravoslavna cerkev bo proslavljala ta praznik po svojem koledarju. Državni praznik 24. maja vsled tega odpade. V veljavi ostanejo še nadalje državni prazniki: 28. junija (Vidov dan), 1. decembra (praznik ujedinje-nja) in 17. decembra (rojstni dan Njegovega Veličanstva kralja Aleksandra I.). Državni praznik 12. julija je vsled smrti Njegovega Veličanstva blagopokojnega kralja Petra I. Osvoboditelja odpadel. Ali se bodo na ta dan vršile kake spominske svečanosti, še ni določeno. — Fašistovska nasilja. Iz Celja: Včeraj predpoldan so fašisti v Celju na trgu prepevali kraljevsko himno. Vsi ljudje so se morali odkriti. Mimo je prišel priljubljeni in ugledni slovenski zdravnik in skladatelj dr. Ant. S c h w a b , ki zamišljen in v misli zatopljen ni videl pevajočih fantov, vsled česar se tudi ni odkril. Zato pa so se navalili nanj in ga začeli pretepavati. Vse Celje obsoja pobalinski napad na uglednega slovenskega kulturnega delavca, — Večerni vlaki Ljubljana—Kočevje. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu je ponovno interveniral poslanec Škulj za spremembo voznega reda večernih vlakov Ljubljana—Kočevje. Direkcija je izjavila, da se vozni red označenih vlakov spremeni v smislu prejšnjih intervencij in predlogov tako, da se enourni odmori odpravijo s 1. junijem. — Kolkovanje prošenj za vojaške olajšave. Vojni minister je na vprašanje poslanca Š k u 1 j a glede oprostitve kolko-vanja raznih prošenj in njihovih prilog za vojaške olajšave odgovoril, da v zvezi s finančnim ministrstvom prizna iste ugodnosti Sloveniji in Dalmaciji, kot so se pred mesecem priznale ostalim prečanskim pokrajinam. — Vodice. Dne 11. junija 1022 na praznik sv. Trojice bo v Vodicah slovesno Magoslovljenje krasnega novega Katoliškega doma, združeno z orlovsko telovadbo. Takrat vsi v Vodice! — Obupno stanje nižjih državnih "službenccv. Prejeli smo in priobčujemo: Da smatra »Naš Glas« s svojimi slovenskimi demokratskimi poslanci in ministri vred "as neuradnike za bedake, smo že davno vedeli. Nismo pa vedeli, da nas ima že za 'ako neumne, da bi morali verjeti njngovi opombi št. 20 z dne 18. maja "1922," kjer Pravi, da se je urednik tega lista informiral pri slovenskih demokratskih poslancih in ministrih in da so mu le-ti povedali, da je tista nesrečna naredba o maksimiranju grda polomija nekega uradnika Protiča v finančnem ministrstvu. Dalje pravi ta opomba, da se je v navalu večno nujnih zadev naredba prezrla, potem pravi, ko je izšla, so jo obsodili vsi slovenski demokratski poslanci in ministri. Zagotavlja že danes, da se polomija uradnika Protiča čimpreje popravi tako, da se pravici pomore do zmage. Slednjič nas tolaži s tem, da potrpimo, ker je stvar v dobrem tiru. — Od trenotka, ko smo čitali po časopisih, da so bili v prvi vrsti slovenski demokratski poslanci in ministri tisti, ki so glasovali proti predlogu nujnosti za uklnjenje te polomljene naredbe in se izjavili, da se to ne smatra za nujno, mislim, da niti največji idiot tej opombi uredništva ne bo verjel. Za nas je »Naš Glas« odslužil, mi se na njega ne bomo več naročili, dokler ne postane čisto stanovski, kakor priporoča poslanec gosp. Reisner v svojem poslovilnem pismu, 6. odstavek, z dne 26. aprila 1922, objavljeno v »Našem glasu« št. 19 z dne II. maja 1922. — f Učiteljica Ida Trampnž. V spomladi svojega življenja je bila odtrgana 19. majnika ta cvetlica in presajena na poljane večne lepote. Z imeni »Jezus, mama, papa« je izdihnila v težkih bolečinah »vojo čisto dušo. V nedeljo ob 4. uri smo jo spremili s solzami na ljubljansko pokopališče. Ko nam je bila v Istri z majsko deklaracijo začela svitati zora svobode, hodila je Ida od vasi do vasi in zbirala podpise za svobodo Jugoslavije. Pri tej priliki je morala prebresti vodo in se prehladila, ali v navdušenju za domovino se ni prav nič brigala za to prehlajenje, ki je sedaj povzročilo njeno — smrt. Po kratki zlati svobodi so prišli v Istro Italijani Tedaj so nastopili težki dnevi za Idinega očeta in njegovo družino. Da si rešijo glave, so morali bežati iz Pazina. Črvu fizične boli se je pridružila moralna žalost nad nesrečo njenega ljubljenega naroda, ali vse je pokojna Ida junaško pre. našala. Na sebe ni mislila, nego na mladino, ki jo je učila in vzgajala pri Sv. Petru pri Pazinu, v Pazinu, potem v Opatiji in Kantridi na reški mej'. Bila je mladini prava mati in sestra v zmislu onega krasnega proslova, ki ga je navdušeno govorila pred izbranim ljudstvom v Narodnem domu v Pazinu, ko je narodu prikazala sebe in svoje tovarišice kot prve maturantkinje priv. hrv. učiteljišča v Pazinu. Pokojna Ida je iz Opatije peš več kot dve uri hodila v službo na Kantrido pri Reki, ko so nastale ho-matije na Reki in okolici. Kako jc io bilo nevarno za nežno gospodično v času ko je D' Anunzio s svojimi tolpami teroriziral cel oni okraji Ali ona, čeprav bolehna, se ni ustrašila, ni hotela zapustiti svojih šolskih otrok. Pač lep vzgled junaštva in požrtvovalnosti mlade učiteljice. Ko so jo oče in znanci, boječ se za njeno življenje, klicali, naj pride ▼ Ljubljano, je rekla: »Komu naj prepusUm svoje otroke zdaj?« Ko več ni mogla, ko jo je bolezen vrgla na posteljo, takrat so jo pripeljali v Ljubljano, kjer je dolgo ležala, potrpežljivo prenašala svojo težko bolezen in zdaj, ko cvetcjo šmarnice, izdihnila svojo lepo dušo. Naj ji Bog da večni miri — Očetu, gospodu kmet. svetniku Franu Trarapužu ln obitelji naše iskreno sožalje! — Gostovanje v Domžalah. Dramatični odsek društva »Kamnik« gostuje na praznik Vnebohoda, dne 25. t. m. v »Društvenem domu« ob pol 4. uri popoldan z A. Funtekovo »Tekma«, dramo v treh dejanjih. Za obilni obisk se priporoča odbor. — OZ javnih nameščencev in vpokojcncev ima III. redni letni občni zbor v nedeljo, dne 28. t. m. v Ljubljani v veliki dvorani Mestnega doma. Prlče-tek ob 9. uri dopoldne. Podrobnosti v »Našem Glasu« od 11. t. m. štev. 19. — Za pospešitev političnih procesov. Ministrstvo za pravdo je izdalo vsem sodiščem v Južni Srbiji nalog, da naj čimprej dokončajo in razpravljalo o vseh tožbah, ki so posledica zakona o zaščiti države. V to svrho naj se odlože vse privatne in manj važne tožbe. Kakor znano, so ječe v Južni Srbiji polne raznih »političnih zločincev«, ki že mesece in mesece čakajo na razpravo in večina njih niti ne ve, česa so obtoženi. — Prošnje za prireditev loterije (tombole) sestavljajo stranke večinoma pomanjkljivo in jih vlagajo prepozno. Vse to zavlačtije rešitev, oziroma onemogoča gladko nradno poslovanje. V interesu strank je, da vlagajo take prošnje na kmetijsko ministrstvo potom pristojnega okrajnega glavarstva (magistrata). Prošnje morajo biti pravilno kolko-vane in vložene 2 meseca pred prireditvijo. V prošnji je natančno navesti kraj, dan in namen prireditve, število srečk (tablic) ter cena za posamezne srečke. Če želi stranka oprostitve plačila taks, je to v prošnji povdariti. Za vsak slučaj ie navesti tudi dan, na katerega sc namerava prireditev ev. preložiti. — Usmiljenim srcem se priporoča obubožani krojaški mojster Fran P a v š n c r. Potreben jc predvsem obleke. Kakršnakoli darila sprejema iz prijaznosti g. Mar. Habjan, hišnica »Zadružne zveze« v Pražakovi ulici. — Sirotišča v Osjeku zapro. Ker vlada na ponovne prošnje in vloge ni odobrila malenkostnih kreditov za vzdržavanje sirotišnic v Osjeku, jih bodo morali v kratkem zapreti. — Nagla smrt vseučiliškega profesorja. Vseuči-Hiki profesor Franjo Sandor v Zagrebu jc v soboto šel s svojimi slušatelji na poučni izlet h »Kraljičinem zdencu« v okolici Zagreba. Na poti pa se je nenadoma zgrudil in vsled srčne kapi umrl. Dijaki so ga na nosilnici prenesli v Zagreb. — Velik požar. 18. t. m. je požar npepelil parno žago in nekatere objekte tovarne tanina v Gjur-gjcnovcu pri Osjeku. Skoda je ogromna, ker so zgorele velike množine lesa in materiala. Kako je nastal požar, še ni dognano. — Ugleden vlomilec, V neki novosadski trgovini so te dni zasačili uglednega novosadskega meščana Rcgcrja, ko je ravno obdelaval železno blagajno in jo skušal vlomiti. Možakarja so izročili so- t- dflču. Ker jo živel zelo razkolno, se sumi, ds je izvršil že več siičnih uspelih poskusov. — Boj s tihotapci. Na dalmatinski meji so carinski organi zanačili večjo četo tihotapcev, ki so hoteli iztihotapiti večje množine tobaka. Tihotapci so pričeli takoj streljati na carinske organe in so carinika Botiča težje, več drugih pa lahko ranili in pobegnili preko meje. — Kolo ukradeno je bilo v soboto dne 20. maja t 1. dopoldne iz veže Sodna ulica 12 stavbnemu risarju Jože Briccljnu, znamka »Puch« št. kolesa pod sedlom 154.716 z navzgor zakrivljeno balanco, vredno 6000 K. Pred nakupom se svari, Izsleditclju 1000 K nagradel r, š Sporazum v delavnicah juž. žel. v Jlariboru. V nedeljo se je v Mariboru od zjutraj do 5. popoldne vršila konferenca med zastopniki delavstva, južne železnice in osrednje vlade. Poleg delavskih zaupnikov so se konference udeležili tudi poslanci^ Žebot, Golouh, Tokan, Dcržič in Kopač. Centralno vlado je zastopal Kosta Nikoljic. Ob 2. popoldne so se zbrali delavci pred delavnicami, kjer so jim pojasnili potek pogajanj in jih pozvali, naj pridejo ob 5., da izvedo končni izid. Ob 5. uri se je dosegel in podpisal sporazum. Delavcem se izplača do 24. t. m. kot predujem na draginjske doklade po 200 dinarjev, oženjenim po 250 dinarjev. Vračuna se jim tudi drugod odslužena doba. Včeraj zjutraj so se delavnice zopet odprle in je delavstvo pričelo z rednim delom. š Novi zvonovi iz livarne Maribor Livarna zvonov v Mariboru je te dni izdelala nove zvonove, med tem tudi tri za Bled in sicer: 1 v D glasu in 1350 kg teže, 1 v G glasu, 560 kg teže in 1 v H glasu in 400 kg teže. Nadalje za Razvanje: 1 v H glasu 300 kg teže, 1 v Cis glasu 200 kg teže; za sv. Martin pod Vurbekom: 1 v D glasu 1350 kg teže, 1 v Fis glasu 700 kg teže. Zadnja dva zvonova so v soboto svečano prepeljali iz Maribora v Sv. Martin, oni za Bled še čakajo na transport in jih je dotlej še lahko videti na dvorišču livarne. Livarna se bo preselila iz dosedanjega prostora v mestu v Melje, kjer si zgradi moderno urejeno tvornico, ker dosedanja stavba ne zadošča več in tudi iz drugih razlogov ni več primerna sredi mesta. g Žitni trg. Cene žitu so bile v Vojvodini sledeče: pšenica 1520 K, ječmen 1200 K, oves 1125 K, k oruza 880 K, pšenična moka (št, 0) 21.50 K. — Tendenca se je ustalila. g Bankrot velikega žit nega pod, e tja v Novem Sndn. Znana trgovina z žitom Šrajber v Novem Sadu je te dni objavila bankrot. Pasiva znašajo nad osem milijonov kron. Bankrot tega podjetja je na novosadski produktni borzi izzval precejšnjo kon-sternacijo. Pri podjetju so bila interesirana predvsem razna trgovska podjetja Iz Osjeka in Sarajeva. g Postnrji zarod. Kmetijski oddelek Pokrajinske uprave za Slovenijo ima oddati še nekaj tisoč po-strvjega zaroda iz vališča na Bledu, ki se že krmi in je sposoben za zaplojevanje ribjih voda. Cena 35 Din za 1000 komadov. Društva 25 odstotkov popusta. Naročila se sprejemajo le do 1. junija 1922. Obenem se poživljajo dosedanji naročniki, da čim preje prevzamejo naročeni zarod. g Menični blankeU nove emisije se izdajo v najkrajšem času v promet in se bodo najkasneje koncem meseca maja 1922 dobivali pri pooblaščenih prodajalcih (trafikantih). Finančna deželna blagajna v Ljubljani in davčni uradi izven Ljubljane so zavezani prodajati neposredno strankam le menične blankete v vrednosti po 13 Din 20 para in nad to vrednostjo. Po 30, juniju 1922 je kolkovanje (dokolkovanje) meničnih blanketov dopustno samo v smislu člena 13 taksnega in pristojbinskega pravilnika (Ur. list št. 104 iz leta 1921) in se smejo vporabljati izključno in sicer tudi ob tem do-kolkovanju samo monopolizirani menični blanketi nove emisije. g Živinski potni listi (stočni pasoši) stare emisije, razen onih po 50 para, ki ostanejo, kakor uradno objavlja delegacija ministrstva financ, Se dalje ▼ veljavi, se smejo ob predpisanem dokolko-vanju vporabljati samo do 30, junija 1922 in se za-morejo zamenjati proti onim nove emisije oziroma onim stare emisije po 50 para (eventuclno proti doplačilu) do 31. julija 1922 polom okrajnih glavarstev, ki prejmejo posebna navodila. — Ze rabljeni živinski potni listi, ki so opremljeni z uradnimi potrdili i. si. in živinski potni listi stare emisije po 50 para, ki ostanejo še dalje v veljavi, se nc zamenjajo. g Cene žita na češkoslovaškem. Ker se obeta v Češkoslovaški letos dobra letina, so cene žitu nekoliko padle. Cene so sledeče! pšenica 78 kg 310—320, 80 kg 330—355, 82 kg 345, rž 72 kg 245—250, oves 250—260, koruza 205—235, ječmen 220—235, g Ugodni izgledi žetve v Rusiji. Kakor poročajo listi, obeta biti žetev v Rusiji letos zelo ugodna. Posejanega je veliko več ko lani, tako na Donu 14 milj. desjatin. g Uvoz lesa ▼ Nemški Avstriji. Avstrija je v preteklem letu uvozila 42.683 vagonov lesa in to 4614 vagonov lesa za kurjavo iz Češkoslovaške, ostalo pa iz Mažarske in naše države. BORZA. Zagreb, 22. maja. (Izv.) Devize. Bukarešta 47, Milan 364, London 307.50—308.50, Newyork (ček) 68.50—69, Pariz 620—627.50. Praga 132—133.50, Dunaj 0.715—0.725, Švica 1315—1335, Varšava 1.85— 1.90, Budimpešta 8.65—8.75. Valute Dolar 67 do «8.50, Ka 0.72, Kč 127—132, funti 295—298, napoleondori 220, Ure 355 -360. Belgrad, 22. maja. (Izv.) Devize. Berlin 23.10, Budimpešta 3.50—8.60, Bukarešta 49. Italija 357, London 302, Pariz 615, Praga 132.50, Švica 1320, Dunaj 0.71, Curih, 22. maja. Berlin 1.68, NewyorK 524.25, London 23.34, Pariz 47.25, Milan 26.82, Praga 9.97, Budimpešta 0.63, Zagreb 1.86, Varšava 0.13, Dunaj 0.0525, avstr. krone 0.055, Bukarešta 3.95. Berlin, 22. maja. Dunaj 3.035, BudimpeSta 36.55, Milan 1598, Praga 589.25, Pariz 2821.45, London 1393.25, Newvork 313.25, Curih 5967.50. Praga, 22, maja. Dunaj 0.445, Berlin 16.85, Rim 270.50, Budimpešta 5.95, Pariz 478, Lon« don 234.50, Newyork 52.50, Curih 1005.50, av-i strijske krone 0.48, italijanske lire 267.50. Dunaj, 22. maja. Zagreb 34.97—35.03, Beln grad 139.38—139.62, Berlin 31.20—31.30, Budimpešta 11.295—11 355, London 43.325 do 43.375, Milan 496.70—497.30, Newyork 9719. do 9731, Pariz 878—879, Praga 183.65—183.85, Sofija 72.95—73.05, Curih 1848.75—1851.25. — Valute: Dolarji 9644—8656, bolg. levi 71.45— 71.55, nemške marke 31.45—31.55, angleški funti 43.175—43.225, italijanske lire 494.70 do 495.30, dinarji 139.08—139.32, romuski leji 67.44—67.56, švicarski franki 1843.75—1846.25. češkoslovaške krone 183.40—183.60, madžarske krone 11.295—11.335. _v Ruski dan v Ljubljana ki se radi slabega vremena ni mogel vršit! v nedeljo, dne 14. maja, se vrši v četrtek, dne 25. maja. Podpirajte! Prispevajte! r.y, i lj O verskem vprašanju v Rusiji je predaval včeraj v Alojzijevišču ruski publicist emigrant g. IC1 i m e n k o. V prvem, krajšem delu predavanja, je orisal religiozna psiho ruskega naroda, ki jo kot soodločujo-či momenti določujejo 1. dolgoletno rob-stvo pod Tatari, 2. pod carskim samodržav-jem, 3. geografski značaj Rusije in 4. Bizanc. Za bistvo ruske religioznosti je gosp, Klimenko označil neko brezmejno pasivno! zmožnost trpljenja, ki življenje smatra zgolj za kraj preskušnje. Nato je g. predavatelj prešel na boljševizem, kar je tvorilo pretežni del njegovega predavanja. Boljševizem je označil kot sistematičen poizkus va-ranja ruskega ljudstva in sveta in na podlagi raznih činjenic, zlasti razpada v rdeči armadi, izrazil uver/enje, da ta režim v najkrajšem času pade. Opisal je barbarsko preganjanje ruske cerkve in pravoslavne vere pod boljševizmom in navajal strašne! zglede. Najnovejši poizkus Čičerina, o katerem je g. predavatelj dejal, da je bil pod carsko vlado od poslaništvav Berolinu odstavljen, ker je izdajal dokumente ruske vlade Nemčiji — je označil g. Klimenko kot manever, da bi se Vatikan izrabil kot sredstvo za okrepitev propadajoče boljše-viške oblasti, kar je seveda obsojeno na! neuspeh. Glade konfiskovanja cerkvcnih dragocenosti v prid gladujočim je predavatelj dejal, da so se vse konfiscirane dragocenosti uporabile kot podkupljevalni fonci za inozemske liste, da bi ob priliki genovske konference delali razpoloženje za Rusijo. G. Klimenko se je v svojem ekspoze-ju verskega stanja v Rusiji zaradi pomanjkanja časa le mimogrede dotaknil notranjega vzroka strašnega brezverstva boljše-viških mas, toda ga je četudi v kratki obliki podal točno, pokazujoč na destruktivni vpliv carističnega režima, kateremu je bila oficielna pravoslavna cerkev vdinjana. Končno se je g. predavatelj v nekolika stavkih dotaknil najbolj zanimivega problema, to je zedinjenja, o katerem je dejal* da je soglasna želja vseh ruskih pravoslavnih inteligentov. G. predavatelj je za svoja zanimiva izvajanja žel živahno priznanje. Predavanje je priredila »Bogoslovna akademija« ter jc bilo mnogobrojno obiskano od g. knezoškofa, naših duhovniških, bogo-slovskih in dijaških krogov. lj Stolna Vincencijeva konferenca. Seja danes v torek odpade. Prihodnja seja v torek 30. t. m. ob pol 7. zvečer. — Predsednik. lj Umrla je na posledicah težke operacija na Dunaju gospa Josipina Vidmar, soproga posestnika ia trgovca z dežniki ter mati vseučiliškega profesorja ing. dr. Milana Vidmarja. Truplo prepeljejo v Ljubljano. Naj v miru počival lj Zabavni klnb »Danice« in > Zarje« vabi vSV člane, članice in prijatelje na majniški izlet, ki ga priredimo v nedeljo 28. t. m. z jutranjim vlakom k Peričniku. Udcležniki naj se zglasijo za informacije (prijave) v Akademskem domu, Miklošičeva cesta št. 5 vsak dan od 17.—18. nre. Prijave sprejemamo do petka 26. t. m. — Odbor. lj OZ javnih nameščencev in vpokojencev ima nujno sejo širšega odbora v sredo 24. t. m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: Poročilo belgrajskih delegatov, razgovor o obenem zboru. Predsedstvo. lj Golobe je v nedeljo zjutraj na Vodnikovem trgu okrog 6. ure zutraj lovila že bolj odraščena deklica na način, ki se mora obsojati in zabraniti. Na konopcu je imela pritrjeno koruzno zrno. Uboga žival jc zrno Pozo-bala in s tem pogoltnila tudi konopec. To je trpinčenje živali in opozarjamo poklicane faktorje, da take love preprečijo. Oslovski vesinTkT............. Uprava »Orliča« sporoča svojim naročnikom, da se jo tiskanje v 8. štev. napovedane igre »K mamici!« nekoliko zakasnilo. V nekaj dneh bo pa dotiskann in zadnji teden tega mcseca jo bodo dobili vsi, ki so jo naročili. Prosimo torej malo potrpljenja, naročanje pa vztrajno nadaljujte! Orel Krakovo—Trnovo. Jutri v sredo ob 8. nH zvečer fantovski sestaneli Pred seitankom odbo-rova seja. Fantovski večer Sentpetcrskcga Orla v Ljub* ljani bo v sredo ob 8. uri. Vsi bratic nai se istega zanesljivo udeležel Narodnn gtecial&če. '.'.•»-(■k ii rr.Kif s-mit, {•* rr4..i i . t * n v . IMR '.(HVmm^ I* • ' \ juv,-.V •">WAk i*-'. ti.j.i> R-<$. 'k.< prc-ifU* * r,-1 .j. ». >,T*V;*. i«. IAVR** C. OsmA. *W.o»f Ramrftjv hvem ••.i J. :r A. s FriBM&Ja -s Sfč A K 'Jft ^iv-tovnivjo g Robert« iVmf.-JftJ^ . j^rotvi Uvon. Turistlkn in šport. HitrtSfca |tHi« ittol in sestanek. Slovensko >v*r..,i*Vvi d;v.i:nv nmvdi »a hinkoitnc praznike »e-is>! V l litvičk m jcjerom, kier sc snidc * »':*«> 'MivaUVef* plav.marskotfa druStva ln člani 'OivRmi r.l*tvrt*r* lWnu i Hercegovinu. Udele-i-tr,Srn ■ .-.'.* v r*\l. if cn^h Ta ugodnont velja od vitcvšl 2. d<> vitfii> š Mini» t 1 Odhod iz Ljubljane preko ■ i\f.-.\n* »Ano 2. junija ob 17.53, zbirališče p.%1 v.f« pjfi r.* glavnem kolodvoru v Ljubljani, i š.e'.ti*m tt prijavijo, ako mogoče, v pisarni Srr \vA. x Petra tr^ 2, da preskrbimo glede vo-r.M. firMtoti-.&A, prehrane itd., ter dobijo tu tudi j informacije. Člani naših podruž- I r.-.e d^Kvi lahke vjc podatke pri podružničnih od-! K-.r.K \ pi*tn*nih prijavah nai vsak označi, ali rf.fldttira r.* vos ii Vrhovine, ali namerava iti ca 4 v.rc p0-* 15 Rudopolja k Plitvičkim jezerom. V ' niste piremembe rožnega reda uporabimo temu vlaka odgovarjajoč vlak po voznem redu od 1. junija t. I. K obilni udeležbi vabi odbor SPD. Otvoritven dirka kolesarskega potlsavma za Slovenijo. V četrtek na praznik, dno 25. t. m., se vrii otvoritvena kolesarsko skupinska in kvalitetna motorna vožnja nn progi Ljubljana—Medvode —Skofja Loka--Zlri—Dolenji Logatec—Vrhnika— Ljubljana, v dolžini 100 km s startom ob 13. uri pri km 2 na Celovški cesti in ciljem ob 16. uri pri km 2 na TržaSki cesti. Dirka je odprta za vse klube, včlanjeno pri Podsavezu. Skupina je po 4 dirkači, od katerih morajo priti v svrho kvalificiranja vsaj 3 dirkači na cilj v razdalji ne preko 20 metrov. Motorne kvalitetne vožnje: 1. Pomožni j motor na kolesu, čas 4 ure. 2. Motorji do 500 cm» (4 HP), čas 8 ure. 3. Motorji čez 500 cm' (4 HP), čas 2 in pol ure. 4. Motorji s priklopnim vozom, čas 3 ure. Prijavnine se sprejemajo najkasneje do 24. maja pri Športni zvezi, »Narodni dom< ali pri klubu »Ilirije«, kavarna Prešern, do 20. ure. Pri-javnina pred dirko se sprejema pa le proti dvojnemu nlačilu. (k) Otvoritev kolesarske sezone v ljubljanski okolici. V nedeljo, dne 21. t, m. otvoril je skoraj najmlajši, a tem agilaejši kolesarski klub »Danica na Ježici svojo letošnjo športno sezono s štirimi točkami. Vozil je le kratke cestne dirke z obratom na progi Stožice— Dob, s katerih je odšel častno, kajti časi, ki so se dosegli, oziraje se, da ima klub samo težko skupino, so skoraj nedosegljivi. Točno ob 3. uri so startali novinci na 5 km z rezultatom: 1. Kosirnik Mihael 9 min. 45 sek.: 2. Kermauner Mihael. 10 min. 18 sek.; 3. škerl Kocjan, 10 min. 50 sek. Takoj nato je startala glavna skupina kluba na 25 km, v katerih si 'e priboril zmago klubov predsednik Pečnik .ze v 47 min. 2 sek., kot drugi Prošek Mirko 47 min. 8 sek.; kot tretji Florin Ludvik 47 minut 15 sek.; četrti Pečnik Gusto 47 min, 16 sekund; peti Ramovš Ivan 47 minut 18 sekund Pri Handicap na 10 km: 1. Kosirnik Mihael 19 min. 15 sek.;; 2. Dobnikar Ivan 19 min. 16 sekund; 3. Snoj Tone, 19 minut 30 sekund. Pri tolažilni dirki na 5 km je zmagal Ramovš Ivan v 9 min. 47 sek. Startalo je 12 dirkačev. — Kakor razvidno, je postal klub že resen konkurent večjim in starejšim klubom. f L iraan^nuLa F R1.HA.RU dr. Josip Pogačnik ne ordinira do 1. i uni ja ots Vrtnarskega pomočnika :x'i,- jrrc:~<~ Njl«.'. .-s- V.FV-A, Fa&reiK. Nii.ip.ii ". M»r»- tmr. POSLOVODJA za novo opekarsko podjetje se išče. — Istotam sc spreime pomožna pisarniška moč eventuclno tudi gospodična. Ponudbe pod šifro »EMONA« 19S9 na upravo »Slovenca«. Mlajša PISARNIŠKA MOČ z dobro šolsko izobrazbo ter popolnim znanjem slo-vensk. kakor tudi nemškega jezika dobi takoj službo pri velikem industrijskem podjetju. Dopisi pod šifro i D obar stil« II-233-b na »Inter-reklam d. d. Zagreb, Ilica 21. (kolodvor) Bled kateri st k rodil do sedaj le kot depen-dir.cA, bo U ta teden ▼ polnem obsegu na novo otvorjen. elegantnih sob z divnim razgledom. PrroiTstaa kuhinja ln klet. 1996 H2 stanovanje s 3 sobami, 1 kuhinjo ter vsemi pritikli-nami na glavni progi od Maribora do Zagreba, ne predaleč od postaje, plačam dobro, sem trgovski potnik brez otrok. Ponudbe pod »Potnik 1998« na upravo Slovenca. Pomožnega \m\m, samca, več kolarjev ter pleskarjev za kočije išče za takoj Trgovina vina na debelo sprejme POTNIKA Ozira se le na prvovrstne mo-, či. Prednost ima isti, ki je že potoval v stroki. — Natančne ponudbe z navedbo referenc, po katerih krajih je potoval, zahtevo plače i. t. d. pod 1. junij 1988 na upravo lista. 1988 Cenj. občinstvu priporočam svetovno znane šivalne stroje GRITZNER v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo ter vse posamezne delo, olje, Igle za vse sisteme. Edino le pri JOSiP PETELINC, IitJUBlitJHTiH, SV. PetPo nasip 7. Poduk v vezenju brezplačen. Isto tam galanterija, srajce, kravate, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje, gnmbt, žlice, noži. Na veliko in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. Marke Slovenije po 15 K kupuje in plača najboljše cene Kari Kovačec, Osijek I, Stross-majer. ulica št. 15. III AUTO III BENCIN PNEUMATIKA OLJE VSA POPRAVILA MAST IN, VOŽNJE Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi JUG0-AUT0 d. z o. z. v Ljubljani ♦ Zailrazna CospoflarsKa Danita a. i v LjuLUjanL Poziv na subskribcijo »Slograd* d. d. tovarna Ker- kilo 3 krone se dobi. — Mesnica sč, Ljubljana, Spodnja Šiška. Jager. 2019 Inieca- 35-le-taa. z.a.;ebra l/||njm do 200 m dobro ohranjenih bolniška strežnica *UM,m železnih cevi i Mdemletao prakso iiče službe v_ kaki črzii-.i. ki ix=.a bolnika ali bolnico. Naslov t "-Titi >S"love-ca. pod štev. 1993. premer 1 palec. — FERDO DEBELJAK, Gameljne. 1999 Stanovanje s hranoi^^t^pradaj! za i&jaJti izit-A-Aci) pri solidni dru- j 20 minut od postaje Trebnje, vas Dol. tati i* i-lč-e. Pi-ziib-i pod »DIJAK« i Medvedje selo. — Več pove hišna itMsii!—F-Oz. i 152 Gorenjsko. —| gospodinja. 2000 Dražba posestva. V petek, da« 2-6. traja t L ob 3. uri popoldne se vrši na postaji Brezovica pri Ljubljani Naprodaj dobro ohranjen krojaški šivalni stroj, salonska suknja s telovnikom, laket obleka črne barve. — Opekarska cesta St. 31., Ljubljana. 100 komadov Midnih bobnov popolnoma dobro ohranjenih, za 100 kg vsebine odda takoj najvišjemu ponudniku ŠENTJANŠKI PREMOGOVNIK, Krmelj :: Dolenjsko. Proda se hiša z lepim vrtom na periferiji mesta. Poizve se v upravi Slovenca pod št. 2017. Ključavničar, delavnico ali pa posamezno orodje in stroje kupim event. se udeležim s kapitalom pri manjši taki obrti. Ponudbe na anončno in reklamno družbo Aloma Company Ljubljana, Kongresni trg 3 pod šifro »Klju- čavničarska delavnica«. 2011 c vir/ž. it ra 1676 kat ofeč. Brezovica. — Zemljišči merita t V -.-i- ".'■ r- ta n/. az.a:a v dolžini 450 m tik ob železniškem v.-.' vvtva >a br:■->. vs. Vvrai zalo prikladna za skladiščni prostor. zajamčeno pravi azbestni t škrilj za kritje streh. : ZALOGA pri krovcu FR. FUJANU, Ljubljana - Ilovica št. 48. VzkEciM VAS/A ierou. Vi Po^a.trala pri dražbi let»fh trgovcev PaHONIA" v Ljubljani. Dunajska cesta št. 33 CBALKAN). Hiii=ll!=:!l=llliE8il~!il= Darntte za liadupče mti rT' - ' ** M 1» Rusip! 1=111 Elll=!!!=!!!=!5I= Morska trava za madroce v v»aki množini so dobi najceneje pri: SEVER & KOMP. si Ljubljana, VVolfova ulica Stev. 12. 1861 Amerikanci, pozor! LEPO POSESTVO s krasnimi po itlopji, z dolgoletno trgovsko hišo v prometnem kraju se ugodno proda. Vprašanja jc staviti pod: /.700/1938« nn upravo »Slovcnca« Večje posestvo Celja hI rad kupil. Ponudniki nnj sporoSo svoje ponudim In zahtevo Jan. (Jnjezda, župniku nt Vel. Dnlltii, postu Jesenice na llolonj-•kriri v nvrho poi