Največji slovenski dnevnik V Združenih državah
Vejja za vse let* - • •	f 6.00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
List slovenskih delavcev v Ameriki*
The largest Slovenian Daily te the United States,
Immd every daj except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers«.
rJKJJ&FON: OOETUUfDT 287«
Entered m Second Glue Matter, September 21- 1903, at the Pott Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: G0RTLANDT 2S7fl
NO. 179. — ftTEV. 179.
NEW YORK, MONDAY, AUGUST 2, 1926.
PONDELJEK, 2. AUGUSTA 1926. — '	s -
VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV
ZAKLJUČNA ZMAGA POINCAREJA
Poincare je izvojeval veliko zmago glede finančnih predlog. — Poslanci, katerim je povedal, da stane zavlačevanje po $400,000 na dan, so mu dali
večino 107 glasov.
PARIZ, Francija, 1. avgusta. — Tekom enodnevnega zasedanja, baš en teden po stvorjenju kabineta narodne zveze, je uveljavil ministrski predsednik Poincare svojo prvo veliko odredbo finančne reforme. Enkrat tekom včerajšnje razprave je dobil večino 380 proti, 1 50 in odredba je bila končno sprejeta z 295 glasovi proti 1 88.
Vsled tega se bodo dohodki dežele povečali v tekočem letu za dva tisoč in petsto milijonov frankov, v naslednjem letu pa za devet tisoč milijonov. Takega obdačenja bi ne smatrali mogočim pred enim mesecem ali celo pred štirinajstimi dnevi ter bi ga takrat gotovo ne sprejela poslanska zbornica.
K uspehu Poincareja je prispevalo: dramatični padec franka pred dvema tednoma; izjalovljenje Brianda in Caillauxa, da obdržita večino ter izjalovljenje radikalcev, da stvorijo strankarsko vlado.
Glavni kredit za včerajšnji uspeh pa je treba pripisati Poincare ju.
S tem, da je spravil poslansko zbornico v razpoloženje narodne zveze in s tem, da je spravil deželo do spoznanja, da ni še vse izgubljeno, je storil več kot bi mogel storiti katerikoli drug človek. Njegove težkoče niso še končane, a momentum včeraj šnega uspeha ga bo ponesel preko številnih ovir, katerim je še izpostavljen.
Tekom jutranje seje je podal ministrski predsednik sam jasno in odločno ugotovilo v obrambo odredbe, katero je predložil. 4^ekel je, da bi veljal vsak dan zavlačevanja državo šestnajst milijonov frankov, ter obljubil, da bo povečano obdačenje, in-korporirano v to predlogo, maksimum tega, kar bo naložil davkoplačevalcem.
—	Uravnanje proračuna je bil prvi korak, in to se je doseglo. Sedaj pa je treba olajšati breme zakladnice ter ustvariti padajoči sklad, s čemur naj bi se zopet ustanovilo zaupanje v deželo ter pospešilo povratek eksportiranega kapitala. Pred stabiliziranjem, ki je naš konečni cilj, pa nameravamo dvigniti vrednost našega denarja. Nekateri ljudje žele stabilizirati na nizki stopnji ali celo izbrisati obstoječe vrednosti ter pričeti z novo zgradbo na raz-valnah franka. To pa ni naša*politika. Imamo vero v deželo ter njeno neomajno voljo, da okreva.
K temu programu, je sedanja predloga le uvod. Z varčevanjem države in posameznikov, z izboljšanjem davčnega sistema ter njega iz vedenjem, z izpolnenjem vseh obligacij bo mogoče zopet ustanoviti zaupanje, ki je ključ k finančni rehabilitaciji, edinemu cilju sedanje vlade.
Le z enim stavkom je omenil zunanje dolgove Francije in sicer ko je rekel:
—	Naši inozemski upniki naj vedo, da je Francija trdna v svojem sklepu, da se iznebi vseh zunanjih obveznosti, naši notranji upniki naj pa vedo, da je namen Francije, da ne prekliče svojih obligacij. Na ta način bo zaupanje prerojeno.
Trupli umorjenih bodo izkopali.
Sodišče bo dalo izkopati truplo Rev. Halla in Mrs. .Mills. — Skušali bodo izvedeti, če je bila pravica ovirana tekom preiskave pred štirimi leti in potom kakšnega vpliva.
Svetovni rekord bakrenih baronov.
Bakreni baroni so ustvarili svetovni monopol, ker očividno niso bili zadovoljni s svojimi dosedanjimi velikanskimi dobički.
Renegat se uči
od renegata.
Izkušnja uči, da se nov renegat lahko dosti nauči od starega. — Mussolini kot uzor Pilsud-skijeve Poljske.
VARŠAVA Poljska, 1. avgusta. CHICAGO, III., 1. avgusta. —' Xaert italijanskega ministrskega
Nova razkritja v Mellettovi zadevi.
Neki McDermott je baje zapleten v umor u-rednika Melletta. — Z njegovo aretacijo upajo pojasniti skrivnost njegovega umora.
CANTON, O., 1. avgusta. — Pata MeDermontta iščejo po vsej deželi v zvezi z umorom Don R. Melletta cantonakega izdajatelja
motta ter njegovih treh prijateljic.
— Pat je izginil, predno smo ga mogli prijeti. Prav nič bi ne bil presenečen, če bi se sam udal policiji tu ali tam. Če ga bomo prijeli, bomo izvedeli vse, kar hočemo vedeti o umoru Melletta.
Slater je rekel, da je našel v Cleveland^ detektive, ki so potrdili dokaze, nakar je priznal, da im apriče v Cantonu, ki so pripravljene povedati vse glede Mc-Dermotta .
Na temelju informacij, katere jim je dal neki "skrivnostni informant", katerega imajo zaprte-
Izkopanje trupel Rev. Halla in Mrs. Eleanor Mills, ki sta bila u-morjena septembra meseca 1922 bo eden korakov v novi preiskavi zločina, kot se je izvedelo včeraj iz avtoritativnega vira.
Mrs. Frances Ilall, vdova pridigarja, je na prostih nogah proti jamščini $15,000.
To je bilo sklenjeno včeraj, ko so bili napravljeni načrti za natančno preiskavo. Dejanja uradnikov in detektivov, ki so imeli v svojih rokah zadevo bodo premo-trili v naporu, da doženejo, "če je kuu oviral pravico".
(Joverner Henry Moore, ki je izbral državnega senatorja Simp-sona iz Hudson okraja posebnim državnim pravdnikom, je pojasnil, da želi zavrniti vtis, da je pravica žepala v zadevi dvojnega umora. Senator Simpson, kojega ime je bilo včeraj predloženo vrhovnemu sodniku Parkerju v odo-brenje, je pripravljen pospešiti preiskavo glede trditev o brezbrižni administraeiji.
Velika porota se bo sestala v sodišču Sommerset okraja, da ču-je pričevanja proti Mrs. Hall ter trdtive, da je bila prva preiskava na sumljiv način malomarna.
Po dnevu, tekom katerega je bilo njih delovanje dejanski prekinjeno, so bili državni orožniki v Somerville pospešeni k novi akciji po sprejemu brzojavke iz Milwaukee. V sporočilu se je glasilo, da je Mrs. Harding iz onega mesta pripovedovala, da je videla, nekega moža na stranski poti med Manville in New Brunswick v noči umora. Ta cesta leži kakih dvesto jardov od drevesa na Pliillip-sovi farmi, kjer sta našla pastor in njegova ljubica smrt.
Mrs. Harding je rekla, da je vozila svoj avtomobil po cesti ob poldveli zjutraj, ko je stopil iz grmovja neki moški. Vprašal jo je baj«* če je kaj videla. Ko je rekla, da ni vfdela ničesar, ji je moški zapretil. Soglasno s poročili iz Mihvaukeeja so pokazali Mrs. Harding neko fotografijo, katero je identificirala kot ono tujca pred štirimi leti. Identičnost moža ni bila razkrita.
James Mills, mož umorjene ženske je označil povest ženske kot "bunk" ter rekla, da je to le izjava zmedenega duha. Pri razpravi je ponovil Mills svojo verzijo glede dogodkov na njegovem domu v noči umora.
— Tekom dneva, — je rekel, — mi je rekla Mrs. Ilills: — Zakaj ne dovršiš posod za cvetke, katere delaš za Mrs. Hall? Ko sem prišel domov iz šole, kjer sem zapo-
Velikanski dobički potom umetnega proizveden ja pomanjkanja bakra in sicer na mednarodni podlagi ter s tem zvezano povišanje cen, je cilj novega trusta, katerega ustvarjajo sedaj.
Ta izvozna družba bakra, ki bo spojila različne družbe, ki proiz-vajo devetdeset odstotkov vsega I či, o katerih bakra na svetu, stoji pod kontro- 'iTo izjavo je
lo ameriškega kapitala.
Anaconda Copper Co. je največja družba v tem novem svetovnem trustu. S svojimi podrejenimi družbami kontrolira 23 odstotkov skupne svetovne produkcije.
V trust bo pritegnila Inspiration Copper, Greene-Cananes in Chie Copper, največje proizvajalke bakra v Južni Ameriki. Xa-daljne kom pan i je, ki se bodo pridružile trustu, so Phelps Dodge Corp., Kenekott in njene štiri porejene kompanije ter bakrene kompanije v Utahu, Nevadi in Arizoni. Največji inozemski proiz-
predsednika Mussolmija, da "reši" gospodarski problem Italije z diktatorskimi odredbami proti strokovnim organizacijam, bo u-veljavljen sedaj tudi na Poljskem pod vodstvom maršala Pilsudske-ga, kakorhitro bo dobila poljska vlada v Sejmu potrebne polnomo-sedaj razpravljajo, podal včepfij v se predsednik Bar-
KATOLIŠKI DELAVCI
PROTI CALLESU
Katoliški delavci so zapustili Callesa. — Glavno mesto je mirno; cerkve so prenapolnjene. — Trije ubiti tekom izgredov v petek. — Bojkot Škoduje v veliki meri trgovini. — Vprizorili so baje poskuse za uravnave.
natu ministrski tel.
— Ugodna letina ter aktivna trgovska bilanca sta bodreči znamenji gospodarskega okrevanja, — je rekel. Poljska pa potrebuje temeljite gospodarske in finančne rekonstrukcije. Ce bo dobila vlada diktatorske polnomoči, o čemur ni mogoče dvomiti, bo imenovala komisijo izvedencev, ki bo preiskala ves gospodarski in finančni položaj ter položila temelj ekonomskemu zavodu, ki bo služil kot trajno posvetovalno zastopstvo.
Predloga, ki določa ustavne iz-
vajalec bakra, ki se bo pridružil	. ,	, .
premembe, da se opremi vlado z
trustu, je Union Mimere de H;> te Katanga. Na seznamu je tild
Mannsfeld družba v Nemčiji.
Položaj v stavki angL premogar jev.
Vsi angleški premogar j i bodo glasovali o predlogu za uravnavo dolgotrajne stavke.—Konferenca premogar jev je odločila glede načrta cerkva.
LONDON, Anglija, 1. avgusta. Po dolgih in ostrih debatah je prišla včeraj konferenca delegatov premogarske federacije do sklepa, da se predloži predoge za uravnavo stavke, ki so bili pred kratkim sporočeni vladi potom
! neomejenimi polnomočmi. je bila v zbornici že sprejeta ter bo v pričet ku prihodnjega tedna najbrž sprejeta tudi v senatu. Komisija izvedencev naj bi pričela takoj z reorganiziranjem državnih industrij na trgov, podlagi. Tvornice alkoholnih pijač in tobaka, železnice in premogovniki bodo prvi čutili težko roko diktature. Pil-sudski je sklenil, da se mora vsaka teh industrij izplačati.
V pondeljek se bo sestal nadzorni svet Poljske banke, da zavzame stališče napram statutarič-nim izpremembam, katere je predlagal profesor Kemmerer s Princeton vseučilišča. Namerava se podvojiti kapital banke, ki znaša sedaj 100,000,000 zlotov ali nekako $10,000,000.
zemala vlada dosedaj v stavki premogarjev, je seveda še skrajno dvomljivo, če bo dovedel mirovni predlog eksekutive premo-
garjev do zaključka premogarske predstojnika Industrial Christian j stavke, ker ne soglašajo točke Fellowship. Glasovanje, ki bo za- ( predloga z dosedaj objavljenimi
željami lastnikov premogovni-
ključeno, mora biti dovršeno do ! dne 7. avgusta.
Točke memoranda, glede katerega bodo sedaj glasovali premogarji, so naslednje:
Neposredno obnovljenje dela z mezdo, in delavnim časom kot pred stavko.
Uravnava na narodni podlagi v teku štirih mesecev ter vladna podpora tekom tega časa.
Reorganizacijski načrt in plače mora premogovna komisija izdelati v vseh podrobnostih ter ga vključiti v postavo. Št iri dele re-
kov.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH
MEXICO CITY, Mehika, 1. avgusta. — Javen razkol v vrstah regijonalne delavske konfederacije ali "Croma", ki podpira versko politiko vlade, je značil prvi dan izveden ja regulacij, tikajočih se cerkva, ko je skupina katoliških delavcev, spojena s konfederacijo, izdala manifest, v katerem je obsodila Crom kot politično organizacijo ter odklonila poziv, naj se udeleži današnje parade, katero nameravajo vprizoriti kot demonstracijo v prilog politiki predsednika Callesa.
Policisti in vojaki so na straži pri vsaki katoliško cerkvi v Mehiki, kajti duhovniki so zapustili vse cerkve v protest proti omejitvam vlade.
Katoliki vsepovsod so ostali mirni ter hodili v cerkve molit. Duhovniki pa so sestavljali inventarjev cerkvene lastnine.
Katoliki, ki so hoteli včeraj zjutraj obiskati katedralo glavnega mesta, so dobili poslopje zaprto in zapečateno. Rekli so, da so sicer zelo vznemirjeni, da pa še vedno mislijo, da bo mogoče skleniti z vlado kak dogovor, vsled katerega bo mogoče obnoviti službo božjo..
Glasi se, da delujejo skupine vplivnih katolika z vladnimi uradniki v naporu, da uravnajo versko zmedo.
Bojkot, s katerim upajo katoliki prisiliti vlado, da izpremeni svojo politiko napram cerkvi, je pokazal včeraj svoje učinke. Managerji trgovskih hiš so sporočili, da je padla njih trgovina za tre-tino.
Ravnatelji Katoliške zveze mladih mož, ki so bili aretirani ter obdolženi vstaje, ker so izdali cir-kular, v katerem so pozvali katolike, naj se pridružijo ekonomskemu bojkotu, so bili oproščeni proti jamščini, a včeraj jih je zvezna policija zopet aretirala.
Zopetna aretacija teh ravnateljev je vzbudila v juridičnih krogifi razne komentarje ter se domneva, da bodo zopet oproščeni.
Nepodpisan cirkular se je glasil:
—	Ljudje, ne pustite se voditi za nos. Crom pravi, da ne preganja vere, a ob istem času žali papeža ter preti katoliški cerkvi. Siri laži, da opraviči napad, ki je sramota civilizacije.
—	Kaj ima politika opravka s svetimi verskimi redovi, katere dolže "zločina", da skrbe za bolne ter poučujejo mladino brezplačno?
Delavci, skušajo se vas poslužiti kot sredstva, da osramotite svojo sveto vero in da se udeležite delavskega sprevoda v podporo Callesove politike. — Tega sprevoda se ne smete udeležiti. Bodite možje, ne pa strahopetci.
si en kot hišnik, sem se lotil de- organizacijskega načrta, katere la. Mrs. Mills je odšla ven ob pol- Je	takoj izvesti, naj se ta-
osmih in vprašal sem jo, kam da gre. Odvrnila mi je: — Zakaj ne
greš za menoj? Pri tem se je smejala in tudi jaz sem se smejal.
\
Mathilda Rathenau umrla.
BERLIN, Nemčija, 30. julija. — Gospa Mathilda Rathenau, vdova Emila Rathenaua, enega stvarite-
ga v bližini Cantona, da ga zavalila. Njegova aretacija bo rešila [ rujejo pred možnim napadom, so' ljev nemške industrije, je umrla »skrivnost je izjavil Ora Slater, j raziskovalci prepričani, da je! včeraj v starosti 82 let. privatni detektiv, ko se je vrnil 1 igral McDermott definitivno vlo- Bila je mati dr. "Walter Rathe-iz Cleveland«.	j go v zaroti. Pravijo, da je prišel naua, nemškega ministra za zuna-
V Clevelandu je imel Slater po-j v Canton z drugimi vred, da izvr-^nje zadeve, ki je bil umorjen 2. govore-h policijskimi uradniki, kijši "job", da je bil v Cantonu več'junija 1922 od političnih sovraž-opazovali «m»»ie McDer- dni pred umorom.	W.
Po štirih mesecih še nerešena vprašanja naj reši skupni komi-tej z nepristranskim predsednikom, kojega pravorek morata sprejeti obe strani.
Delegatom so zagotovili, da ne sme priti od lastnikov'premogov kov predlagani osemurni delavnik pred razsodišče
Delegati iz Durhama in South "Walesa sta stavili predlo naj se izreče eksekutivi ukor, ker ni v predlogu nobene določbe za minimalno plačo in ker naj se delavce prisili, naj se podvržejo pravo-reku razsodišča.
Konferenca delegatov je ta predlog odklonila. - Vspričo stališča, katere je za v-'
Seznam
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodiai v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpofitevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.
	Dinarji			Lire	
Din. ..	500 ____	$ 9.45	Lir ...	... 100 ____	. $ 3.95
Din. ..	.. 1,000 ____	$ 18.60	Lir ..	... 200 ____	.. $ 7.60
Din. ..	. • 2,500 . • • •	$ 46.25	Lir ...	... 300 ____	. . $11.10
Din. ..	.. 5.000 ____	$ 02.00	Lir ...	... 500 ____	. . $18.00
Din. ..	.. 10,000 ....	$183.00	Lir ..	... 1000 ....	.. $35.00
Za pošiljat ve, ki presegajo DesettlaoC Dinarjev ali pa DvatlsoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust.
Nakazila po brzojavnem računamo za stroške —.
izvršujemo v najkrajšem teaa ter
Posebni podatki.
Pristojbina za Izplačila ameriških dolar. Jev v Jugoslaviji in Italiji znaša kakor dedi :za $25. ali manj i znesek 73 centov; od (35. naprej do $300. po 3 cente od vsakega dolarja. Za večje svote po pismenem dogovoru.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	pbone: cobtlandt 4687	New York, N. Y.
je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital za ievrievanj* poslov državne banke,^ter se v soglasju s postavo eamore imenovati banka.
v lete 1MB Jo
$3,992,673.47, v besedah: — trimilijooe Mi foititiMMVsdiiiiitil dolarjev ln 47 eeetov.
jwdrtrfwiiUMiiiwM
GLAS NARODA, 2. AUG. 1026
[^FW^if. mm*
^Ui GLAS NARODA
(SLOVENE DAILY)
OfioneJ and Published by 8L0VEKIC PUBLISHING COM?ANT C A Corporation)
Frank Safcser, president.	Louis Benedik, treasurer.
Place of basi net« of the corporation and addresses of above office ^a: «2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
•'GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leto velja list ga Ameriko
«* Kanado .....................$6.00
Za pol leta_________________________$3.00
1Za četrt leta ............................$1.50
Za New York za celo leto $7.00
Za pol leta_______________________$3.50
Za inozemstvo ca celo leto „..$7.00 Za pol leta ............................ $3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopis.
White Valley, Pa. f štev in posameznikov, ki so se v Čas hitro beži, tako sem tudi tako velikem številu odzvali po-jaz nekoliko zaostal ter nisem ta- vabilu našega društva, koj poročal v listu Glas Naroda o i Najprisrčnejše in posebno pa naši slavnosti, ki se je Vršila dne se moram zahvaliti društvom iz ;">. julija, ki jo je priredilo društvo Braddocka in udeležencem, ki so št. 142 SSPZ.	i prišli s svojo lastno godbo na če-
Ker že vsakdo poroča o delav- lu ter so tako še ovekovečili naše skih razmerah, bom torej tudi jaz. j slavlje. Lepa hvala društvom za Tukajšnji rovi na Delmontu, —; poklonjene darove naši zastavi in Pittsburgh Coal Co., obratujejo sicer št. 155 SSPZ iz Renton in vsak dan, toda zaslužek je maj- j društvom 125 SSPZ, št. 223 SXPJ hen. Tudi druge majne v tukaj- in št. 77 JSK-J v Greensburgu, št. šnji okolici sorazmerno obratuje- 176 SSPZ iz Iiarwick, št. 317 —
jo. Delajo pa zato, ker v tukajšnji okolici ni bila še nobena majna
iz Yukona. Kakor mi je on
Popisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
SNPJ iz Exporta ter št. 345 HBZ iz Export a. Hvala torej vsem dru-unijska. Dne 27. julija sem bil v j štvom-darovaleem. kakor tudi po-Claridge-u in v Slovenskem do- ■ sameznikom. Pozabiti pa ne smem
mu sem se sestal z nekim rojakom tudi našega glavnega predsednika j Tudi v Kugoti so pogore-1 ske umetnosti.
on pove-! Frank Somraka, ki nam je tako ; le ed kratkim žtiri hiše. V^For-l Film se i
Vremenske katastrofe v Jugoslaviji.
Iz vsega sveta prihajajo še vedno. poročila o vremenskih katastrofah. Tako tudi iz raznih krajev naše države.
Na Ptujskem polju so povzročile veliko škodo Dravinja, Poljska va in Pesnica.
Posebno težko so prizadete vasi Apače, Sv. Kungota in For-min.
V Apačah je besnel, kot je po-ročano. pred kratkim katastrofalen požar, ki je prizadel skoraj celo vas. Večina pogoreleev je re šila golo življenje, sedaj jim je j poškodovala povodenj še ostanke
jčpSI
= Zrf&'tt r.y»7jiSr5gi
Peter
™Lj
Napravite ga z
T8S5F«
OCOA

"VARIETY".
V New Yorku so začeli pred-stavljati najnovejši nemški film, ki je čudo moderne kinematograf-
G L A 8 NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Teltphone: Cortlandt 2876.

ODGOVOR "AMERIKANSKEMU SLOVENCU".
Nobena številka "Amerikaiiskega Slovenca^ ne izide, da ue bi vsebovala neutemeljenih napadov na nas in jia na« list.
Urednik "Amerikanskega Slovenca piše, da smo liinavci, brezverci, lažnjivei, sleparji, zavijati resnice lin bogoskrunei.
Vsemu temu dolgemu naštevanju naj sledi uredniku f*A. S." kratek odgovor:
— So is your old man pater Kuverta!
dal. tudi na Waine opravljata ž j prisrčno govoril, in brata Huda-Slovenca tisto umazano delo, ki, le. tajnika društva št. 31 JSKJ iz mu pravimo skebanje. Eden da sej Brock, za njegov res vzpodbuja-piše Alojzij Kebe. drugemu pa 1 joč govor.
pravijo baje Tičar, ki je mislim rojakom na Claridge dobro poznan. — Dne 26. julija sem se mudil po opravku v Library, Pa., in kakor sem izvedel, tudi tam nekaj Slovencev .skeba Koliko je na
Bratje in sestre vseh društev! Pokazali ste vaše zanimanje in kooperativno delo na društvenem polju, pokazali ste. da čutite z nami ob slavnosti naše desetletnice in razvitju društvene zastave; po-
l
HORTY IN CARSKA GOSPODA
tem resnice, ne vem. Mislim pa,jkazali pa ste tmli skupno misel da bodo že rojaki iz dotičnih na- j naSepa napredka! Živeli! Dal bo-sebin tozadevno poročali v tem da })i prazilovaH dvajsetletni-listu-	j co zopet tako prisrčno in bi član-
Glede družinskega življenja bi stvo liarastlo in širilo svoje ideje iz te naselbine lahko mnogo opi-; medsebojne bratske ljubezni in sal, toda mislim, da se ne izpla-j s]0fre i ča. — Toda če ni drugih sram, . mene tudi ni! Tudi glede napred-1
ka naše naselbine bi bilo lahko ve-1	...	-.
.	. i vsem društvom in posameznikom
liko boljše, posebno velja to glede Slovenske dvorane. — Iver sem baš imenoval Slov. <1 v* • omenim še nekaj, kar se tiT-e čla-
Predno zaključim, naj mi bo dovoljeno, da še enkrat izrečem
nov dvorane. Meseca junija se je vršila važna seja. Razpravljali smo v korist dvorane, ker pa nismo prišli do nobenega pravega zaključka, smo na zadnji redni seji <lne 25. julija zopet nekoliko tozadevno debatirali o prejšnjih predlogih. Kot je bilo že na prejšnji seji sklenjeno, da se stvar odloži do glavne letne seje v decembru, tako je bilo to tudi na tej seji potrjeno.
Dalje sporočam vsem članom Slovenske dvorane, da je bilo na seji 25. julija tudi sklenjeno, da
C Iz Budimpešte je dospelo naslednje poročilo:
Regent Madžarske je oficijelno priznal vlado ruske ga velikega kneza Cirila.
Ruski veliki knez Ciril se smatra posebnim izvoljen ; rem, ter upa ne k or sedeti na carskem prestolu.
Ciril živi v Parizu, njegova soproga pa potuje po »svetu ter išče prismuknjence, ki si štejejo v veliko čast, | priredijo člani S. D. vinsko trga ako jim je dovoljeno greti se v njeni velikoknežji milosti.
Pred par leti je bila v New Yorku. Nevvyorska takozvana visoka družba jo je svečano sprejela ter ji dala za štirinajst dni jeperge in board.*
Rusiji je zavladal meseca novembra 1917 edini, ki je bilo do vlade upravičen — ruski narod.
Sovjetska vlada je ena najmočnejših vlad na svetu.
Sovjetska vlada je zdrobila železen obroč, s katerim so jo obdale velesile, premagala je zavezniške sile, ki so jo obdale z gospodarsko blokado ter se je z bliskovito naglico po vzpela na vsej črti — v gospodarskem, denarjem in političnem zmislu.
Monarhistična protirevolucija je popolnoma poražena.	v	v
Caristični ostanki se klatijo po Parizu, Londonu in Hew Yorku ter se zadovoljujejo z drobtinami, ki padajo z milijonarskih miz.
Riksija je pozabila nanje. Kajti današnja Iiusija ye, kaj je in ve, kaj hoče.
Naroda, ki je bil še pred šestimi leti analfabet, pa zna danes citati in pisati ter je v tesnem stiku z vsem svetovnimi razvoji, ni omalovaževati.
Ta ruski narod pozna dosti bolj carja in njegovo svojat, kot pozna carska svojat samo sebe.
Madžarski diktator Hortliy je priznal velikega kneza Cirila kot upravičenega vladarja vesoljne Rusije.
Sedaj mora še ruski narod priznati.
Tega
pa Horthy in Ciril k sreči ne bosta doživela.
v imenu društva, v imenu nas članov : Hvala vam za vaše sodelovanje. hvala vam za vaše darove! Živeli bratje in sestre naših podpornih organizacij!
P. S. Vsem tistim, ki so se dali slikati o priliki naše slavnosti, naznanjam. da imam še nekaj slik v zalogi; ako jo želi kdo imeti, naj j piše na moj naslov. Slike so jako lepe in stane vsaka 75c.
Jurij Previe. Export, Pa. — Box 458.
NOVICE IZ SLOVENIJE
lar .t,
* v
ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI
St., Ko-St., St.
Prank Jerina, 1103 W. Jackson
koma, Ind. Marjeta Žvanut, 5615 Southwest Louis, Mo.
Slov. pevsko društvo "Slovan"' na izletu y South Norwalk, Conn., nabrali
' ^-'Skupaj . ■ ---
$ 1.00 $ 1.00 $23.00
$25.00 D.
1,400 —•-
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji i il i ■ ll iT i i J '

lev. in sicer dne 25. septembra 1. 1. To bo prva prireditev v naši naselbini, ki obeta biti jako zabavna. Zatorej bratje in sestre vseh društev, ne Zamudite te prilike! Odbor vas že sedaj vabi in vam klice: dobrodošli od blizu in daleč, mladi in stari, dne 25. septembra v Beli dolini v Slovenski dvora ni.
Hkrati opozorjam tudi vse člane naše dvorane, da se udeležijo vsi prihodnje redne mesečne seje dne 22. avgusta. Na tej seji bo treba ukrepati o važnih vprašanjih glede te prve vinske trgatve. Tudi oddajene člane prosim, da bi se vsaj enkrat udeležili seje.
Zdaj pa še nekaj o naši slavnosti dne 5. julija. Društvo št 142, SSPZ je namreč praznovalo desetletnico svoje ustanovitve in obenem je razvilo tudi društveno zastavo.
Xa povabilo našega društva so se odzvala sosedna društva v tako lepem in obilnem številu, da tega nismo nikoli pričakovali. Bilo je mnogo društev, kakor tudi posameznikov. Samo zastav je bilo sedemnajst. Prireditev je bila nekaj povsem novega tukajšnjim domačinom, ki so že izrazili, da kaj tako lepega v tukajšnji okolici še ni bilo. Že ob 11. uri zjutraj so pričeli prihajati gostje v skupinah in posamezno, in ob pol dveh popoldne smo bili že vsi zbrani v naši slovenski dvorani, samo godba se je nekoliko zakasnila. Takoj, ko je dospela godba, smo odkorakali na slavnostni prostor, kjer se je vrsio razvitje zastave. Vee društev je bilo korpo rativno navzočih, več pa jih je bilo tudi zastopanih po društveni uradnikih. Prosim vsa društva, da mi oproste, ako jib ne imenujem po imenu, ker imen vseh niti ne vem in vzelo bi tudi preveč prostora v listu.
Vsem društvom kakor tudi posameznikom se v imenu društva naj prisrčne jše zahvaljujem ter o-betam, da bomo v enakih prilikah vedeli ceniti sodelovanje vseh dru-
Dr. F. Detela umrl.
pred
mirni je voda več hiš tako izpod-kopala, da je nevarnost, da se po-derejo.
Pesnica je porušila 20 metrov nasipa, kar je dokaz, da so regulacijske naprave nezadostne.
Na Ptujskem polju je poškodovanih tudi več cest. tako občinskih. kot okrajnih.
Prebivalstvo je v nekaterih krajih tako obupano, da se hoče radi rednih poplav izseliti.
Tz Osijeka poročajo, da Donava še vedno narašča. Te dni so * i
porušili z ekrazitom nasip pri Be-lju. ki ga je sicer deloma podrla itak že voda. Na ta način hočejo višino vode v obeh bazenih izenačiti.
V	Branji preti nevarnost, da izbruhnejo razne epidemije, kjer gnijejo v vodi celi kupi kadavrov poginulih živali. Oblasti so pod-vzele energične mere, da se ka-davri pokopljejo.
Daril janski srezki načelnih je odredil, da brez njegrovepra dovoljenja ne sme nihče oditi iz Tlsto-lja. to pa zato, da bi ljudje n? iz-begavali dela na nasipu, ki ga je treba ojačiti. Ce se zruši, bo poplavljenih zopet 25,000 juter rodovitne zemlje na jug. in 15 na madžarskem teritorijn.
V	sordljiškem okraju se je utrgal oblak. Od 11. dopoldne do 2. popoldne je lilo kot iz škafa. Ti-mok je prestopil bregove ter poplavil vso okolico.
Tudi mnogo ulie mesteca Sor-
imenuje "Variety". Glavni vlo«ri igrata Emil Jannings in Lva de Putv.
Dejanje se vrši v predmestju Hamburga. Vsi kritiki soglašajo v mnenju, da je s tem filmom kinematografska umetnost najmanj za deset let napredovala. Vse je dovršeno, vse je logično.
Dejanje je polno zapletljajev ter mora vsakogar zanimati.
Film predstavljajo sedaj v Rialto Theatre. Broadway & 42. Street.
11. julija je po kratki bolezni ljiga je pod vodo. Po vsej okolici umrl v Ljubljani dr. Fran Detela, je odnesla voda mnogo pokošene-vladni svetnik, gimnazijski rav-' ga žita in sena. natelj v p. in eden najbolj lju-j y „iškem okraju je padala ve-beznivih, resnično popularnih pi- lika to(.Rj v nekaterih se je utrgal sateljev. Dasi že v 7G. letu, je ol>l
prišla njegova smrt presenetlji-1 y vasi Cukljeniku je nastala vo. Mož poštenjak, globoko veren , vsled te„a silna poplava, voda je in zvest somišljenik SLS, je bil po ,)ridrvxla s tako silo, da je poru-svoji duhoviti, vedno satirični hu- }-.jia naj hiš mornosti in znani literarni delav-
Umor v Bregani.
V Breyani se je dogodil dne 10. julija ob 12.30 popoldne zločin, ki je povzročil med prebivalstvom
nosti spoštovan, tudi v naši družbi. Borben ni bil in menda se ni nikoli javno udejstvoval na političnem polju. Prepričan o pravilnosti svojih pačel, je mrzil vsakr-j šno nestrpnost in strastnost. Izvo-1 veliko razburjenje in silno ogor-ljen od stranke, kateri je bil naj-1 r'enMavec Franc Radovanič bližji, po sili v ljubljanski občin-' na ^moti pri gozdu v zasedi ski svet, je deloval stvarno in ob-1 Pričakoval tovarniško delavko jektivno le za napredek ljubljan-1 Pavl° Rozjan. Cim je nič hudega skega osnovnega, meščanskega in 1 sluteča Rozjanova prišla mimo, je obrtnega šolstva. A še odtod se je'sk°r'il Radovanič k njej. Kaj se je hitro umaknil, ko mu metode'^ -odil° Potem med obema, ni
tovarišev niso bile po okusu.
Rojen je bil 2. decembra 1850 v lepih Moravčah na Gorenjskem, i Po maturi v Ljubljani leta 1871 j je dovršil na Dunaju študije klasične filologije in francoščine, postal profesor v Dunaj. Novem mestu, a leta 1890 gim. ravnatelj v Novem mestu na Dolenjskem. Leta 1906 je stopil v *pok0j, se preselil s svojo obiteljo v Ljubljano in živeli tu v tihi delavnosti do svoje smrti.
znano. Nenadoma je potegnil Ra dovanič samokres in ustrelil. Kro
jrla je zadela delavko v roko. Prestrašena ženska je suroveža milo prosila, naj jo pusti pri življenju, toda zločinec je oddal nanjo brezsrčno še en strel, nakar se je Rozjanova zgrudila tako mrtva na tla.
Morilec je pO zločinu pobenil proti Zagrebu, kjer so ga orožniki zgradili še isto noč in izročili sodišču.
Uniforme za osobje rečnega prometa.
V prometnem ministrstvu je o-doben kredit v znesku 100,000 dinarjev za nabavo novih uniform za uslužbence direkcije rečnega prometa.
Uniforme bodo izgotovljene po predpisih, določenih po novem pravilniku.
Šola za šoferje.
Prometno ministrstvo je sklenilo, tla priredi letos tečaje za šoferje, kateri žele vstopiti v državno službo.
Prihodnje leto ustanovi ministrstvo strokovno šofersko šolo v Beogradu, v katero se bodo sprejemali kandidati iz vse jug. države.
Princ Gjorgje v Topolnici.
Kakor poročajo beograjski listi, se je princ Gjorgje iz Kneže-vih vinogradov na Belju, ki so bili vsled povodnji ogroženi, odpeljal na gradič Topolnieo pri Ni-šu, nekdaj posest kralja Milana.
Topolnica bo odslej stalno bivališče princa Gjorga.
Ogromen volk ustreljen v Liki.
iz Mrkopolja poročajo, da je pred kratkim paznik lova Dragan Radoševič ustrelil izredno velikega volka starega približno devet let. Volk je tehtal nad 60 kg.
Bajka.
V neki vasi je živel star župnik, ki je bil blaga duša ter je bil vedno zadovoljen s svojo usodo.
Nekoč so pa prišli zlikovei ter mu odnesli edino zimsko suknjo, ki jo je imel.
On se je pa udal v božjo voljo rekoč: — Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo - . .
Bližala se je huda zima..
Fa ran om se je smilil gospod župnik ter so ga vprašali, kaj bo v mrazu počel.
Župnik se je blagohotno nasmehnil ter jim odvrnil: — Saj ljudje niso tako slabi kot sem domneval. Suknjo bom dobil nazaj, prej ali pozneje, toda ne naenkrat. Ko sem včeraj izpraznil cerkveno puščico, sem dobil v nji štiri knofe . . .
*
Ko se je mož vrnil domov, je o-pazil ženo, ki je nekaj šivala.
—	Kaj pa delaš? — jo je vprašal.
—	Ali ne veš, da je v soboto zvečer ples in da potrebujem plesno obleko.
—	Zakaj je pa ne kupiš?
—	Ni treba, j.o bom sama napravila.
—	Ali imaš blago?
—	Seveda, svojo kopalno obleko boui nekoliko pristrigla in preuredila pa bo kot nalašč za na ples.
V
Pokloni so ponavadi prazni, brez vsake vsebine.
Slišal sem pa globok poklou. ki ga je napravil neki moški lepi mladi gospodični.
—	Gospodična, — ji je rekel taka ste kot severni tečaj.
Ona ga je začudeno pogledala.
—	Da, kot severni tečaj. Tako mrzla ste in vsi hočejo priti do vas.
*
Prijatelj, ki je potoval v staro domovino, mi je sporočil:
-— V naši kompaniji je bila tudi neka čemerna ženska, ki je posebno prvi dan strašni sitnarila. Naslednjega dne ji je pa vzelo sapo in besedo. Ležala je na postelji ter klicala zdravnika.
In prišel je zdravnik, star možak, osivel v zdravniški in mornariški službi.
—	Kaj vam je, gospa? — jp je vprašal.
—	Morsko bolezen imam, — je odvrnila — in sama ne vein, kaj bi naredila
' — O, se bo že samo naredilo, —
> !;■
"VARIETY"
Največji evropski igrofcaz z Emil Jenningsom in Lya de Putti
katerega je videlo že 180,000 oseb.
ALI STE GA VIDELI? Sedaj ga igrajo v
NALT0< THEATRE
Broadway and 42nd Street Edino HLADNO gledališče.
Popoldne 50e.; zvečer 75e. Od 1. popoldne do IL zvečer.
Kako zaslužiti
brez truda $5.
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4c/o $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—.
Poleg tega iroa£e na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaji* potrebe.
State Bank
N©* York, K.
r
g Frank
81 Cortlandt Sinek
• 1. <JB

je odvrnil zdravnik in odšel.
K rabijieu je prišla stara Ži-dovka ter rekla, da se hoče njen mož na vsak način ločiti od nje.
—	Zakaj se pa hoče ločiti 1 — jo je vprašal rabinec.
—	Pravi, da sem pregrda.
Rabinec je vzel v roko debelo
knjigo — židovsko sveto pismo talmud ter začel listati in iskati.
Dolgo časa je listal in lska).
Žena je bila vsa srečna, misleč, da bo našel v svetem pismu kak stavek, ki bi bi proti njenemu možu naperjen.
Ko se je rabinec naveličal listati, se je ozrl v ženo ter jo gledal par minut. In nato ji je rekel: — Saj si res . . .
*
Zakonskemu možu je. mlada ženica naenkrat omedlela.
Ležala je nezavestna kot mr-
On se je sklonil k nji ter jo za-.eel drgniti s kisom po sencih in prsih.
. In pri tem jernrairal: — JRevi-•ca je najbrž zastrantega omedlela, ker ji nisem hotel kupiti pove obleke.
—	Seveda zato, kaj pa misliš? — se je oglasila žena.
Ko so mlado punco vprašali, če bi vzela petdeset let. starega moškega za moža, je odvrnila:
- Če ni drugače, ga bom vzela. Toda piesto njega bi rajaf! imela dva, ki bi bila atara po petindvajset let.,
El
GLAS NAHODA, 2. AUG. 1926
Vstaska MaceJanija*
Umor Spasoja Iladži - Popovi-j političnega stanja. V ostalem pa ca v Bitolju je imel za posledico kaže bitoljski slučaj, da se je mo-energično policijsko preiskavo, ki ral makedonski komitet pričeti po je imela izreden uspeh. Spravila služevati že zelo kompliciranih je ua dan stvari, ki niso samo in-! metod za politično delo, ker mu teresantne za lokalno situacijo,' primitivne, z oboroženimi tolpa-marve«' odkrivajo zadevo žiršepa' mi, ne zaležejo več. Sedaj je siste-pomena, ker so pokazale nov si-'matično ubijanje vseh odličnejših
atern akcije makedonskega komi-teta. Ker pa je obstoj in delovanje tega odbora kot centralne organizacije revolucijonarne akcije
osebnosti, ki se udejstvuje v naši smeri, najsigurnejše in najuspešnejše sredstvo makedonstvujo-čih. V ta sistem spada tudi umor
Pis m e.
Poznate Rož? Tisti lepi Rož med Dravo in Karavankami, ki je naš. pa ne smemo biti njegovi gospodarji.
In iz Roža sem prejel pismo.
. . . Smo še zdravi, hvala Bogu. samo delo nas tare. Ne morem več ko včasih. Krompir smo sadili, veš, na tisti dolgi njivi, pa nisem mogla vzdržati do večera; tako me začne boleti v križu, pa težko hodim. Koncem njive sem malo
gajoč v svojem delovanju daleč more reci, da so mu jugoslov. ob-preko okvira notranje aLi celo lo- j lasti postavile kaj tehtnega na-Palne politike, je sistem, kakor ga sproti. Ali to doseči, je najnujnej-
ša naloga protikomitske akcije.
PLEMENITI PLESALCI.
makedonskih bugaračev problem Spasoja Hadži - Popoviča. Ž njim j postala, da še enkrat vidim to celokupne balkanske politike, se-| se je težko boriti; dosedaj se še ne i zemljo, ki nam jemlje moč, in sem
se tebe spomnila — vsi te pogrešamo, pa te ni. . .
Položil sem pismo na mizo in zapičil pogled v te okorne, z ljubeznijo pisane črke. O, vem. mati, da si dolgo zbirala besede, zapisane v pismu: ko si stala ob ognjišču in je kave bilo treba nali-ti samo za štiri osebe, ne za pet, ko je zvonilo poldne in si molila tam sredi njive vsa potna in utrujena do smrti, pa zvečer, ko si šla k počitku, pa je ostala v izbi postelja .prazna in neodgrnjena. In je prišla nedelja, pa si vso pre-stano bol in žalost minulega tedna položila v besede: vsi te pogrešamo, pa te ni.. .
razkriva bitoljska afera, stvar, ki spada tudi v vnanjo politiko.
Bitoljska afera je pokazala, v kakem stanju je sedaj makedonska revolucijonarna akcija. Prva leta po prevratu, ko je bila naša oblast na jugu organiznrana še prav nepopolno, so komitaši gospodovali v Južni Srbiji popolnoma svobodno; prirejali so zborovanja na našem ozemlju ob belem dnevu, zbirali čete, jih pošiljali iz kraja v kraj, pridobivali člane za svoje organizacije in čete na
Francoski aristokratje so se že davno sprijaznili z bogatimi Židinjami in Američankami kot nevestami in sinahami. Dolarji in Sterling! so pozlatili že marši kak propadajoči grb. Zadnje čase pa ni nekako več povpraševanja po grofjih in knežjih naslovih. De-
jugoslovanskem ozemlju in s svo- Rar je postal osaben' ker se zave' jiro prevladujočim nastopom tero- da' da bIeSCi tudi brez rizirali prebivalstvo prav tako ka- pa naslova- Obubožanim ansto-kor v turški dobi.	I kratom preostaja torej samo njih
Tej prvi fazi je sledila doba e-' »»"»njo*,	izbrana lepotfl,
nerKičnesa odpora z jugoslovan-1 kl 80 kvarila Stoletja, ske strani. Naše oblasti so se pri-I ^m*™*, ostati vedno duhovit lično reorganizirale, orožniški in in leP' u™tnost> kako nositi kl°" vojaški oddelki so se dodobra iz ; buk in ob,eko' se ne da kupiti M
popolnili. Ali najvažnejša je bila organizacija naših dobrovoljskih protikomitskih društev, ki je kma lu razpolagala s tisoči oboroženih domačinov. Ta sistem se je obne-sel prav dobro; tolpe komitašev iz Bolgarske so bile po vrsti razbi-
noben denar. Konjereje! in vrtnarji vedo, kako težko je pople-meniti pasmo; in to velja tudi za ljudi. Znanost o podedovanju eu-genika, je pribila, da morajo vsaj tri pokolenja uživati brezskrbno življenje brez težkega posla, da
•	! dobe potomci lepo oblikovane ro-
te, običajno takoj, um so se po- . 1	!
koto! ,	t.*-™„i •	ke in noge. Slišali ste o bogatem
Kazale tostran meje. Kmalu je po-
stalo nemogoče operirati z večji- Araer,kanc^ kl je občudoval ka- <ko nad nami se je smejalo solnce
mi oboroženimi komitskimi četa-; kor barzun nežne' mi; treba je bilo iskati drugačnih travnike v angleških starinskih nipt0(l	graščinskih parkih. Imel je doma
umetne skale in vodopade, zbral
Makedonski komitet je pričel ...	.v .. . ,
... ,	. ..	, je najdragocenejše cvetke in dre-
organiztrati male revolucijonarne1	. . . . ... . . , ,
. .	.	i vesa, a ni mogel izvabiti iz tal le-
četice m pošiljati cez mejo posa-'	4	^ ... . .
1 i pe svilene trave. Ponudil je torej
meznike, ki jim je bil namen mirno subverzivno delo. osobito pa sistematično ubijanje vseh ugled-nejših ljudi-domačinov, ki se u-dejstvuje na našem jugu v srbski umeri.
Toda tudi ta sistem, dasi je padlo že precej žrtev, ni imel zadovo-
■ angleškemu vrtnarju visoko na-. grado, če mu izda svojo strokovno tajnost. — Dobro, — je odgovori vrtnar, — to je zelo enostavno : pognojite travnik pomladi, postrižite travo dvakrat na teden polivajte jo dvakrat dnevno, delajte to redno tekom tristo let, in
1 ji ve ga uspeha. Ni mogel prepre-' imeli boste ravn0 tak park? kakor čiti, da ne ib mnogi člani bugaraš- nag
kih organizacij opazili brezuspeš-	francoski aristokrati, ki
nosti svojega podjetja ter se pri- 'jih je zadpla povojna kriza, izrab-čel. udajati našim oblastim. Ved ;ijajo sedaj svoje zadnje preTno. no več je bilo ljudi, ki so se vrača- j ženjet svojo fineS0) in sicer v ple.
I su. Niti diplomatska služba, niti tajništvo v ministrstvu jim ne nudi toliko zaslužka. Za večer v dan-zingu, za par ur pri čajanki v velikem hotelu zasluži angažiran plemenitaš dvesto do tristo frankov. Seveda ni prijetno dvoriti vsak večer starim in pobarvanim
Na dolgi njivi ob cesti smo stali, ko je ajda zorela; oče se je naslanjal ob kosišče in si tlačil pipo — njegove motne oči so begale po polju, mati je imela svoje misli — včasih se je rahlo zazibala in pokimala z glavo, jaz pa sera ležal v travi in z eno nogo enakomerno tolkel ob tla. Molk, težak ko svinec, je stiskal naše duše in nobenemu ni bilo do govora. Zahotelo se mi je dogodkov: da bi nebo zatemnelo in bil blisk grozen in grom strašan, pa zemlja bi se naj razpočila in nas požrla, da, požrla — potem bi bil mir. Viso-
javka nestrpno bije z nogo ob tla
—	rada bi potegnila. — Malo potrpi, pridem.
Poslovil sem se že od vseh, naposled pride mati. Ni me poljubila. Stisnila je mojo desnico z o-bema rokama in se naslonila na
ŠABEC četrtek 29 julija--4
moja prsa, komaj sem čul njen vzdih: priden bodi in nas ne pozabi! V njenih očeh se je zasvetilo
—	po licih sta ji zdrčali dve solzi, tiho in okorno, kot bi se bali pokazati, koliko gorja in bolečine nosita v sebi. Jaz pa sem gledal, gledal, in oči so se mi vzbulile, kakor bi ničesar ne razumel.
Za hip nato se je mati zasmeja-la in bilo mi je lažje. Ko sem bil že na vozu, je hlapec izvršil svojo dolžnost. Pogladil je Rjavko po križu, ji popravil razkodrane grive, pred njo začrtal z bičem v zemljo velik križ in sedel k meni. Rahlo je nategnil vajeti, se ozrl po navzočih — hi! — Rjavka je potegnila.
S ceste se vidi naša hiša dolgro. Na ovinku sem pogledal še enkrat nazaj: pred hišo je stal oče in u-piral pogled v daljavo. . . Meni se je srce razburilo in razumel sem njegove udarce: od doma — od doma — od doma. . .
YEUKA TIHOTAPSKA AFERA
Iz pozabljenih dni današnjega diktatorja.
r ■ i Tudi
Mussolini, ki je danes, na višku siave in moči, bi dal marsi-Naši čitatelji se morda še sporni-- kaj, če bi mogel zabrisati to ali o-
PROPADANJE MACNAT0V
njajo V»enzacijona|nega odkritja velikega tihotapstva zlatnikov iz Avstrije približno pred dvema letoma na račun raznih beograjskih in zagrebških bank. Glavno zaslugo za odkritje so imeli šef beograjske polieije Gligorije Popovič, u-radnik savamalskega policijskega oddelka Dušan Filipovič in še neki gospod. Zaplenili so okoli 2000 komadov utihotapljenih cekinov, kakor tudi knjige konpromitiranih bank. Pri pregledovanju zaplenjenih knjig se je ugotovilo, da je bilo tekom enega leta iztihotaplje-nih okoli 28.000 komadov cekinov, ne da bi bila plačana carina. O dogodku sta bila takoj obveščena beograjska carinarnica ter generalna direkcija carin. Stvar je prišla potem pred carinski svet, ki pa je po dolgi preiskavi kvalificiral to stvar kot pogreško administrativnega značaja, ne pa kot tihotapstvo in je zato odredil, da se iztirja od intere.siranih oseb redna carina. Finančno ministrstvo je s svoje strani odločilo, da je bil izvršen tudi prestopek proti
no epizodo iz svoje preteklosti. V lozanskem socijalističnem
Tovariš, tu si kakor doma. Si že večerjal ?
Mussolini sklone glavo in sramežljivo pritrdi, da je res hudo lačen. Tu ga Serrati prime pod dnevniku je H. Virat, ki je leta i pazduho in odvede večerjat, neki 1903 osnoval v Lozani mladoso- j drugi pa je hitel novemu tovari-cijalistično skupino, te dni zabele-, šu Benitu iskat stanovanje. . . žil naslednje interesantnosti. ka- j Odslej se je Mussolini držal ko je vojaški dezerter Mussolini Serratija, ki mu je omogočil ek-
postal pristaš socijalistov.
sistenco s tem. da ga je pri vseh
Nekoč, zvečer, ko je mlad ita- strankinih in strokovnih organi-lijanski zidar uvedel v zborovalni zaeijah priporočil za predavate-lokal italijanskih socijalistov, ve-j Ija. Tako si je Benito Mussolini v činoma samih političnih begun- Lozani služil svoj vsakdanji kruh cev, tujega moža in ga predstavil in se obdržal na površju, saj bi navzočim: — Ta-le tovariš me je brez Serratijeve pomm'i moral ogovoril na cesti in me vprašal J končati gladu, ker tisti večer, ko kje da je zborovalnica titaiijan-' se je kot vojaški begun znašel pri skill socijalistov. Povedal mi je. j iozanskih socijalistih. ni imel v da je pobegnil iz Italije, da se od-j žepu več kakor 15 centesimov. tegne vojaški dolžnosti iu vas se-j Ti časi so že davno minili. Be-daj prosi nasveta in pomoči. — , njto je v socijalistični stranki zle-Novinec je napravil na priaot-;; zel zelo visoko, končno pa je iz-ne dober vtis. Povedal je, da se, dai „jo in svoje prijatelje in svoje prepričanje. Nekdanji gromov-
piše Benito Mussolini, doma iz Predappia v Romanji in je kot legitimacijo predložil odhodno spričevalo obrtne nadaljevalne šole v
TorlimpopoJi.
Boncinsegni, takratni politični
li iz Bolgarije, se lotili zopet mirnega posla in prešli v normalni tir urejenega življenja. Nekateri izmed njih so prestopili v jugoslov. protikomitske organizacije in jim posvetili vse svoje sposobnosti, delujoč aktivno zoper svoje bivše bugaraške tovariše.
Seveda odpira ta-le poslednji j Angležinjam ali muhastim Ameri-
ugodne možnosti te najnovejše faze makedonskega problema. Po-
kankam, toda zaslužek je le zaslužek, saj po devet tisoč frankov mesečno ne zasluži niti najvišji u-radnik. Še francoski ministri za-sužijo jedva po 60.000 frankov letno, torej dvakrat manj kasor plemeniti plesalci. Čim znameni-tejše prednike ima mladi plesa-
način izpreobrnenja sumljive perspektive, Ljudje, ki spreminjajo barvo in menjajo zastave, so pač ljudje posebne kategorije. Hkrati pa se od tu dalje silno otežuje kontrola nad resničnim in navideznim delovanjem posameznikov.
Bitoljski slučaj priča, da so bu-garaši pričeli izrabljati tudi že | lee. tem lažje dobi službo v najdražjih hotelih v Parizu in na *;i-vijeri, kjer plešejo letos podnevi ilali so v našo državo enega svo- in ponoči, na umetnih drsališčih, jih vodij, da se je udal jugoslov. J v dvoranah, na morskem obrežju oblastim kpt spokorjenec, dosegel, in celo v plitkem morju v plaval-pouiiloščenje ter se naselil v IJi-j nih kostumih. toljuf*.kjer pa je kmalu postal za-j Plačani plerjenitaski plesalec upiuk oblasti. Odslej je Londrev, je postal junak modernih roma-pomagal voditi protibugaraško! nov in dram. V znani letošnji ig-organizacijo, hkrati pa je ostal, j n "Benjamin Cremier" nastopa kakor je pokazala preiskava, za-j kot glavna oseba mlad docent fi-upnik makedonskega komiteta ter lozofije, plemenitaš, pri katerem je pripravljal atentate in še marsikaj. Imamo tedaj pred seboj slučaj, lu živo spominja na komplici-
rano borbo med revolucionarji in policijskimi zaupniki v carski Rusiji, kjer ae dostikrat o posameznikih ni v«Č vedelo, komu služijo v reaniei, in komu so Spijoni.
Po bitoljski aferi bodo oblasti nedvomno postale mnogo previdnejše. Kdor se je bil že kompromitiral t bugaraifci smeri, ne bo motel Uko zlahka postati aktivni
fiftlti^uplMtae **<*»* 8 t»kim
rezultatom moremo biti samo za:
so zmagale noge nad glavo. Ta filozof utemeljuje izpremembo svojega poklica s tem, da nudi ples poleg zaslužka tudi več- duševnega užitka kakor pa znanost. Duša uživa pri plesu bolj kakor pri suhoparnem modrovanju. Nobena filozofska šola ne u£i toliko veselja do življenja kakor plfs. — Plešem in živim, — konča mladi jnnak svojo izpoved. ---—-
—

, in vsa narava je bila v njegovem objemu. — Boš res šel z doma? — je naposled komaj slišno vprašal oče. — Da je zakričal nad mano, bi mi bilo lažje, njegov sladek glas pa je zvenel očitajoče in sram me je bilo, Prevrgel sem se v travi in takrat pa so se ujele najine oči, — tako me je gledal nekoč, ko sem ležal v postelji na smrt bolan in so zdravniki obupali nad ■ mano. Čakal sem, da bi še mama kaj rekla, pa je bila tiho. Očetu je bil molk siten, zakaj je takoj dodal nekoliko rezkeje: — Pa pojdi, boš vsaj jedel boljši kruh.
Takrat se je mati zravnala. — Njen obraz se je zavil v resnobo in preko čela so ji zrasle tri gube. Živahno je dejala: — Kaj se to pravi: boš jedel boljši kruh — tudi mi ga jemo! Jutranja zora nas vrže iz postelje, ves dan se pehamo s to zemljo in nam pije kri za kruh. Dober je ta kruh in sladek je in v slast nam gre, ker je naš. Pred nami so se potili in delali, mi delamo, naj dela še on in ,doma naj ostane. — Ves čas govora je gledala v očeta, s kazalcem desne roke pa je kazala name. Ko je končala, si je s pred-,pašnikom obrisala potno čelo in šla par korakov vstran. Meni pa je bilo, kot da je hotela še pristaviti : trideset zlatnikov je videl, Judež, pa je prodal Kristusa, par kosov belega kruha zadostuje, da. zapustiš nas in to našo zemljo
Tako ponižan in razgaljen sem ,stal pred roditelji, da je zamrla v meni vsaka beseda. — Bova dalje kosila, oče? — sem žalostno •vprašal in uprl v njega pogled. — Njemu je bilo žal izgovorjenih besed, pa je rekel: — Saj te ne gonim od hiše! Tvoja je! Veseli bomo, če ostaneš doma, če te vleče v itujino, je tudi pravi
Rahel veter je potegnil od gore sem, ajdove glavice so se zmajale in odšli smo zopet na delo, vsak
v svoje misli zatopljen.
*
Tri dni pozneje, sem stal na pragu svoje rojstne hiše. Lepo ravan ob Dravi in travnike in njive na njej, ob obronkih raztegnjene vasice in višje uporne hribčke z ma: limi podružnicami, te temne zasto-re-gozdove naših Karavank — ves tfc lepi svet sem gledal s pol-
Emil Baeher, svetovnoznani bu-dirapeštanski magnat, čigar krah vzbuja že par tednov senzacijo v vseh evropskih borzijanskih krogih, je bil te dni vtaknjen v zapor in se bo v kratkem zagovarjal pred tribuna lom.
Bacher. ki se je posebno v inflacijski dobi nalezel težkih milijonov kakor berač uši, je zadnje čase začel naglo pešati in je nabavil večje posojilo za sanacijo svojih 22 mlinov. Pridobil pa si je posojilo potom različnih borznih manipulacij, ki jih madžarski zakon točno označuje za sleparstvo. N*-t razne prijave so oblasti razkrinkale Ba-eherjevo borzijanstvo in pri preiskavi ugotovile, da je magnat zlezel na rob propada.
Na predlog preiskovalnega sodnika je končno Bacher te dni moral pod ključ in javnost z napetostjo pričakuje razpravo proti ru-iniranemu madžarskemu Stinnesu.
XXX
Slično afero kakor z Baoherjem v Budimpešti imajo v Avstriji z Viktorjem Wuttejem. Mož, rodom iz Gradca, je bil pred vojno neznaten podjetnik, a se je tekom vojne in po prevratu povzpel v vrsto največjih avstrijskih kapitalistov. Še leta 1917. je 'bil samo lastnik nekega malega rudnika na Štajerskem, nato pa je s pomočjo svojega svaka, industrijskega ravnatelja. zlezel v pridobitne kroge in po prevratu celo tudi v provizo-rično avstrijsko vlado.
Vzpenjajoč se od stopnje do stopnje jc Wutte postal predsednik, odnosno delničar in upravni svetnik številnih akcijskih družb v Avstriji in inozemstvu. Do la_ n ije bil tudi glavni delničar. Trboveljske premogokopne družbe, a še prav posebno jc nam Slovencem znan kot- eden glavnih štajerskih nemškonaeijonainih fanatikov.
Zdaj gre tudi Wutte, imenovan mali avstrijski Stinnes", pot vsoga minljivega. Njegova dunajska. Centralna banka v v polomu in propadanje Viktorja Wutteja polni stolpce dunajskih listov z razmotrivanji o resnici starega pregovora: Kakor dobljeno, tako izgubljeno.
profesor v Lozani in imejitelj italijanskega kronskega reda), ki je istotako iz Romanje, si je takoj zaželel novic iz domače province, toda Serrati ga prekine:
— K vragu z vajinimi zgodbami iz Romanje! Najprej je treba novinca vprašati, če je lačen! — In obrnivši se k Mussolini ju r —
pravilniku o valutah in devizah '	™ P°™čeVaW "AvflllHja"
in je kaznovalo glavnega krivca, <daiieS ^ Mstovski VSenčiliški neko zagrebško banko, z globo 300,000 Din.
Toda Popovič, Filipovič in še tretji gospod, čegar ime nam ni znano, pa s tem rezultatom nikakor niso bili zadovoljni. Stali so na stališču, da je earinski svet nepravilno kvalificiral celo stvar in so vložili proti sklepu carinskega sveta pritožbo na Državni .svet. Celi dve leti so potem stvar pre-iskavali in sedaj je padla končno odločitev. Državni svet je odločil, da je šlo tako v prvem slučaju glede konfiskacije 2,000 efektivnih dukatov, kakor tudi v drugem slučaju, ko so bile zaplenjene knjige, v katerih so 'bile vknjižene prejšnje količine zlata za navadno tihotapstvo. Vsled tega sklepa so dobili policijski uradniki popolno zadoščenje. In še več. Za vseh 28.000 komadov cekinov bo treba plačati sedaj redno carino in vrh tega še kazen, kakor jo določa zakon in znaša desetkratno redno carino. Država bo dobila torej okoli 28 milijonov dinarjev. Od te vsote pripade kot nagrada i-menovanim trem policijskim u-radnikom ena tretjina. Vsakdo dobi torej nič manj kakor 3 milijone dinarjev. Bodoči trikratni milijonarji nameravajo, kakor poročajo beograjski listi, kljub temu ostati še naprej v policijski službi.
nik proti katoliški cerkvi je sedaj v vseh italijanskih šolah iu sodiščih zopet uvedel križ in je postal papežev ljubljenec. Nihče prpd njim se ni upal tako pobijati socijalistov kakor on. ni nihče ni z Vatikanom navezal tako popustljive in spravljive politike.
V Batujah
v Vipavski dolini imajo učiteljico, ki otroke pretepa in zmerja tako hudo. da so se ji otroci končno uprli. Šolska oblast je o stvari poučena.
ROJAKI: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zado-volj ni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s par nik om
zastira pogled. V vežo je stopi| hiitti hlapec, oživel sem. — Voz na dvorišču je 2« pripravljal in Ru-
Praktični migljaji.
Kadar odstranjuješ mi IcŽc iz obleke z bcncinom* prideii istemu malo sali,, Če tako storiš, bi* oni umazani rob okoli mesta, ki ga čistiš, izginil.
Če Ima otrok krče, je najboljše, da ostane kolikor toliko miren, moči mu glavo z mrzlo vodi, nege na z -;ifčo, v katero si dejala nt-kaj gorčice. Život pa zavij v r'tiho. ki si jo izžela v gorki v.»di.
Iki: pa. po zdravnika.
-v
yw
so imeli zastopniki trgovcev zborovanje, na katerem so sklenili, da se sedanje cene ne zvišajo pri nobenem blagu. Fašist o vska glasila to s ponosom poročajo, kot uspeh fašistovske organizacije.
Oehi po vtem italijanskem bregu.
Kljub atmosferičnim kapricam so se pojavili Čehi po vsem po
prtimi očmi, ko da mi mrena, morskem bregu. V Lidu, (Jrade-
žji, v PortQrose in v Opatiji jih. je veliko število. Tako poroča faši-atovaki "H Popolo di Trieste".
Rada bi izvedela za naslov svojega brata JANEZA HENIK-MAN. Pred nekaj leti se je nahajal v Pittsburghu, Pa. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga izroči, če bo pa mogoče sam či-tal, naj se mi pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega poročati iz starega kraja. On je doma iz Rakitmce pri Ribnici, Slovenija. — Johana Miklavčič, 1032 E. 71. Street, Cleveland; O* (Gx 3h—6)
66
PARIS
99
KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1.
V to svrho itnamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK
Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
Prav vsakdfr*-
4 1 -
kdo* kaj kifep kaj ponuja:. k<fo* kaj ku kaj. ggoda-ja^ prav vsakdo priznava, <fa l injfijb^. cudbvit
NtALt OGLASI 'Glas NaroSi
Pozor roj akti
V nlogj trauiM
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze)
Slbvenic PubliaKing
r
GLAS NARODA, 2. AUG. 1926
Po široki cesti življenja
ROMAN JZ ŽIVLJENJA.
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
! i i
82
(Nadaljevanje.)
—	Naj bosta srečna, — je rekla.
—	In ti ga več ne ljubiš t — je vprašala Hilda, vsa presene-
—	Ne, dete. Ljubezen mora temeljiti na spoštovanju, ce hoče trajati večno. Jaz nisem nikaka junaška narava, ki lahko pusti vnemar vse. Moja ljubezen je izkrvavela na rani, katero je dobila.
In Vera, pametna Vera ni razumela, zakaj je omahnila Hilda naenkrat na kolena ter že drugič skušala pokopati svojo vročo ljubezen.
BOJ MED ČLOVEKOM IN MRČESJO
—	Prav imate, prijatelj, moj. Pomagajte mi pri tem. Vi niti ne vrjamete, kako slabe smo me ženske, kako okorne, če gre za sodelovanje pri velikem delu. Pomagajte mi.
Trdno je stisnil njeni roki, a jih nato izpustil, ne da bi jih poljubil.
—	In sedaj govoriva še nadalje o tem, doktor, — je rekla in prvikrat se je zopet pojavil živahnejši blesk v njenih očeh. — Rada bi, da bi ostalo pri mojih odločitvah. Prevzeli boste ravnateljstvo bolnice in jaz bom skušala porabiti dobickanosno življenje, mogoče v družbi Ililde . . .
Dr. JŠrat je dvignil glavo.
—	Storite to, inilostljiva"gospa, in zavzemite se zanjo, kajti tudi ona je dobila svoj delež bremena na poti življenja.
—	Kaj pravite ?
—	Pustite, da vam gospodična Ililda sama to pove. Jaz imam še nekaj drugega na sreu. Poslušajte me.
Dolgo pa ni izgovoril nobene besedice. Konečno se je sklonila Vera naprej ter mu pogledala v obraz.
—	Govorite vendar, doktor.
Tedaj jo je prijel za roko in ona je čutila njegovo razburjenost.
—	Ivo bom šel danes zvečer od vas, — je rekel konečno, — me mogoče jutri ne bo več nazaj, kajti moja pet me vodi k državnemu pravdniku. Tudi jaz se hočem pokoriti za to, kar sem zakrivil. Ne morem še nadalje prenašati tega bremena. Naj me obsodijo, naj store z menoj, kar hočejo, a jaz hočem biti prost v svojih lasfnih očeh. Vsi lahko grešimo, a če spoznamo to, moramo imeti tudi pogum pokoriti se za to.
Vera se je stresla. *
—	Vi mislite na Lorenca, — je rekla komaj slišno.
—	Da, mislim na njega. Hočem biti prost tega večnega očitka ter hočem zopet postati to, kar sem bil.
—	In vaše mesto, — vaša eksistenca?
Skoro pomilovalno se je nasmehnil.
—	Dosti sem moža, da zopet zgradim, kar rušim sedaj ter si želim izključno le miru s samim seboj.
Globoko je povesil glavo kot ubog grešnik.
—	Najprvo mi morate oprostiti vi, milostljiva gospa. Dobro sem mislil ter vam nakopal s tem dosti bolesti. Če bi vi umrla, bi ne vedel kako živeti naprej pod težo odgovornosti.
Prijela ga je za roko in njene oči so bile polne solza.
—	Potem sem vesela, da sem zopet okrevala. Ali me hočete se daj zapustiti, doktor? Vi ne veste, kaj ste mi postali v tem času.
Dr. Šrat je vstal, a ni imel nobene besede zahvale za njeno pri-naznje. Le nežno se je dotaknil s svojo roko njenih las.
—	Pokoriti ste se hotela, kjer niste ničesar zagrešila, — je rekel ginjeno, — jaz pustim, da bo razpolagala z menoj pravica. Ko Jbom zopet lahko stal tukaj z visoko dvignjeno glavo ter brez zavesti: — Ti varaš ljudi, ki te smatrajo za častnega moža, — potem, Vera, si podajva roki za zvezo, ki bo nosila v sebi blagoslov. Vsak naju naj koristi človeštvu po svoji moči. Breme široke ceste življenja naju ni strlo v prah, temveč dvignilo preko nas samih.
—	Prav imate, tisočkrat prav imate, — je vzkliknila Vera, vsa razburjena. — Tako naj bo. Da sem se zopet dvignila iz prahu in da smem korakati poleg vas, za to se moram zahvaliti edinole vam, svojemu prijatelju.
Tedaj pa je poljubil njeno roko spoštljivo in tako dolgo, kot da se ne more ločiti od nje.
—	Z Bogom, — je rekel konečno z ginjenim glasom. — Jutri vam pošljem gospodično Herskot.
Njena roka se je trdo oprijela njegove. Vsa slabost ženske jo je prevzela in s krvami solzami bi ga lahko prosila, naj odstopi od svoje namere. On pa je bil mož, močan kot skala in njegove volje ni bilo mogoče omajati. To, kar ga je gnalo, plemenito in nepodkupljivo v njem, je našlo odmev v njenem srcu.
Dr. Šrat je odšel, a Vera je še vedno sedela ter zrla sanjavo na stezo, po kateri je odšel. Kako hvaležna mu je bila! Da, na tak način bo mogoče prenesti življenje. Imeti cilj, za katerega se živi in deluje in ki bo storil dobro tisočim. To je dosti večje kot pa vsa o-sebna sreča. S presenečenjem je zapazila, da so vse njene misli spojene z dr. Šratom in da je res pozabila Ter Velpsa.
Razmišljala je o tem, kakšen blagoslov mora tičati v delu in da so bile ravno ženske njenega stanu izključene od dela ter prisiljene zapravljati svoje življenje z ničnostmi. Razumela je obupen boj Hilde za poklie, da stori dobro, če le v majhnem obsegu.
Tudi njena stroga zavest dolžnosti do Lorenca Konrida, — ali je bila kaj drugega kot strah pred praznim vegetiranjem brez koristi? Prvikrat je v polni meri razumela, da je ustvarjena ženska za tovarišieo moža, ne pa za predmet razkošja in prvikrat jo je prevzela močna volja do življenja.
Naslednjega dne je prišla Hilda. Georgina je sicer napravila kisel obraz, a si ni vee upala strogo nastopiti proti Hildi. Če se je že morala odredči dedšČini, ji je narekovala pamet, da polagoma popusti.
Obe prijateljici sta se molče objeli in s solzami, katere sta pre-lili, je izginila vsa trpkost, kot da je ni bilo nikdar.
Od Hilde je izvedela Vera, da se je tresla in jokala, ko je pripovedovala o tem.
—	Najboljši in najplemenitejši človek, — je ihtela. — Kako neki se je moglo to pripetiti Papa je prinesel opoldne novico domov in mama se je le grdo zasmejala. Vsi se bodo smejali, vsi. O, Vera, meni bo počilo srce.
i — Ne razburjaj se, — je rekla Vera mimo. — Če je mogoče moža kot je dr. &rat napraviti še bolj plemenitim kot je, potem je #rtorilo to njegovo zadnje dejanje. Kaj ga briga svet s svojimi malenkostnimi predsodki?
—	Id če bo obsojen? — je šepetala Hilda.
—	Potem mu bova podali roko ter postali dvakrat tako ponosni na njegovo prijateljstvo, kaj ne, Hilda? Seveda, tudi jaz sem izobčenka, a danes sem premagala — in tudi on bo premagal.
Hilda pa je jokala naprej,
—	Če bi le mogla misliti kot ti. Vedno pa ga imam pred očmi, samotnega bledega, sedečega v celici, brez priljubljenega mu dela. To je strašno, Vera.	11 MB fT
—	To je grda slika, — je rekla gospa Konrid in nato sta obe dolgo, časa molčali.	_	'
>J*to pa je pričela pripovedovati Hilda, da je videla zaročno! naznanilo Ter Velpsa ter Miss Juane Bridge, a Vera je ostala pri
(Dalje prihodnjič.)
Italijanski zakon o ženski volilni pravici.
( Dr. T.)
Kaj pravi zakon?
Zakon, ki daje ženi aktivno in pasivno volilno pravico (pravico voliti in biti izvoljena) pri občinskih in pokrajinskih volitvah, ali, kakor jih Italijani imenujejo, — "upravnih" volitvah, ni nič drugega kot spremenjen občinski in pokrajinski zakon od 4. februarja 1915. Člen 24. tega se je do 9. decembra 1925. glasil takole:
"Ženske ne morejo biti vpisa-ne v imenike za upravne volitve in ne morejo biti izvoljene na mesta, označ&na v tem zakonu
Po tem starem zakonu jo bila torej žena izključena od upravnih volitev. Ni imela pravice ne voliti, ne biti izvoljena, ne torej aktivne in ne pasivne volilne pravice. Ta določba je bila z novim zakonom kraikomalo odpravljena in že-
Kako brez moči je človek mnogokrat proti malemu mrčesu! Mrčes ga napada na tiho, zahrbtno, toda vztrajno, kakor po načrtu. Človek se brani žilavo, toda brez načrta in sistema. Zato v boju o-bičajno podleže, mrčes slavi zmago za zmago. Čudno, skoraj nerazum-ljivo je to. Umni človek, gospodar zemlje, vode in zraka, postaja bojni plen komarjev, muh, uši, stenic in drugega mrčesa! Človek, kje je Tvoj ponos, kako se to ujema s Tvojim položajem na zemlji? Pomi-sli!
Muha Te muči od spomladi do jeseni. Ko se prebudi iz zimskega spanja, paskrbi najprvo za svoj zarod, v obilem številu znese jajčeca. v teku osemdesetih dni stoti-sočmilijonov. Napolni Ti kuhinjo, shrambo, stanovanje, vse prostore. Ne da Ti počivati, obleze vsa živila in jih onečisti. Na odprtem stranišču, na nepokritem gnojišču se nabere raznih škodljivih snovi in kali, vsaj se je na eni nožici lahko drži na stotlsoč. kali, onesnaži in okusi Ti jed, katero v za revizijo liste porotnikov,	nevednosti použi^eš in obo-
za člana pokrajinskega vod-Jliš na leSar->u> Sriži> koleri> Jetlki stva drž. strelskih tečajev, jin vtako Jal-Je-
ne člana gozdnega odbora. Ce si koliikaj prevdaren , boš
Na katera mesta smejo biti ženske izvoljene. Tukaj dela zakon tudi veliko raizliko med moškimi in ženskami. Dočim so lahko moški izvoljeni pod gotovimi pogoji na vsa mesta, se predvideva v občinskem in pokrajinskem zakonu, da ženske ne morejo biti izvoljene: ne 1.) za župana; ne 2.) za predsednika pokr, odbora ali za pokraj. poslanca;
ne 3.) za člana pokrajinskega
upravnega odbora; ne 4.) za člana nabornega sveta ; komisij za revizijo konj;
Zakon vsebuje še nekatere dru-
- - u-i	• * . .. .	ge manj važne določbe, med dru-
ni je bila pravica, katero ji je sta- . . , ,. , u , *„
v0n;irai	tuai to, da bodo ženske vo_
^ lile ločeno, v posebnih sekcijah, če jih bo vpisanih v občinskih volilni imenik najmanj 50. V nasprotnem slučaju bi Vseveda morale voliti z moškimi.
ri zakon zanikal, pripoznana, toda le pogojno. V tem oziru se da novi zakon razdeliti na tri dele. Prvi del zakona določa:
Katere žene smejo voliti?
Povemo takoj, da se tu dela velika razlika med moškimi in ženskami. Dočim je predpogoj za to pravico enak za moške in ženske, to je oba morata biti italijanska državljana z državljanskimi pravicami, so drugi pogoji različni. Čeravno dosežeta moški in ženska po državljanskem zakoniku polnoletnost z 21. letom, lahko moški
KRVAVO RAZVITJE PRA-PORJA
Krajevni odbor Zveze slovaških. železničarjev v Zvoleni je proslavil te dni razvitje prapora. Svečanost je bila združena z doseže volilno pravico pri uprav- ,	i,v, i i
Y___ 1 _i j javno telovadbo orlovske organizacije. oK je hotel poslanec dr. J.
nili volitvah obenem s polnolet- j nostjo, ženska pa tega ne more, kajti njej daje zakon v upravnih volitvah to pravico še-le. ko je dovršila 25. leto, oziroma ga dovrši tekom 31. maja v onem letu, ko se vrši revizija volilnih imenikov.
V drugi vnsti se pri moških za aktivno volilno pravico ne zalite va pismenost, dočim daje novi za kon nepismenim ženskam volilno pravico le v izrednih slučajih, to je: če so odlikovane v vojni, ali za civilne zasluge, ali če so mate-"re ali pa vdove v vojni padlih vojakov. Za druge zahteva zakon ne samo pismenost, temveč — če so rojene pred letom 1894. — dokaz, do so z uspehom dovršile 3. razred ljudske šole in — če so rojene po letu 1894. — dokaz, da so z uspehom dovršile zadnji razred v svoji občini obstoječe šole, ali pa •končno za oboje poseben izpit. Le v izrednih slučajih (če n. pr. izvršujejo očetovsko oblast, ali so skrbnice, ali plačajo v občini, kje hočejo voliti, najmanj 100 lir davka), zadostuje samo pismenost.
Vidimo torej, da je zakon — in nedvomno v mnogo slučajih tudi po pravici — mnogo bolj strog za ženske kakor za moške. Le-ti
Tiso na trgu abrane množice nagovoriti, je vrgel neki komunist med občinstvo kamen. V bližini stoječi reditelji so odgovorili na to pro-vokaeijo s palicami. Razvil se je hud pretep, vmes so posegli tudi reditelji na lyonjih, oboroženi s sabljami, in kmalu je bilo kakih :"j20 udeležencev težje in lažje ra-- njenih. Nekateri so imeli prebite glave, drugi odsekana ušesa itd. Tragična usoda je zadela neko ko-munistko, ki je v par urah podlegla zadobljenim ranam.
Končno je nastopilo orožnistvo, ki pa dolgo ni moglo pomiriti razjarjenih množic. Komunisti so bili za napad doibro pripravljeni. Kamenje so prinesli s seboj in ga začeli metati med Orle, da bi izzvali incident. Uradno poročilo o dogodku pravi, da je bil n^ed pretepom ranjen tudi zastavonoša, M so ga komunisti potegnili s konja. Po ineidentu se je svečanost nadaljevala. Zborovanja se je udeležilo 2000 oseb.
Zanimivo je, da so se steple nato tudi ženske. Ko se je namreč razvila na trgu povorka klerikalnega ženstva, so planile od vseh strani komunistke in začele lasati svoje politične nasprotnice, ki jim

4.	avgusta:
Aquit-anla, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen.
5.	avguata:
Albert BaJlln, Cherbourg. Hamburg.
Majestic. Cherbourg; 7. avgusta:
Republic. Cherbourg, Bremen.
10.	gusta:
Martha Washington, Trst: Columbus. Cherbourg. Bremen; Reliance. Cherbourg, Hamburg.
11.	avgusta:
Berengaria, Cherbourg; Praa. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
14. avgusta:
France, Havre; Homeric. Cherbourg.
17.	avguata:
Berlin. Cherbourg, Bremen.
18.	avgusta:
Mauretanla, Cherbourg; Arabic, Hamburg: Deutschland. Cherbourg, Hamburg.
21. avgusta:
Paris. Havre; Olympic, Cherbourg.
Leviathan, Cherbourg.
24.	avgusta:
Aquitanla. Cherbourg; Resolute,
Cherboursr. Hamburg.
25.	avgusta:
Pres. Harding, Cherbourg. Bremen.
26.	avgusta:
Cleveland, Cherbourg, Hamburg.
28. avgusta:
Majestic. Cherbourg.
31. avgusta:
Pres. Wilson, Trst.
1.	septembra:
.Berengaria. Cherbourg; George Washington, Cherbourg, Bremen; Derfflinger. Bremen.
2.	septembra:
Hamburg, Cherbourg. Hamburg;
Andania. Hamburg.
3.	septembra:
Columbus, Cherbourg. Bremen.
4.	septembra:
France, Havre; Homeric. Cherbourg; Bremen.
7.	septembra:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
8.	septembra:
Mauretania. Cherbourg: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
9.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic, Cherbourg, Bremen; Westphalia, Cherbourg. Hamburg.
11. septembra:
PARIS, HI. SKUPNI IZLET; — Olympic, Cherbourg: L*vmthan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen.
15.	septembra: Aquitanla. Cherbourg.
16.	septembra:
Albert .Ballin, Cherbourg, Hamburg.
18. septembra:
Majestic. Cherbourg: Berlin. Cherbourg, Bremen.
21.	septembra:
Resolute. Cherbourg. Hamburg.
22.	septembra:
Berengaria. Cherbourg: Arabia Hamburg; Jpres. Harding. Cherbourg.
Bremen.
23.	septembra:
Thunngia. Cherbourg, Hamburg.
25. septembra:
France, Havn.
28.	septembra: Muenchen, Bremen.
29.	septembra:
%
Mauritania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen.
30.	septembra:
Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen.
imajo aktivno, in v nekaterih iz-j pa seveda niso ostale na dolgu, rednih slučajih tudi pasivno vo-1 Moški baje pri tem niso interve-lilno pravico, tudi če ne znajo ni-|nirali, ampak so le gledali in se ti citati in pisati, dočim je pri imenitno zabavali. A čim se je pojavil pri žandar, je bilo ženske
vojne konec.
-- \
Um
. f. Ml
pri
ženskah, razen par omenjenih slučajev, toliko aktivna kolikor pasivna volilna pravica brez pismenosti, oziroma gotove izobrazbe izključena.
Drugi del zakona določa:
Katere ženske ne smejo voliti.
Tu prihajajo v pošte v iste zapreke kakor pri moških, naštete v kor: slaboumnost, navkrižje s kakor : slaboumnost, navrižje s kazenskim zakonikom radi zločinov, beračenja, pijančevanja, ce kdo živi na breme ubožnic itd. K skupnim zaprekam za moške in ženske pa postaja tudi tukaj še ena posebna zapreka za ženske. Izključene so namreč od volilne pravice ženskih iz javnih hiš in tem podobne.
Tretji del zakona določa:
gledal, da se znebiš muh, da jih preženeš od svojega bivališča. Skrbel boš, da bo v hiši in okoli nje čisto, snažno, da se muha ne bo mo gla pasti po njih. Nastavljal boš papir zoper muhe, lovil jih boš v nalašč za to pripravljene steklenice, sežigal boš njihova legla in tako dalje.
Komar posebne vrste — anofeles imenovan — je neomejen gospodar nad življenjem naših bratov na jugu domovine. Zvečer in jjonoči jih zbada in grize. Vsak njegov vpik prinaša bolezen malarijo, dolgotrajno in mukapolno. Na ta način razdira vasi, kraje, dežele, omajati more celo temelje države. Proti temu sovragu je treba dobro oborožene armade, ki se b obojevala z ano_ fesom z orožjem poučevanja in zdravljenja ljudstva, izsuševanja močvirja, urejevanja naselbin itd.
Stenica se je zaplodila po človekovih domovih sirom celega kulturnega sveta. Jemlje mu nočni mir in je v krajih, kjer nastopata pegasti in povratni legar zanesljiva pomočnica širjenja teh bolezni. S temeljitim vsakdanjim čiščenjem prostorov in pohištva se jo da za-treti.
Uš se zaredi na glavi, na obleki, po telesu, ako premalo skrbimo za telesno snago. Z boleznijo, katero prenaša iztrebi obširne gosto naseljene pokrajine, ustavi vojne, povzroča nebroj gorja. Ob takem času ne izbira med snažnim in nesnažnim, vsakdo lahko postane njena žrtev. Zato skrbimo za telesno snago!
Miš in podgana povzročata mnogokrat težko nadlego, oglodata in oblezeta vsa živila, jih pokvarita, uničita ali celo okužita. Njunim dletastim zobem niso izpostavljena samo živila, marveč tudi druge človekove potrebščine. Podgana je prenesla kugo iz Azije v Evropo, na kateri so umirali ljudje, kakor pada klasje pod srpom. En sam tak izbruh kuge v srednjem veku je uničil šestindvajset milijonov ljudi.
Človek, ko si to prevdaril- veš, kaj boš storil, da boš končno pokončal in odpravil ničvredni, škodljivi mučes.
PREKO OCEANA Z letalom preko oceana poleti Nemec, dr. Rumpler. Preletel bo, kakor napoveduje, izračno pot Hamburg-New York v 36 urah % novim velikim letalom, ki bo tehtalo 115 ton, in bo dolgo 39 m, široko 9 m, ter bo poleg 25 mož posadke lahko preneslo 130 potnikov z vso prtljago. V notranjosti bo najmoderneje urejena in udobno opremljeno, imelo bo deset motorjev ter 6 čolnov, ki bodo dopuščali pristajanje tudi na odprtem morju in onemogočali potopitev. Načrt je grandiozen in ee se dr. Rumplerju obnese, ne bo njegov uspeh zaostajal*za dr. Eck-enerjevim.	^ ± L

POZOR ROJAKI 1
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsaik četrtek in petek med 1. uro "popoldne in 10. uro zvečer ▼ ljudski šoli štv. 62 Hester & Essex Street New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
NAZNANILO.
Našim naročnikom v državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih Ho v k na tkem obiskal zopet naš znani 7 as topni k
Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.
V.	UfwwBI?o.
"DtenehXuve
samo sest dni preko
Z OGROMNIMI PARNXKJ NA OLJI
FRANCE 14. AUGUSTA - 4. SEPT.
PARIS 21. aug. — 11. sept.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin« tretjega razreda z umivalniki In tekočo vede aa t, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
19 STATE STREET
NEW YORK
ALI LOKALNI AGENTJE ■ »
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam prijateljem in znancem žalostno vest, da mi je nemila smrt vzela mojo drago soprogo
MARY RESPET, roj. PREŽEL.
Skupaj vsa živela 23 let v najlepši ljubezni in slogi. Srce mi krvavi, ko pišem te žalostne vrstice, kajti izgubil sem vse najboljše na tem svetu. Zapustila mi je 7 ne-dorastiih otrok v starosti od 3. do 16. let ter hčer omoženo Zupan.
Ranjka je bila rojena dne 2U. decembra 1884 v vasi Zakriž pri Cerknem na Primorskem. Umrla je dne 16. julija ob 12. uri opoldan, na posledicah operacije. Pogreb se je vršil po katoliškem o-bredu, na katoliško pokopališče na Gaystown dne 19. julija 192<> dopoldan. Ranjka je spadala k društvu Triglav, Št. 82 S. N. P. J. in k dr. sv. Alojzija, št. 36 J. S. K. J. v Conemaugh.
Tempotom se najlepše zahvaljujem obema društvoma za krasne vence ter odbornikom za vestno poslovanje.
Nadalje se zahvaljujem mojemu bratu Jakobu in njegovi soprogi Mr. in Mrs. Bizjak in Mr. in Mrs. Glavač, ki so vzeli mlajše otroke v svojo oskrbo.
Nadalje se zahvaljujem sosedom, ki so rajnki stregli, pri nji čuli ob zadnji uri ter mi pomagali ob mrtvaškem odru.
Lepa hvala vsem sosedom in prijateljem za krasne vence in šopke, najlepša hvala vsem tistim, ki sd dali avtomobile na razpolago brezplačno pri pogrebu. Da je bila ranjka dobra in priljubljena med rojaki, je pokazala velika udeležba pri pogrebu, za kar se še enkrat prav lepo zahvaljujem.
Draga mi soproga in mati, dokončala si trudapolno pot ter zapustila nas za vedno, a spomin na te bo ostal na veke v naših srcih. Počivaj v miru in lahka ti naj bo ameriška gruda!
Žalujoči ostali: Majk Respet, soprog. Louis, Otto, Rudolf, Jakob Kari, sinovi.
Mary, omožena Zupan, Lillijana in Marta, hčere.
Johnstown, Pa., R. D. 7, Bx 150.
L
Kako se potuje y stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati » stari kraj, je potrebo, da je na. tančno jiou.Vn o potnih ILstlh, prtljagi in drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih za moremo dati vslfd naše dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tudi ▼ III. razredu.
Glasom nove naselnlške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedriavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi deij; tozadevna dovoljenja Izdaja generalni naselniSkl komisar v Washington, D. C. Prošnjo za tako dovoljenje se lahko napravi tudi v New Yorku pred odpotovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnike. aU svojce Iz starega kraja, naj nam prej pige za pojasnila. It Jugoslavije bo prlpuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. Julij® 1924 naprej vsako leto po 671 priseljencev.
Ameriški državljani pa samore-jo dobiti sem žene In otroke do IS. leta brez, da bi bili šteti ▼ kvoto. Sta riši in otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov pa Imajo prednost ▼ kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne liste aa vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani Bedaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT ST- NEW YORK
AJ>VEBTA3E in GLAS NARODA
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda", S tem boste vstregli vsem.
Uprava "Glas Naroda*.
.A.-vv***^- -r-M ■. -.