I!
ro
7
odelnik
Odgovorni vrednik Mr.	IZMeiirein.
Tečaj
sredo 10. kimovca (ranojesna) 1851.
List 39
Bratje v černo se za vim o Britko tožbo zaženimo
?

r
Glas presilne žalosti ^ertovca med nami ni î Ah ! nas otec, naša slava
V grobu spava
Odšel je, kamor Prešeren, Kamor Cerer, bratec veren Kjer Mažgón prebiva zdaj V bolji, veseleji kraj.
5
1

Zlahten biser, bratje mili!
Smo zgubili.
Kdo bo čislal dom odsele Kakor Ti, iz duše cele! Kdo bo Ijubil rod takó Zdaj, ko Tebe več ne bo! Kdo odsele bo tolika
Njega dika!
Kdo nas terticam kopati Streči kdo pšenici zlati Blažit dušo in telo Kdo učil sirote bo ! Tuge bomo koperneli
Osaměli.

?
Ah! zakrila ga je raka!
Kdor Slovenec je, naj plaka! Glejte, roke so terdé, Več ne bije mu sercé Za domovje drago,
milo
Pod mogilol
: i*
Wagrobnica Wertovcu.
Zgubili smo slavniga pisatelja, is kreniga rodoljuba , očcta slovenske
Vino reje
Kemije
MATIJA VERTOVCA
bivšiga fajmostra
Šent
Vidu nad
Ipavo uda krajnske kmetijske družbe
itd.
5
kteri je po dolgi, 9mesečni vo
denični bolezni, 2. dan septembra okoli polnoči v Bogu zaspal.
„Novice", ktere je rajnki od njih začetka z bogastvam svojih vednost zakladal, v preveliki žalosti nad to
liko zgubo le zamorejo tužno klicati
Lahka mu je zemljica bila, zemlja slo
venska, ktero je Ijubil inobdeloval
. *
ktere sinovi bojo njegov spomin na veke hvaležno častili!
5
ít

i
?
Pred ko je doveršil delà, Ga zadene smertna strela. Nograd je zdaj sam ostal Brez gornika posihmal Tertje v njem se pobešuje
In žaluje.
Pomnila ga bo očina , Ni se ločil brez spomina Hčerki je zapustil dve Oj , prekrasne hcerki ste Ki ne boste ostarele,
V vek živele.

?
9
?
Perva hčerka Vinoreja, In Kemija nju pozneja!
'i
ugledali,
Kadar vaj Bomo njega mislili,
Rožice na
»
grob trošili,
Ga hvalili.

Nas osoda oštra tera Grob za grobom se odpera Kaj jih že zagrebli smo, Ki za dom goreli so , Ah ! pod koso smerti pada
>
»
Nasa nada!
Mertvih naj spomin časti se Bratje! v zlatu naj blišči se
Blagrovano njih imé,
Kakor delà njih lepé! Večen pokoj jim voščimo
9
?
In molimo!
Po dg or ski

/
ïzimino spomlatU převlec i.
Med vsimi žiti zasluži pšenica nar več skerbí, in kdor jo obdeluje, kakor ji gré, temu prinese o žetvi obilni sad.
v
Ce je spomladi, kadeř začne pšenica rasti, njiva suha postala, ji boš prav vstregel,
je omenjena prevlečba v navadi, se vsako drugo poljsko zanemarjenje kmetovavcu ložej prizanese, kakor zamuda tega delà o pravim času in pri lepim vremenu. Skerben kmetovavec popusti dostikrat vse druge ceravno
« V	-mm	• V
potrebne delà, da gre le s konjicem ali pa z voliči pšenico převleč. Kolikokrat ee ima njiva prevleči, tega se ne more sploh reci, to se da nar bolj po tem raz-
ako jo z ojstro
brano převlečeš. Ojstra brana zimsko hudó zatepeno
zemljo razdrobi in njivo prerahla. Zrak zamore ložej soditi, če je zemlja bolj terda, ilovna, zatopena ali pa
do korenín, jih zdrami in oživi, plevél se zamori in *ahla- Povleče se tako močno, da je njiva povsod, naj
brazde , po nji
pšenično bilje jame znoviga gosteji poganjati in šopato rasti. Nar bolje je pa njivo v lepim sončnim vremenu prevleči ; in ni se treba bati, da bi to delo njivi škod-valo. To delo je nar boljši obavljeno, če je njiva na videz taka, kakor da bi bila še le obsejana, da se le sèm ter tjè kaka zelena travica vidi. Nič ne dé
suse ali kakorsne koli
bodo razpoke od s zrahlano zemljo pokrita. To delo, ki je žitu prav ko ristno, se da ne samo na
teški, ampak
zemlji
?
kjer je pšenica vsejana

s
na vsaki drugi pridam napraviti, tode
na vsaki zemlji se mors, drugač vlačiti.
5
ce
Od spomladanske prevlečbe o zim i ne reži slavni
se ravno kakšno zeleno pšenično pereece odtergano vidi, kmetovavec Thaer tako le učí:
cela kal se malo kadaj z brano izruje in izterga. Cez
i
kakor je vreme , boš vidil
s ka
osem ali stirnajst dní
košnjim veseljem bj začelo žito rasti, in veliko gosteji
kjer
bo od uniga, ki ni převlečeno. YT tistih
?
Rčži, če se spomladi převleče, posebno ondi, kjer je v terdi in zatepeni zemlji, ravno, tako tekne , kakor pšenici, ako jo ravno ljudjé malokdaj prevleči dajo. Tudi v pešeni zemlji ji prevlečba dobro dé, tode brana
186
ne srne teška, temuč lahka biti in more lesenezobe imeti
Snidiio se je iz
gih
mož
in le takrat naj se převleče, kader se je že precej tem zboru, ki je tako vredj
dezel blizo 300 I da vsaki dan od S
v
ukoreninila. Če bi pa rčžene korenine zimski sren pre- zjutraj do 11. so udje loceni v 5 oddelkih; en oddelk
- -	A •	mm	m mm	i	m	•	• V •	•	•	1 #	Ili	1	•	v •	•	m	M	mm
več iz zemlje potegnil, ali jih hude sape in piši od- je za p olj o dels t
_	• a	M*«	m	« m	»	«	•	1	• V j	v
y
drugi za
ej o, tretji
krili
t
kar se dostikrat na puhli
emlj
pripetí, takrat gojzdnist
y
ceterti za
dj
in
ej
péti
naj se to delo ne z brano , ampak le z valarjem opraví
za
Od tega, da je ozim
pomladi prevleci dobro
se
bere v naslednjih kmetijskih bukvah: ( DasDechner sche vdeleži pomenkov. Vsaki
lovje (natoroznanstvo). Kakor je kte rimu drago, se pridruži temu ali unimu zboru , da se
dan
po tem
Hauslexikon. Leipzig 1841 , 8. Band, Seite 660)
kterih še to le povzamemo :
y
iz
do dveh popoldne je o b
zbor
v kterim
od 11. se take
ure
pretresajo , ki so
m, naj bojo kmetovavci
ali gojzd
narji
zivinorejci ali naravoslovci, važne. Moj ni namen
leže jejo
Pomladanska prcvlečba se posebno pšenici pri Ker se potem korenine s zemljo znoviga zasu- danes razložiti, kaj se je v vsih teh zborih govorilo in
ne gré tega delà opušati, posebno ondi
Je
sklenilo
tudi nimam casa za tak obširen popis
JCJU , IIC ^11/	MVll* V^MO^V. , jsvruv/^uv	1 "J^» J v ---------7	.............. ~...
ilovna zemlja. Pa tudi v bolj rahli zemlji škode ne kadar pa domii pridem, bom vse
t	1	'	l V| . .	v	.	__ -mr___Ct
važniši
reči
naznanil
stori
y
če se le na to pazi, da se vlaci kakorsna je
v
55
Novicah
zemlja, ali s tezji
lahkeji brano. Nj
se pa takrat
Povedati vunder moram, da koj v pervim zboru
převleče, kader začne žito rasti, kader se zemlja do- smo zvedili, da dařilo tistih 100 cekinov, ki so jih svitli
velj presuši in pregreje, in sicer kader je vreme za to, nadvojvoda J
ali pa perve dm velicigatr
ali mali
bati ozirnine spomladi prevleči, to ji nikakor ne škodj razne skušnje so dovelj pokazale, da se je ondi nar
Ni se treba nar bolje razložit:
v 10. zboru tistimu obljubili, ki bo
kaj so
y
let v o
lab ej i, in kak
b
naši
se d
P
d let
d
t
kom pri ti, je bilo dvema podelj
apčnosti ki sta med
bolj obnesla, kjer je bila tako převlečena, kakor da bi 45 pisavci na postavlj
vprasanje nar bolj
od-
bila njiva vnovič obdelana in obsej
Naj
ji trava
dala
y
ker sodniki med tema dvema niso bili v stanu
poterga kolikor hoče, koreninam to ne škodje, ampak razlociti, kteriga od se vidama okrevajo
govor je
bolj
V •
od druziga
y
zbor
m
zacno «noviga po
ar ©
anjati in ra- je tedaj sklenil: naj se da vsacimu 50 cekinov. Ta dva
sti
da je veselje. Ako bi pa spomladi ne bilo po njivi
možá
sta slavnoznani kmetijski pisavec Wi Ili a m Lob
veliko pšenice viditi, naj se převleče, gotovo se bo in pa dr. Fisch
Nj
pisanje pride kmalo v natis
kmalo pokazala in zgostila, siktera setev bi brez tega pomočka pod zlo šla.
da bo kaj , in zares mar- in berz po tem bomo tudi v kratkim v N
to reč
přestavili, ktera bo gotovo vsaciga bravca mikala
K temu, pristavimo se to
pog
lavitno vodilo, ki

Vsak dan popoldne smo ogledovali
zstavlj
v omenjenih bukvah (3. zvezik str. 64) pri kmetijske orodja, poljske pridelke, razstavlj
_	%#	%f	v f •	«il	« ^ 1 1 •	J	1«	« 1« V ,	-
T h a e r
prevlečbi sploh priporoča, namreč
Pri prevlečbi se mora bolj na lep kakor pri rali. Ce je zemlja premokra , boš z brano
živino
itd
eno sadje,
Podali smo se tudi v bližnje hleve zunaj
eme paziti, meata in na polje kmetov. Čudili smo se nad lep
žitu več škodoval kakor koristi!
y
zato
prevec
mandral in potlačil. Ra
ker bos zemlj
se pa tudi
vejo zivmo , svojim rojakam povedati
ki je tukaj viditi ; namenili smo se pa tudi
kako
d
tukaj
teg
štaj
?
tii
gle
y
prijate!, ne bos ni kjer vidil ognjusene ži
vari
y
da se ne bo zamokla njiva preveč presušila, pre- vine polne blata po bedrih, kakor pri nas! V hlevih
-	.	1 v	«V	_________ï •! ^ 1 __• Jîli 1_____«1__1____l______V , « , .V
den greš z brano na-njo, sicer ne bos der tedaj vidiš, da je vreme kmetijske d
pravil
Ka
smowecidel vidili kamnitne korita, kamor
pica
to
y
pusti vse drug
poklada , in ki se vsaki dan čisto pomijejo. Poljstvo je
n a
tr
in p oj di z b
n a
tii posebno
eji namenjeno
zato
diš
nj
K
skoraj cer* in cez po polju le
edaj
kosé
ti, ki jih v tretj
y
ktere bojo pa na jesen vse v nj
preorali
in
j
/
opis iz Solnohradu.
z ozimino ( p
ali režjo) obsejali za prihodnje leto
t
Z veseljem spolnem , kar sim 4. septembra obiju
po žetvi postane iz njive senozet, kakor sim že rekel
Jutro bo daritev daril
bil, iz 14. veliciga zbora nernskih kmetovavcovin gojzd- io ovcam domače reje; nadjamo se
•	i	t	/"	il	VfVti	it	_	t/
lepšim konjem, govedam
narjev v Solnogradu (Salzbur znaniti.
tr
vaznisi dogodbe na
y
ako
stí
Ak
y
lep
živino
re me pri pu
Pred 15 leti so sklenili nekteri nemški kmetovav
naj bi se možje, kterim je
povzdiga
kmetijstva
y
potreba, sicer ne boj
viditi, ki jo bojo iz planin pripeljali.
in to je sila
me pripusti
zamogli
sim rekel veliko
živine
cr »
OJZ
»nati
vkup pri
—j — -----j~ > —..... r~ - —©- .....—j—- - —	guan , kar dosihmal ni bilo mogoče; dežuje namreč za-
dništva pri sercu, vsako leto v kakošnjim mestu Nem- poredama dan na dan že celi teden, in kakor mi moii
v• •	«	.	•	v«	. .	m
V
ze
škiga snidili, in tudi kmetijske družbe austrianski

sarstva, akoravno ne nemških dezela, so se vselej pri- redko 2 dné
i v # i	j	i	%	m	m m m	. #	«	_
prijatli pravijo, je Solnograd dežela dežj
y
družile tem zboram, ker vednosti in umetnosti ne de
občinstvo vsih
er sta
poredama lepa in jasna. Po snežnikili
lajo razločka med narodnostjo, narodov kakoršnjiga koli jezika. Lani je bilo v Magde
je te dni dosti snegá padlo; za to je pa tudi že merzlo da bi kožuh včasih ne bil preveč.^
i
V
burgu sklenj
naj letosnj
14
zbor bo v Sol
Solnogradu je
veliko lepih
reci
viditi, tako da
gradu, tistim mestu, ktero šloví zavolj naravne le
se splaca to mestice, ki je pa sícer precej
y
dolgočasno
ogledat priti
V Išel
pa nismo tište lepote našli
pote scer majhne pa v živinoreji in v mnogih drugih kakoršne smo po popisih pričakovali ; naj se skrije de
j 9
pridelkih bogate dežele,
ki je
y
kar velicanske goré in setkrat pred
našim
3 led am, kar krasoto narave vtiče
prijetne doline vtiče, gorenski strani naše krajnske de
žele zlo zlo podobna.
1. dan t. m. je začel občnospošto zbora, svitli nadvojvoda J
Ravno mi je g. U lr i ch iz Bledá, ki je tudi v Sol nograškim zboru, veselo novico povedal, da so
z
veliki shod
--n--------- ------? .	■	|»W .	,	— íi
predsednik oziram na zanemarjeni stan naših gojzdov in na živo
-----7 ---------— • "J ' ~—	------- —« prijaznim potrebo, umjBi vcuuuou v uonciuuvauju
nagovoram, v kterim je imenitnost in koristnost tacih ěirjevati, v tem zboru pričujoči gojzdarj
bolj
• v •
vednosti v oskerbovanju gojzdov raz
shodov razjasnil, čeravno se dosežene delà ne daj
Ceske
y
in
po
zgleda
Marske družbe sklenili
gojzdnarsk
----^	7 --------- -- --------- —---—— ,--J ~ —	lit J.I1UI01IV vtl U/J u 1/ PU1UUJ11 ,	^ U I AUUM1 Dl
vatlam meriti, kakor nekteri mislijo, ki od kmetijskih družbo za Tiroljsko, Solnograško, Štajarsk družb terjajo, da bi po
njih mogel
berž berž vsak kme
y
tovavec obogateti
dar zgublj
y
séme, ki ga družbe sejejo, ni nik
Krajnsko in Primorsk
tan ovi 1
ktere de
in kalí, zorí in donese sad dostikrat še
le v poznejih letih
lavnost se bo prihodnje leto začela.
He več bi rad pisal, pa mi časa
je ravno seja napovedana, v kteri se bo plesnj
pri manj kuje
ker
187
grojzdje ohledovalo, ki je danes iz La ski ga Ti- ljudstev najti, od kterih imén se pa ne more prav ve roljskiga prišlo, kamor se je že tudi tista nova bolezin
diti
od kod so vzete , pa saj so li kako manje ljudstvo rojzdja pritepla, od ktere je bilo v poslednjim lista pomenile, kot postavim Katili, Menokalini, Kallipidi govorjenje, da se letos zlo po Laškim razširja.
o* »

Z Bogam !
Dr. Bleiweis.
Narodske starice.
Petnajsti list.
Reçusses ali kakor nekteri beru Fecusses itd. Greški in rimski novaki so bili povsod natřeseni; tako si je tudi na Slovenskim od njih misliti. Tako sim Ti ljubi Jože imena nekdajnih Slovencov ali tukajšnih Vindov preštel. Z Bogam!
Tvoj stari prijatel Benkov Tone.
Ljubi moj Joze ! Do zdaj sim Ti pisal, da so bili Vendi ob jadranskim morji že nekdaj, in da imé Vendi Slovence pomeni. Tudi sim Ti razlagal iména njih dežel. Danes Ti mislim razložiti posebne iména, ki so jih Vindi ali Slovenci po krajih svojiga sta- leta v ilirskim jeziku natisnjene pod naslovam : Mla
Novicar iz storenshih hra jer.
Iz Reke smo dobili gimnazialne periohe letašnjiga
no vanj a imeli
5
tù
80
dez ces. kraljev ske gi m nazieReckeiz ponaša
/) Karni, Krajni ali Krajnci; tako so bili	nj a i napredka u naucih nakonac godine škol-
od nekdaj imenovani, ker so v Krajni ali naKrajn-	ske 1851 razredjena. Te periohe so napravljene
s kim stanovali. H Krajncam so spadali: 1. Ja p y de s	kakor so naše nekdanje periohe bile, v kterim so emi-Zapudi, ki so v tištim-kraji Krajnskiga
y
prebivali, kte
nenci z velikim Uz (to je uzvišen), akcesiti z majh
rimu se je Japydia ali Zapudje reklo. 2. Subo- nim uz ? pervi klas z
y
drugi z 2,
tretji z
za
krini, to je Podokrajni, Podkrajni, Podkra- znamovani. Gimnazij ima 4 gramatikalne razrede,
2 pa humanitetna, kakor je pri nas po stari osnovi
jani, ki so pod Okro ali pod Krajem stanovali.
2) Norisci, Noriški, to je, bivavci Norka,
bilo.
Iz tega se razvidi, da Reški gimnazij se ni
kamor je tudi gorenska stran Krajnskiga spadala, po novi napravi vredjen. Razun ponašanja (Sitten) K Noriškim so spadali tudi S il ani, to je, Ziljavci, so nauki v imenovanih 6 klasih takole razdeljeni : VS.
ki so bili v Ziljski dolini ali
roškim.
ob
Zilji na Ko- humanitetnim klasu:
3) P
SO V P
stanovali
4) Tabriški ali Tab
• v
Nauk verozakona, 2. pe-sništvo i književnost latinska, 3) mitologia i povest starih Rimljanov, 4) matematika i zemljomerje, 5)povestnica kraljev in ze niso bili. ki so po Ijopisje, 6) naravopisje, 7) nar odni jezik ; v
to so bili tišti Krajnci in Vindi, ki
tabrih ali hribih stanovali, bodi si ski m
že
na Kraj
1 humanitetnim klasu:
nauk verozakona, 2)
im ali na Ven es kim, ali v današnjim Zavodji zborništvo i književnost latinska, 3) mitolo ali tudi v dol ni Ilirii. Krajnski Tabriški so bili, ki gia i povest starih Gerkov, 4 matematika
i V	i	« V i • i	v i	V • t .	.	.	_	. .	. '	- .	.	-,__.
y
80
d lp
po Verhniskih, Iderskih.Z
k i h, Poljanskih, Locanskih in Tominskih hri
bih in okoli Julj
stanovali. Ti so se z R
5) povest nice kraljev i zem Ijopisje, 6) nara vopisje, 7) narodni jezik; v četertim gramatikal
kimi in Vindolišk
kim
po današnj
nim klasu: 1) nauk verozakona,
2)
krasno
Tiroljskirni) Tabriški, kteri so bili B
z Švaj- rečje i književnost latinska, 3) racunstvo,
4) povestnice kraljev i zemljopisje, 5) nara
ti imenovani, kratili Rimljanam davke plačevati. vopisje i 6) nar o d ni j e zik ; v tretjim
gramatik.
Njih svet je bil zlasti po
hih pust
y
ga pa niso
klasu :
nauk verozakona, 2) recoslogje la
znali prav obdelovati, zato so na marsičem pomanjkanja tinsko, 3) racunstvo, 4) povestnice kraljev terpeli in se po tolovajsko okoli klatili. Zlasti so Ita- i zemljopisje, 5) nar avo p isj e i 6) narodni je-
-a •	t	1 1 • V	»	1	r-l	I i	-V	• «	V	« _	mm	«	«	. •	— flh*	«
1
in bližnje Gole
Francoskim) nadleževal
Od
zik
v
drugim gramat. klasu :
yy
un
b rigan te"
nauk veroza
tod še zdaj ltaliani kaciga nepokojneža imenujejo, in Francozam beseda „brigand" tolovaja zemljopisje, 4) povestnice i zemljopisje
kona, 2) slovnica latinska, 3) matematika i
Bližnjim in sorodnim polj
y
5)
pornem.
Breganti prizanašali, zato da so od njih živeža in cesar so sicer potřebovali; sami tacih niso dovelj imeli. Kar so od sosešnih poljancov in lincov dobili, to so placevali s smolo, s kadilam z seno svecavo, to je z borovimi treskami, z oskam
so Tabriški in naravopisje i 6) narodni jezik; v per vim gra
nauk verozakona, 2) slov
zamogli dobiti
reci n do-
y
sterdjo , s siram, kar so téh ljudi sta bila eno poletje odpravila Tib
> 8
vsiga obilno imeli. Tolovajstvo
in nje
matikalnim klasu :
nica latinska, 3) matematika i zemljomerje 4) povestnice i zemljopisje, 5) naravopisje i 6) narodni jezik. Potem pride imenik učencov, ki so se izprašati dali gerčkoga.
tem letu je bilo 77. V vsakim razredu eo izverstno
„iz slobodnoga nauka jezika Skupno število gimnazialne mladeži v
sro v brat D
Tib
je bil tišti, ki je bil cesar zaznamovani tišti
ob času Kristusoviga ter pijenja. Pokroteni Fabriški so zanaprej mirno živeli in radi davke odrajtovali.
y
ki so „nadareni" bili,
in za temi ti
ki so se k tem „približali".
ja ni
to je
5) 1st
ali Osterj
od
► s t e i to je
y
prav za prav Ost
sti,
lz Notrajnskiga. Šolsko leto je tudi po naših
ljudskih šolah končano, in zaželjeni dnevi počitka so
y
prebiva
od
y
otoka ali polotoka imenovani. Ti so
še zdaj 1st
najdemo
oster\ bili tù, kj
y
za šolarje nastopili. Ti dnevi so pa veseli tudi za sled-
rodoljuba v oziru šolskih poskušinj, ktere so
njiga
nam tudi v naših krajih dokazale , de slovenske šole
Zraven do zdaj po kraji njihoviga prebivanja ime- notrajnske strani zares napredjejo, de se je iz njih pre
novanih so bili
še:
G
in B
bovci nad Venečijo v Tirolih. Nad Ve ne čij o so bili devajo v pravim pomenu odgojivnice postati. Tako je
oboji hri- podila tista nesrečna mertvičnost, in de se oné priza
tudi Ke no m tudi v Go li i
y
morde Konjom
zraven Venetov Ken o m
kakor je bilo n. pr. Postojnska glavna šola milo petje, čigar moc za
slovenske Tabriške so bili nekteri Boj
bili iz Italie pre
najti prišli
Med
ki so
pozlahnjenje serca nobedin omikan tajiti ne more
y
pod
y
v
ce
pa ti niso bili Vindskiga zaroda
y
so tudi svoje posebno slovansko narečje govorili. Ti
so se bili kmalo s svojimi čedami
y
so se
preselili so bili sami vsi zaterti
pri letošnjim izprasevanji
c prav prijetno za Senožeška šola se je posebno, kar čisto omi-okoli Siska kano slovenšine tiče, dobro obnesla. Posebno nas je
svoje varstvo vzela, in ze so šolarji 3. razdelka „Solarsko pesem peli.
tako dolgo z Dak
půlit hodili, da
slovenska „Verstitev učencov in učenk" (Classification) razveselila.
Enaka naznanitev pridnosti je tudi Hre-
Sčmtertjč je bilo na Slovenskim še več imén novsko mladino oveselila, in s toliko radostjo so otroci


Napredovanje farno-šolske mladosti v Hrenovcah" domu
po
10 mescov v lahko ječo obsodila.
V petek ob
nesli. Tud ondi se je vsadila ilahria pevska cvetlica, dveh popoldne jc Njih Veličanstvo cesaricaMa in iz nje cvetja so hrenovske šolarce pri šolski poskuš-
ria Ana iz Laškig a prišla in pri Mali ču prenoćila
y
nji letos pervi krasni venčik splele , ker so prav lepo in v saboto po sveti masi po zelezni cesti na Dunaj
Smert Marije" zapele.
»
V Sent-Vidu nad Ipavo smo odrinila.
Šole na tukajšnjim gimnazii se bojo 20
pogrešali
scer per šolski poskušnji lanskiga nagovora
pa toljko bolj nas je zveselilo slišati, kako zlo so se Šembiški šolarji in šolarce od vláni v petji izurili.
dan t. m. začele. 17.. 18. in 19. se imajo učenci oglasiti
Slišali smo lepo pesmico „Moj duh", ktero so otročiči v čistim čveteroglasji kaj izverstno zapeli. Kako lepo
je čuti otročje petje, per kterim se vsi štirje glasovi narskih zadev novo deržavno posojilo razp
Hiovicar iz mnogih, krqjev.
Ministerstvo denarstva je za zboljšanje naših de
N
to
razlocijo ! Ravno
tako soglasno
so zapeli tudi
»
Slo
posojilo se bo prostovolj
od 9
1851 do 27
vensko deklico" iz Danice. Kako veliko zamorejo pri- septembra 1851 upisovalo ali subskribiralo. V14dneh
jatli mladine, koliko pa je v tem stanu se
tlačanov !
1% Št. Junaerte na Pohorjih
24
v. serp
po tem casu se bo v Dunajskih novicah razglasilo, koliko denarjev je na to novo posojilo upisanih. Naj
Ljube Novice ! Prederznemo se tudi mi Vam veselo, pa tudi žalostno oznaniti, kako de se pri nas
manj dve tretj
teg
dolga boste za to porabljene
potegnil in vničil.
godi
Mi
smo pri
oki c. k. okrožni vladi na svoje prošnje in
pritožbe vunder toliko uslišani bili, de od 1. vel. travna 1.1. od strani slavniga c. k. okrajniga poglavarstva (neposredno) vse oznanila in dopise v slovenskim jeziku dobivamo; ali od strani nižjih politiških uradnij , kakor
da se bo papirnati denar nazaj
Presvitli cesar so v dopisu na kneza Švarcenberga svojimu ministerstvu napovedali, da ima posebno na to gledati,
f
tudi od strani nekterih županij in od c. k. okrajne so
er bi se pri deržavnih potroških kaj prihraniti dalo , in da naj se pripravni nasveti ministrov v ti zadevi Njih Veličanstvu na znanje dajo. Stari kufreni denarji, ki imajo nakov od leta 1816, kakor so kraj-
d i j « boj
se ni
še nižji g. vradniki po starim kopitu v tamo gle
ke slovenskiga dobiti. Kako dol
©
nas
carji

cvajarji in vinarji in tudi kufrene dvoj
od leta
1848 bojo v vsih kronovinah, razun lombarško-beneš
dati silili in siloma v tajisto tlačili? Saj vunder nismo 1 sredi Nemčije! To je ravno tako kakor Dunajski ča
kiga
V
se
do konca
grudna prihodnjiga leta veljali Stroški za oprostenje zemljiš po vsih austrianskih kro-
sopisi večkrat Ljublj
na Koroško prestavljajo
novinah znesó 1 milion in 25.159
S
Zup
in svetovavca.
njeno oprostenje tudi v Galicii, na Ogerskim
old., kader bo ome
in Er
deljskim upelj an u j uyjju Elitan
Ljubljane. 3. dan t. m. je bila porotna ob- ]ya Erdeljskim so zdaj še clo
boj
A9
znesli k večimu 1,800.000
ravnava z Engelbertam Ederjem, kteri se je
j
kot
Nek hřib
postni oskerbitelj
po
Venj ik
gore nepokojne postale eno uro delječ od
v
kriviga storil. in zvěst, je 11.
Razdertim, onezvestenja Madžarokerek se je s svojim sosedam Gelestasam
skozi tri dni proti omenjení
Poprej priden, natanjčen v svoji službi
vred
kteri
listopada 1850 iz nekiga
písma, v
kte
ga je pritiskal
«•Id
35 gld.
nm je bilo 500
zopet zapečatil in ga naprej Sodbo vse. Priči ste bili dvé.
vzel in si
jih vsvojil, nismo
vaši premikoval
î
dan p. m. se je že vaši na 20
poslal. Dr.
Obstál je
pred
v • v
korakov priblizal, in zdaj zuga celo okrajna se
končati
Cela
g. Ahacic ga je
je pri tako čudovitim romanju hribov preme
nila
je bilo poprej polj
so
daj
V •
me pećine, oljo gniljobe
krepko zagovarjal. Po svoji vesti so ga porotniki kriviga Skoraj od vsih krajev se slišijo tožbe spoznali in sodniki z oziram na mnoge zlajšajoče okolj- krompirja. V zlato deželo Kalifornijo se Kinezarji ali sine za 14 dni v lahko ječo obsodili. — 4. dan je bii so- Kitajci zlo preselujejo. Prišlo je nek v eni barki 300
jen Janez Juhan sploh Juhart iz Zale zavolj za ponareje denarjev (penezov); on je naredil kakor je pri
mož
y
in med njimi je bilo 200 čevljarjev
porotni sodbi sam obstál iz svinčenih
gumbov 8
dvaj
setic, ktere so bile pa take, da jih je vsak clovek na pervi pogled spozna!,. da niso prave. Med ljudstvo je
Ari kraju jaelarskiga mor ja na
hrane beseete.
spravil le eno, tudi je bil znvoljo neke majhne tatvine zatožen. Prie je bilo pri ti sodbi čvetero. Zagovarjal
ga je po navadi krepko
tudi
dr. Ahačič. Porotniki
cr
fen
y
Luk na
or ©

Hafen
y
l
y
prilik
vela (velika) luk
kleinerer Ha-a in in a I a
so
ga
kriviga
ječo obsodila.
spoznali in sodba na 3 mesce v lahko 5. in G. dan so bili 4 kmetiški fantje
: Hen-
luka na Kerškim otoku, preluk
med
Volovskim
in Reko (Fiume) , 1
V «
iz Sostriga k porotni sodbi pripeljani
y
namrec
ku
td
rik Cerne, M ih a Vojska, Mat i ja Semrajc m
Janez Pavčič, od imenovanih hudodelnikov sta bila 2 oženjena 2 pa neoženjena, kteri so bili hudiga ran-
jenja zatoženi, ker so na sejmu (Kirchweihe) v Vo-gljah Mat i jata Lukeca tudi iz Sostriga tako nabili, de je mogel v kratkim času umreti. Ni se moglo natanko zvediti, kteri od zatožencov je bil ranjciga tako
Bucht gl a v zunge Bank
y
1
1
tok
i
Bai
y
d m o r j
y
na Creskim (Cherso) oto z aklonica , Vorgebirge ;
Meerbusen, z a glava,
glavina
ts
y
Berg
y
die ins Meer làuft
und Erdspitze oder Erd
o ital. punta); klupa
y
m
y
produr morski
y
žleb
y
Canal
y
y
Meerenge; nevera (nevihta) , Ungewitter ; ne ver in
y
Sturm; pol
y
das GerÙ8te
y
orauf Schiffe gebaut
werden; korito, das Schiffsgerippe oder Schiffskôrp
y
vdaril da je smert storil. Prie je bilo pri sodbi 12 ktere so pa le enoglasno pripovedovale, da so
glavi,
plečah itd., ne pa kdo
y
ga hudo
ga je vsmertil.
tepli po
Deržaniga pravdnika žl. Kaiser-ja je nadomestil gosp. Kapric. Govoril je v slovenskim, posebno pa v nemškim jeziku tako gladko, krepko in ganljivo, da zamoremo reci, da bo kmali marsikteriga, tudi verliga govornika, s svojim bistroumnim govoram prekosil. Zato-žene je zagovarjal g. dr. Karl Wurzbach. Porotniki
si d fen der
der Anker
y
jada Segel
y
jad
y
y
gat der
i sid
Segel
den Anker wer
y
P
am Vorderthe
y
ker m
jad
jad
y
am
Hintertheile des Schiffes (vela di prora e puppa); man
t
y
Flocksegel ;
• y
titi, Segel aufhissen ;
n a
t
ti,gegen den Wind fahi
so
enoglasno krive spoznali in porotna sodba
sta«
JPopravik.
V poslednjim listu Novic: »Iz Ljubljane« bèri »me
namesti „mosta«.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.