537 Letnik 43 (2020), št. 2 k at er eg a so bili or g anizir ani r azlični ja vni pr ogr ami. A vt orica upr a vičeno po - sebno pozorn ost pos v eča pr azno v anju mednar odneg a dne v a ar hi v o v , ki so g a na H rv ašk em prvič obeležili leta 2009. V zadnjem delu enot e so pr edsta v ljene str ok o vne in znanstv ene deja vnosti ar hi v o v t er vpli v ustv arjalne industrije v ar hi v sk em s v etu. V okviru Digitalni arhivi in arhivske platforme a vt orica pr edsta v lja E vr op - ski ar hi v ski portal k ot naj v ečji spletni k atalog ar hi v o v na s v etu. Nat o piše o k art ogr af sk em portalu Mapire , ki je ar hi v ski portal za pr eg led zgodo vinskih ze - mlje vido v , zlasti z območja nek danje habsburšk e monar hije. Zadnji d v e tuk aj pr edsta v ljeni ar hi v ski platf ormi sta nastali iz ICAR US-a. Gr e za digitalno plat - f ormo Monast erium, ki je e vr opski virtualni ar hi v sr ednje v eških in sodobnih dok ument o v , na k at eri je bilo do k onca leta 2018 obja v ljenih v eč k ot 650.000 listin iz d v ajsetih e vr opskih drža v . T opot ek a je k ot najmlajša platf orma ICAR US - -a in na Hrv ašk em zelo r azši rjeno or odje za ustv arjanje mr ežneg a ar hi v a lok alne zgodo vine t er spodbuja njeno ohr anjanje in r azisk o v anje. Celot o zaključuje s pog la vjem na t emo digitalizacije v hrv aških ar hi vih t er opozarja na njene r a - zv ojne t eža v e in uspehe. Čepr a v se sintagme o sodelo v anju in mr eženju ar hi v o v pogost o poja v ljajo v v seh pog la vjih knjige, jih zadnji odsek (Sodelovanje in mreženje ) obr a vna v a zgoščeno. V t em pog la vju najdemo pojasnila o k onceptu int er disciplinarnosti v hrv aški ar hi v ski pr ak si. P oleg t eg a a vt orica pr edsta v lja oblik o sk upneg a de - lo v anja ak ademskih institucij v podpor o r azv oju no v e gener acije ak ademsk o izobr aženih str ok o vnjak o v , ki se ukv arjajo z izobr aže v anjem in r azisk o v anjem na podr očju ar hi vir anja t er v odenja e vidence, znano pod kr atico AERI. T uk aj je pr ed sta v ljen tudi pr ojekt PER SIS T , ki g a je Unesco začel za dolgor očno ohr a - njanje digitalnih inf ormacij in sodelo v anje na podr očju digitalne zaščit e. Zadnji v eliki pr ojekt , ki g a Lemiće v a pr edsta v lja, je Time Machine: Big Data of the Past . Omenjeni v see vr opski pr ojekt je namenjen r azv oju v elik e digitalizacije in r aču - nalnišk e infr astruktur e t er umetne int eligence z namenom po v ezo v anja e vr op - sk e k ul turne dediščine in njene dost opnosti na spletnih str aneh in aplik acijah. Knjig a na t o t emo bi bila pomanjklji v a br ez vpog leda v podr očje str ok o vneg a r azv oja hrv aških ar hi vist o v , ki je obr a vna v ano v zadnjem pog la vju t e enot e. Knjigo zaokr ožajo priloge: seznam str ok o vnih t eles Mednar odneg a ar hi - v sk eg a s v eta, seznam mr eže drža vnih ar hi v o v pri nas, izbor med str ok o vnimi izdajami naših ar hi v o v t er iz bor tisk anih in digitalno obja v ljenih r azsta vnih k a - talogo v hrv aških ar hi v o v . Upor aba digitalnih t ehnologij pri ar hi vir anju je sodobn a potr eba, pa tudi ar hi v sk o med institucionalno mr eženje, po v ezo v anje z drugo dediščino, znan - stv enimi in izobr aže v alnimi institucijami t er splošno od pir anje ja vnosti. Iz v se - g a t eg a ek onomsk o g ledano izvir ajo koristi ar hi v sk e str ok e in drža v ljano v , k ar ta knjig a dr . Lemiće v e plastično pojasnjuje in prik azuje s k onkr etnimi primeri. Go v or a je o dr agoceni inf orm ati vno in t eor etično pr emišljeni pr edsta vitvi dela digitalneg a ar hi v sk eg a ok olja v s v etu in na Hrv ašk em. dr . El vis Or banić Vrhniški razgledi ur ednici: Marija Oblak Čarni in T atjana Oblak Milčinski V r hnik a: V r hnišk o muzejsk o društv o letniki 18–20, 2017–2020. Muzejsk o društv o nadaljuje ustaljeno pr ak so z izdajanjem zbornik a V r h - niških r azg ledo v , v k at er em obja v lja zgodbe o dogodkih in osebah iz pr et eklosti V r hnik e in njene ok olice. Medt em k o sta prvi d v e št e vilki zbir k a r azličnih t ema - 538 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions tik in ju je ur ed ila Marija Ob lak Čarni, je zadnja, pod ur edništv om T atjane Oblak Milčinski, pos v ečena dog ajanju v Cank arje v em letu 2018. Številka 18 je izšla v letu 2017 in obseg a 311 str ani. Uv odu, v k at er em Marija Oblak Čarni pr edsta vi kr atk o v sebino zbornik a, sledi članek Olge Pi v k, pos v ečen st oti obletnici Majniške deklaracije . V izja vi, ki so jo v drža vnem zboru na Dunaju maja 1917 podali slo v enski poslanci z dr . Ant onom K or ošcem na čelu, so zaht e v ali zd ružit e v Slo v ence v , Hrv at o v in Sr bo v v A v str o-Ogrski v samost oj - no drža vno t elo. T emu je sledilo v edno močnejše giban je med ljudmi, ki je na zbor o v anjih podpr lo zaht e v o po samost ojnosti t er hkr ati dodalo tudi zaht e v o po miru, s v obodi, gospodarskih in družbenih spr emembah. V deklar acijsk em gibanju sta se za akti vir anje žensk posebej za vzeli F r anja T a v čar in Cilk a Kr ek, ki sta spodbudili posameznik e in društv a k zbir anju podpiso v za Majniško deklara- cij o. V kr atk em času je bilo zbr anih okr og 200.000 podpiso v , ki so jih zv ezane v sedem knjig na slo v esnosti v hot elu Union izr očile dr . K or ošcu. Med t emi so tudi izja v a in 1.494 podpiso v žena in deklet iz občine V r hnik e. V nadalje v anju člank a so obja v ljene tudi prv e str ani podpisnih pol tr g a V r hnik a in ok oliških v asi. T udi članek Marije Oblak Č arni je po v ezan z okr og lima obletnicama, in sicer: 160 let južne železnice Dunaj– T rst in 70 let pr oge Pr eserje–Bor o vnica, ki je nadomestila med v ojno porušen bor o vniški viadukt . A vt orica opisuje r azlične r azličice tr ase Ljubljana– T rst , ki so jih pr ouče v ali, izzi v e, ki jih je gr adbincem po vzr očal pot ek tr ase čez Barje, pr ednosti, ki jih je želez nica prinesla Bor o vnici, in šk odo, ki je prizadela V r hnik o. K er je bil med drugo s v et o vno v ojno bor o vni - ški most , ki bi bil tudi sicer potr eben sanacije, porušen in tudi nemšk a ob v ozni - ca ni bila primerna za r edno po v eza v o s T rst om, so po v ojni začeli no v ogr adnjo železnice Pr eserje–Bor o vnica, ki so jo k ončali decembr a 1947. Zanimi v o br anje popestri še bog at slik o vni mat erial. T atjana Hojan, ki smo jo sicer na v ajeni pr ebir ati v zv ezi s pr edsta vitvijo vr hniških učit elje v , se je t okr at lotila Gostilničarsk e zadruge na V r hniki. K er so sk ozi kr aj t ekle pomembne pr ometne poti, so se tu usta v ljali št e vilni potniki, ki so si želeli okr epčila. V prvi polo vici 20. st oletja je imela V r hnik a k ak šnih 20 gostiln, v k at erih so poskr beli za lačne in žejne popotnik e. Gostilničarji so usta - no vili zadrugo, ki je za s v oje člane pripr a v ljala str ok o vna pr eda v anja, pa tudi pr aktičen pouk iz servir anja in druge t ečaje. V naslednjih tr eh člankih ista a vt orica nadaljuje s v ojo stalno rubrik o: vr h - niški učit elji. Pr edsta vi nam učit eljice Ano Plešk o, Marijo Jurje v čič, Iv ano Dekle - v a, Olgo Horv at in P a v lo K os mač Bricelj, ki so službo v ale na V r hniki, v Ligojni in Žažarju. V prisp e v k u Jank a Jar ca v sliki in besedi spoznamo Jožeta F ur lana, v a - rilsk eg a str ok o vnjak a in ino v at orja. A vt or g a opiše k ot člo v ek a št e vilnih dar o v . Pr ed v sem je bil deja v en na podr očju v arilne t ehnik e, kjer je poznan po št e vil - nih pat entih in ino v acijah. Gojil je tudi v elik o ljubezen do g ledališča in umetno - sti, k ot član vr hnišk eg a or lo v sk eg a društv a pa je doseg al lepe r ezultat e tudi na športnih t ekmo v anjih. O Industriji usnja V r hnik a smo v V r hniških r azg ledih lahk o že v ečkr at br ali. T okr at je Nataša Oblak Japelj pripr a vila int ervju s T onet om R ožmancem, ki je pripo v ed o v al o začetkih usnjarne, k o je k ot otr ok opazo v al dog ajanje na t o v arnišk em d v orišču, poslušal očeta, ki je tam delal k ot k o v ač, in se k asneje k ot str ojni klju ča vničar tudi sam zaposlil v I UV , kjer je post opoma napr edo v al v v odjo vzdrže v alnih služb. Sledi drugi del prispe v k a Janeza Žitk a o vr hniških značk ah. Prvi del je bil obja v ljen že leta 2012, t okr at je dodanih še nek aj naknadno najdenih značk iz zasebnih zbir k in popis bojnih spominskih znak o v , ki jih je zaslužnim podelila Slo v ensk a v ojsk a po osamos v ojitvi. V rubriki Hiše se spreminjajo, sledovi ostajajo P olona Zalok ar t okr at pr ed - sta vi P odlipsk o dolino in ži v ljenje njenih pr ebi v alce v , od prv e omembe v 13. st o - letju do danes. Zgodo vinsk emu pr eg ledu sledi opis posameznih domačij, ki so v 539 Letnik 43 (2020), št. 2 g la vnem del vr hnišk e občine, k ar nek aj jih spada tudi v občine Dobr o v a-P olho v Gr adec, Log at ec in Horjul. Še v eč podatk o v o posameznih družinah P odlipsk e doline dobimo v prispe v k u Janeza Žitk a, ki je nastal na t emelju matičnih knjig za obdobje 1790–1970. Ob 100 -letnici r ojstv a klekljarice in soustano vit eljice Muzejsk eg a društv a V r hnik a Julk e F ortuna, r oj. Gantar , je društv o pripr a vilo r azsta v o Le klekljaj, de- kle, klekljaj in ob t em je nasta l zapis Kat arine Oblak Br o wn. Julk a je bila zanimi v a oseba. Kljub napornemu ži v ljenju na kmetiji in s št e vilno družino je našla čas in ener gijo za delo v anje na št e vilnih podr očjih. Bila je pr a v a ambasador k a slo v en - sk eg a čipk arstv a, k o je s v oje znanje r azdajala na čipk ars kih t ečajih, pripr a v ljala r azsta v e, na r aznih domačih sejmih prik azo v ala v eščino klekljanja, čipk arsk o tr adicijo pa je pr edsta v ljala tudi zunaj naših meja. Ustv arjala je k ot pesnica in izdala v eč pesniških zbir k. Bila je tudi pobudnica obno v e k apelice v Dolini pri Lipici, kjer so ji v zah v alo za trud posta vili obeležje. Zbornik k ot običajno zaključi Gašper T ominc z Vrhniško kroniko za minulo let o. Čist o na k oncu je še kr at ek zapis Katarine Oblak Br o wn o zgodo vini nek - danje lok alne železnice Ljubljana- V r hnik a in deja vnos tih za ohr anit e v zadnje sta v be, ki spominja na ta čas – sta v be železnišk e postaje V r hnik a. Številko 19 , ki je izšla leta 2020 in obseg a 230 str ani, k ot običajno, s kr at - kim po vzetk om v sebin, pr edsta vi njena ur ednica Marija Oblak Čarni. Ista a vt o - rica je prispe v ala tudi u v odni članek o V r hničanu Kar lu Možini, ki je bil eden od žrt e v spodlet eleg a v ojašk eg a upor a v Judenbur gu. Možina je bil na začetk u v oj - ne še mladolet en, k asneje pa mobilizir an in poslan na rusk o fr ont o. T am je padel v ujetništv o, po Br est-Lit o v sk em miru se je z drugimi ujetniki pridružil Juden - buršk emu pehotnemu polk u. K o so jih namer a v ali spet poslati na bojišče, so se upr li. P o zadušitvi upor a je bil še s petimi t o v ariši obsojen na smrt in ustr eljen. 19. št e vilk a r azg ledo v je nastajala v letih 2018–2019, zat o je bila oble - tnica prv e s v et o vne v ojne še v edno aktualna. Naslednja t ema je pos v ečena pri - morskim beguncem, ki so na vr hnišk em k oncu našli str eho nad g la v o in delo. A vt orica Olg a Pi v k je na kr atk o orisala pr oblematik o begunstv a, ki je bilo po v e - zano z v sakim no vim v ojnim žariščem. T ak o se je V r hnik a že leta 1914 sr ečala s prvimi begunci iz Galicije. Za Primor ce je bila najusodnejša Sošk a fr onta, ki se je odpr la leta 1915. Iz obja v ljeneg a seznama vidimo, da je bilo pri posameznih družinah na V r hnišk em nastanjenih okr og 460 begunce v . Bili so v g la vnem slo - v enski kmetje in nek aj F ur lano v . Pr e v lado v ale so žensk e z otr oki in star ejši mo - ški. V ečina je prihajala iz Bilj in Gorice, nek aj tudi iz drugih primorskih kr aje v . V ojno t ematik o obr a vna v a tudi Janez K os v prispe v k u Talci z vrhniškega območja 1941–1945 , kjer pr edsta vi 12 na V r hniki r ojenih žrt e v , ki so jih ok upa - t orji ustr elili k ot talce, pa tu di druge, ki so bili ustr eljeni na vr hnišk em območju. O k emik u Balt azarju Beblerju, ki je del s v oje mladosti pr eži v el na V r hniki, go v ori članek Marije Oblak Čarni. Njego v oče je po o vinkih prišel iz Š vice v Lju - bljano in začel isk ati gostilno za nak up ali najem. K o je iz v edel, da ima na V r hniki manjšo k a v arno v do v a po »nek em Š vicarju«, se je podal na og led in ostal. P or očil se je z 12 let star ejšo lastnico k a v arne pri Črnem Or lu in r odilo se jima je v eč otr ok. Med njimi tudi Baltaz ar , ki je doštudir al k emijo na dunajski uni v erzi. P o študiju se je vrnil k družini, ki se je med t em časom pr eselila v Idrijo, in se zapo - slil k ot pr of eso r na idrijski r ealki. Napisal je eno izmed prvih učnih knjig za s v ojo str ok o, bil je tu di odličen pr aktik in se je zelo za vzemal za u v edbo pr aktičnih v aj pri pouk u. K o se je po prvi s v et o vni v ojni upr l poitalijanče v anju r ealk e, je mor al zbežati v Jugosla vijo, kjer se je najpr ej zaposlil v Cink arni Celje, po pr eselitvi v Ljubljano pa je v odil pr edsta vništv o f armace vtsk eg a podjetja ISSIS iz Zagr eba. T atjana Hojan pono vno pr edsta v lja šopek vr hniških učit eljic in učit elje v: T er ezijo Dr ašler , Alojza Luznik a, ki je izumil didakt of on, Da v orink o Dežela, Jeli - co V uk Sadar , Julijo Spitzer t er zak onca Hink a in Marijo R a v bar . O lit ože lezni dediščini v drugi polo vici 19. in prv em desetletju 20. st ole - tja na V r hniki in Stari V r hniki izv emo v člank u Simone K erma vnar . Ohr anjenih 540 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions pr edmet o v ni v elik o, jih je pa pr ecej v ezanih na napelja v o v odo v oda. Najbolj r epr ezentati v en je v odnjak z nimf o, ki od leta 1904 st oji pr ed šolo Iv ana Can - k arja in kr asi tudi naslo vnico r azg ledo v . T ak e v odnjak e so podarile »tvr dk e« ob zaključk u v odo v odneg a pr ojekta k ot zah v alo za nar očilo. Izdelan je bil na Mor a - v sk em. Ohr anjenih je tudi k ar nek aj lit oželeznih v entiln ih pitnik o v (po domače štirn), v odnih črpalk in umi v alnik o v . K er je lit o železo h v aležen mat erial za obli - k o v anje, lahk o še danes po V r hniki občudujemo zanimi v e stv aritv e izdelo v alce v vrtnih, balk onskih in st opniščnih ogr aj t er nosilnih k onzol. T udi pri opr emi po - k opališč je imelo lit o železo pomembno v logo. P oleg ogr aj so g a upor abljali tudi za križe, nagr obne plošče, s v etilk e in sar k of age. Iz t eg a mat eriala je bil tudi leta 1888 zgr ajeni most čez Ljubljanico, ki je bil eden izmed prvih t o vrstnih objekt o v pri nas. Nik o Nik olčič Matužino v nas popelje sk ozi alejo k ozolce v v Blatni Br ezo - vici. T a vrsta k ulturne dediščine, ki danes marsikje izgublja s v ojo namembnost in pr opada, je, k ot pr a vi Dušica K una v er , »visok a pesem ljudsk eg a sta v barstv a«. V zapisu spoznamo zgodo vino in vrst e k ozolce v v Blatni Br ezo vici (nek at eri so stari 20 0 in v eč let), načine gr adnje (v ezanja) t er posamezne k ozolce v sliki in besedi. Ob r azsta vi Malar je vr eden v se h v ale in časti je nastal zapis a vt orice Mar - t e Rija v ec o soboslik arski tr adiciji na V r hniki, o posameznih družinah, ki so se ukv arjale s t o obrtjo in o t ehnik ah, ki so jih pri t em upor abljali. Iz bog at o ohr a - njene zapuščine Janeza Suhadolnik a in drugih lahk o občudujemo slik o vit o r oč - no t ehnik o poslik a v t er barvit ost in r aznolik ost slik oplesk arskih moti v o v . Ciril P etrič nam v s v ojih spominih odkri v a ži v ljenjsk o zgodbo, ki je podob - na zgodbam marsik at er eg a mladeniča pri nas. Želel se je izučiti za ključa vničar - ja, v endar ni mogel dobiti mojstr a, ki bi g a vzel za v ajenca. Zat o je našel delo v opek arni, na železnici in nat o v tisk arni. Cirilo vi spomini se pr epletajo z dog aja - njem na V r hniki in tak o mimogr ede izv emo še marsik aj zanimi v eg a o delo v anju vr hniških žag, opek arn, pi v o v arne, o »špitalu«, gr adnji R upnik o v e linije in o t em, k ak o so ži v eli ljudje v času gospodarsk e krize. Sonja Malo vr h je pripr a vila r azsta v o in članek ob 90. letnici Iv ana Ma - la v ašiča, v sest r ansk eg a umetnik a iz P odlipe. Možnosti za izobr aže v anje zar adi r e v ščine in v ojne ni imel, a je po s v ojem očetu podedo v al v eselje do slik anja in pisanja. V usnjarni V r hnik a je opr a v ljal delo nianserja, tj. pripr a v ljal je r eceptu - r e za barvne mešanice za barv anje usnja. Ob družinsk em ži v ljenju je počel še v elik o drugih stv ari. K ot samouk se je naučil igr anja r azličnih g lasbil, v cer kvi je igr al or g le in v odil v eč pe v skih zbor o v . Bil je tudi pritr k o v alec. Pri štiridesetih je začel pisati in obja v ljati s v oje zgodbe v r azličnih g lasilih, po upok ojitvi pa r oma - ne o pr epr ostih ljudeh v dom ačem kmečk em ok olju, v aških posebnežih in na v a - dah bližnjih kr aje v t er zgodbe o izseljencih. Naslik al je v eč k ot tisoč slik, sam pa je ilustrir al tudi s v oja knjižna dela. Pisal je pesmi, ki so izšle v štirih pesmaricah, v elik o je tudi ug lasbenih. Napisal je v eč sk eče v in iger , ki jih je tudi r ežir al. V es ta obsežni opus je pr edsta v ljen v člank u, sk upaj s št e vilnimi priznanji, zah v alami in nagr adami, ki jih je pr ejel v s v ojem bog at em ži v ljenju. Zbornik zaključita Gašper T ominc s kr onik o za let o 2018 in por očilo o delu Muzejsk eg a društv a v t em letu pr edsednice Katarine Oblak Br o wn. V r hniški r azg ledi številka 20 zaokr ožujejo jubilejno Cank arje v o let o, v k at er em so se ustv arjalci k ulturneg a ži v ljenja na V r hnišk em poklonili spominu na 100. obletnico smrti v elik eg a r ojak a Iv ana Cank arja. S t emi besedami nas ur ednica T atja na Oblak Milč inski u v ede v v sebino zbornik a, ki je v celoti pos v e - čen dogodk om, po v ezanim s t o obletnico. Prvi prispe v ek je strnjena f ot ogr af sk a razstava Zdaj naj sneži, naj brije veter , ki je nastala po moti vih iz del Iv ana Can - k arja, v sodelo v anju F ot okluba Diana, Muzejsk eg a društv a V r hnik a, Cank arje v e knjižnice V r hnik a in Za v oda Iv ana Cank arja V r hnik a. T emu sledi pr edsta vit e v Cank arje v eg a k oledarja 2018, ki jo je pripr a vila Nataša Oblak Japelj, na k at er em so upodobljeni pisat elje vi prv otiski iz domoznansk e zbir k e vr hnišk e knjižnice 541 Letnik 43 (2020), št. 2 in odlomki iz njego vih del. K oledar ima za ozadje star e r azg lednice V r hnik e, mo - ti vi z r azlago prizor o v pa se pono vijo na hr btni str ani posameznih list o v . Dog ajanje okr og posta vitv e Cank arje v eg a spomenik a na V r hniki in v Lju - bljani ima dolgo zgodo vino in pospr emilo g a je v elik o naspr otujočih idej, pr opa - dlih nat ečaje v in nezado v oljnih k omentarje v , obja v ljenih v r aznih časopisih. V se t o je zbr ano v prispe v k u Ljudstvu je spomenik všeč…še vedno , k ak or je bila naslo - v ljena tudi dopolnjena dok umentarna r azsta v a, ki so jo pripr a vili Muzejsk o dru - štv o, Za v od Iv ana Cank arja in Cank arje v a knjižnica V r hnik a. Čepr a v so se že po pisat elje vi smrti oblik o v ali pripr a v ljalni odbori za posta vit e v spomenik a, je t o s pomočjo ameriških Slo v ence v uspelo na V r hniki šele let a 1930, v Ljubljani pa še pr ecej k asneje, leta 1982. Članek dopolnjuje tudi pr eds ta vit e v del ak ademskih kiparje v Alenk e Vidr g ar in Bojana Ma v sarja, ki jih je na v dihnil v eliki V r hničan. T atjana Hojan je iz pedagošk e r e vije Popotnik zbr ala zapise, v k at erih oce - njujejo Cank arje v a dela zlasti z vidik a primernosti za pouče v anje mladine in njego v odnos do učit eljstv a. Dokler je bil ži v , so nek at eri pisci pr ecej kritično ocenje v ali njego v o delo, pot em so g a samo še h v alili. Prispe v ek O Cankarju po naše prinaša r azmišljanja T ar e Milčinski, ki so izhajala v Šolskih razgledih . Br alcem pripor oča, kje v se lahk o ber ejo o sla vnem lit er atu, hkr ati nam sk ozi njego v e črtice hudomušno pr edsta vi enajst o šolo; Cank arje v e že nsk e, ki jih »ni bilo malo«; zbir k o ljubezenskih pesmi, ki so zar adi »pr edrznih mest« k ončale na grmadi; cank arjansk o mat er , ki se žrtvuje za ne - h v aležne otr ok e; knjige, ki jih je z v eseljem pr ebir al in ta k šne, kjer je za spodbu - do potr ebo v al zr a v en še rum s čajem; njego v e posk use v politiki, ki je bila bolje plačan poklic k ot pisat elje v anje; V r hnik o, pr ečuden kr aj, ki je polnila Iv ano v o sr ce zd aj z bridk ostjo zdaj s sladk ostjo; njego v g lasbeni ok us; »štr bonclje«, ki jih je mali Iv an r ad jedel in jim na čast zložil tudi s v ojo prv o pesem … in tako se je začela moja trnjeva pismarska pot. Jože Jur ca se v člank u O Cankarju malo drugače spominja s v ojeg a pr eži - v ljanja časa v enajsti šoli pod most om, kjer se je druži l z vrstniki iz soseščine. Njego vi pr edniki so dobr o poznali Cank arja, ki se je v ečkr at og lasil v njiho vi go - stilni Na stari šr angi. T am je spoznal eno od domačih deklet , ki se mu je usedla v sr ce in jo je upodobil v s v ojih črticah. Jur ce v ded, ki je bil Cank arje v sošolec, je bil pr edsednik odbor a za posta vit e v Cank arje v eg a spomenik a na V r hniki, ki je tudi uspešno izpeljal pr ojekt do k onca. Čepr a v je bila njiho v a odločit e v deležna hudih kritik r aznih str ok o vnjak o v , tak o g lede izbr aneg a kiparja k ot lok acije, je bil ljudstvu spomenik všeč . Sledi ponatis spomino v eneg a izmed Cank arje vih sodobnik o v Stank a Sa - jo vica, s k at er im sta leta 1915 nek aj mesece v sk upaj pr eži v ela v str ažni st otniji v Judenbur gu. St otnija ozir oma njen »umetniški« del, ki so g a sesta v ljali slik ar Iv an V a vpotič, kipar S vit osla v P eruzzi, v časih pa se jim je pridružil tudi slik ar Hink o Smr ek ar , ni imela k aj dosti opr a viti z v ojno. Pri jat eljsk a družba, k at er e član je postal tudi Cank ar , je v ečer e pr eži v ljala po gostilnah, k ar je dalo po v od za r azne dogodi v ščine, s k at erimi so si kr ajšali čas. Št e vilni V r hničani in ok oličani so izgubili ži v ljenje na bojiščih prv e s v et o v - ne v ojne. Muzejsk o društv o V r hnik a si je dolgo časa prizade v alo za posta vit e v spomenik a v njiho v spomin. Celotno zgodbo je pr edsta vila Nataša Oblak Japelj pod naslo v om Ali je mogoče, da se je to res primerilo? . Naslo v je vzet iz Cank ar - je v eg a dela P odobe iz sanj, vr ezan pa je tudi na plošči, pod seznamom padlih in go v ori o gr ozi v ojne. Martina Horv at in Janez Jer eb sta r azisk ala pisat elje v o por eklo po mat e - rini str ani in g a pr edsta vila pod naslo v om Ivan Cankar in njegovo sorodstvo na Žirovskem. Od tam namr eč prihaja Nežin oče Martin Pi v k. R odo vnik se začne z Iv ano vim pr apr adedom Ur banom Pi v k om, ki mu je do danes sledilo 13 gener acij. Za k onec sta dodana še k oledar dogodk o v in kr onološki pr eg led Cankarje- vo leto 2018 na Vrhniki , ki g a je pripr a vila T atjana Oblak Milčinski. Pr ed nami je t or ej v elik o zanimi v eg a br anja za v se, ki jih zanima, k aj v se se 542 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions je nek oč dog ajalo na V r hnišk em, ljubit elji Cank arja pa naj ne spr eg ledajo 460 str a - ni obsežneg a zbornik a, kjer bodo got o v o našli k aj no v eg a o v elik em ustv arjalcu. Olg a Pi v k Peter Omersel: Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev Celje: Zgodo vinski ar hi v Celje, 2020, 171 str ani. P od okriljem Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje je leta 2020 iz šla knjig a z naslo - vom Želeli smo do zvezd: zgodovina celjskih raketarjev . Na 171 str aneh in v štirih pog la vjih je a vt or mag. P et er Omersel pr edsta vil zanimi v o zgodbo r ak etarstv a na Celjsk em. Pri nastajanju knjige sta sodelo v ala tudi pionir celjskih r ak etarje v Alek sander K erst ein in dir ekt or Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje t er zgodo vinar dr . Borut Batagelj. Vizualna podoba knjige je izr edno pri v lačna, bog at o slik o vno in tabelarično opr emljena. Knj ig a, za k at er o je a vt or že dlje časa pr ed izidom zbir al gr adi v o, je ses ta v ljena iz tr eh delo v – kr onološk eg a pr eg leda delo v anja celjskih r ak etarje v , pr eg leda t ehničnih v sebin posameznih pr ojekt o v in dela z osebnimi spomini vidne jših celjskih r ak etarje v . S sist ematičnim pr eg ledom je br alcu po - dr obno pr eds ta v ljena zgodo vina celjskih r ak etarje v v se od začetk o v do danes. Na k oncu publik acije, v zadnjem pog la vju, je a vt or priložil gr afični in tabelarični pr eg led g la vnih amat erskih r ak et od leta 1962 do leta 2012, ki daje celotni po - dobi knjige pik o na i. P o u v odnih besedah soa vt orje v ozir oma soustv arjalce v knjige se zgodba celjskih r ak etarje v začne s kr onološkim pr eg ledom dog ajanja. P og la vje je r azde - ljeno na osem obdobij od leta 1961 do leta 2019. Prv o obdobje, 1961–1968, opi - suje začetk e t er prv e posk use sesta v ljanja in izstr elitv e malih r ak et . K ot najstniki in r ak etarski entuziasti, ki so se spopadali s takr at še nepopolnim sr ednješol - skim t ehniškim znanjem in pomanjk anjem str ok o vne lit er atur e, so r ak et e sesta - v ljali v dela vnici eneg a izmed prijat elje v . Prvi posk usi izstr elitv e malih r ak et niso prinesli uspeho v , k akršne si je sk upina želela. Ob njiho vih zgodnjih neuspehih je po Celju kr ožila šala, da celjski r ak etarji iščejo naft o, saj so r ak et e namest o v nebo polet ele v tla. Bolj k ot v modelarstv o so se celjski r ak etarji usmerjali v na - črt o v anje in izdela v o lastnih r ak etnih mot orje v . Kmalu so spoznali, da je ključ do uspeha v sk upinsk em delu in v multidisciplinarnem znanju v eč t ehničnih str ok. Z ustano vitvijo R ak etneg a kluba Celje leta 1963 se je začelo drugo obdobje r azv oja celjskih r ak etarje v (1963–1968), ki g a zaznamuje uspešna izstr elit e v ek speri - mentalne r ak et e AR S-1. Ist eg a leta po uspešni izstr elitvi AR S-1 je bila ustano v lje - na Astr ona vtična in r ak etna sek cija Celje, ki je delo v ala v okviru A er o kluba Celje. R deča nit dela in r azv oja celjskih r ak etarje v je postal pr ogr am r ak et SIRIJ, ki bi doseg le visok e sloje Zemljine atmosf er e. V elik uspeh je Astr ona vtični in r ak etni klub Celje doži v el leta 1968, k o mu je Sk upščina občine Celje podelila zlat o pla - k et o in nagr ado Sla v k a Šlandr a za naj v ečjo amat ersk o r ak et o, ki so jo izstr elili na F ruški gori v No v em Sadu ob zaključk u mednar odne r azsta v e K ozmos miru I v Beogr adu. T a uspeh je klubu prinesel prv e klubsk e pr ost or e in minimalno občin - sk o dotacijo, ki je omogočala vzdrže v anje in r azv oj r ak etarsk e deja vnosti. Celjski r ak etarji so med s v ojim klubskim delo v anjem sodelo v ali pri r aznih pr ojektih z industrijo in drugimi društvi. K onec šest desetih let sta zaznamo v ala po v ezo v a - nje in r eor g anizacija. Leta 1968 je Astr ona vtična in r ak etna sek cija postala samo - st ojni klub. K ot samost ojni klub so se začeli po v ezo v ati z društvi izv en slo v enskih meja. Odme vni uspehi so po vzr očili množična pridruže v anja znanstv enih insti - tucij in no vih člano v t er sodelo v anje z lok alnimi industrijskimi v elik ani, k ot so bili Cink arna Celje, EMO Celje, Libela Celje, Železarna Št or e ... Or g anizir ali so r az -