SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV 8 KAKIH DAROM l ftMESJSKA "AMERICAN IN SMMT-FOrSE^%^ ,* , , IN LANGUAGE ONLY AMEWCAN HOME DOMOVIN H SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 60 CLEVELAND 8, 0., WEDNESDAY MOBNING, MARCH 26. 1947 drobne VESn dsiovenue denar za Snežni liar je včeraj zajel vso kot dJumlo ° vzbodn« polovico ameriških držav (Došle preko Trata) NEMŠKI STROKOVNJAKI, med temi Nemci so bili tudi zna-Jugoslavija je doslej polje- ni levičarji in so prebili nekaj delska država. Novi gospodarji mnogo govore, da je treba Jugoslavijo sppemeniti v industrijsko deželo. V ta namen delajo nekak petleten načrt po katerem hočejo vpeljati razne nove industrije. Kakor skuša Jugoslavija v vsem posnemati Rusijo, jo skuša tudi v tej spremembi iz agrarne v industrijsko državo ali v vsaj bolj industrijsko, kot je bila do sedaj. Pa šfe v enem posnema Rusijo. Pomagati si hoče z nemškimi inženirji in znanstveniki. Iz Belgčrada poročajo, da je že poklicala Titova vlada v Jugoslavijo večje število nemških strokovnjakov. Večina teh Nemcev so bivši nacisti. Mnogi, izmed njih so imeli visoka mesta v nemški vojni industriji. Tako je bivši vojni strokovnjak Wilhelm Vetter izjavil, da je poklican v Jugoslavijo, da obnovi jugoslovansko radijsko industrijo in ustanovi razne nove postaje po deželi. Nemci bodo dobili znatno večje plače kot domači jugoslovanski inženirji. Tudi razni ruski . uradniki, ki so v Jugoslaviji, da kontrolirajo, če gre vse v soglasju z Rusijo, imajo izdatno višje plače kot domači uradniki. Do- Tako sta priporočala oba SLIKE BODO V NE-državna podtajnika pri DEL0 30 MAftCA kongresnem odseku y V nedeljo 30. marca bo ob 3 popoldne v cerkvi sv. Roze sir časa v koncentracijskih taboriščih. Jugoslavija jim tedaj ne bo nič, novega. J FIZKULTURA. - To besedo, ki je okrajšava za “fizična kultura,” dobite dan za dnem ponavljano v listih širom Jugoslavije. Vlada se mnogo trudi, Washington._Državna pod-ri P^VSem tajnika Acheson in Clayton sta hočejo* napraviti sposobnega m' bn za kateraBTie' kovna Podstava Pasijonskih borbo. Komunizem se zaveda,1"^', ‘ , i., _ v slik- PoleK teh bodo pokazane da bo še dolga borba v svetuj p . »J™ nnf, & druge. Predstava bo traja- predno more zmagati. Zlasti šo-1 p °,1.. ? ’ , .. .. la neprenehoma dve uri. le morajo vaditi mladino v vseh ?rclJ1 ,m 7 bo bl ,S"£| Slike bo kazal rojak Anton različnih športih. Tako je velik komunizmu, dan kot darilo >n Grdina u Clevelanda. Narod del pouka že v ljudski Soli:ne °, posoj'°- je prijazno vabljen iz Girarda usmerjen v “Fizkulturo.” Vse1 fodtaj]nlk A«11«8011 ^ pove'lin okolice, da pride gledat te delo za to telesno vzgojo ib za1 d* pred senatnim odsekom,, sHke sport pa je vodeno od države.jda ff dzžave "e "ameraVaj° Kakih svobodnih športnih ofga- P08'atl “ nizacij ni več. Povsod je ali po- Tu^U'° sv°Jlh žat Acheson je polno vodstvo v rokah državnih'Priial Pr*d 8enatn‘"> ‘ujezem- t strokovnjakov ali pa je vsaj,8kim od8ekom. Clayton pa • stalno nadzorstvo. Spet prilika, j Pred odsekom P°8lan8ke zbor- da vzkikajo tisti, ki so navduše-nice' . .' Acheson je tudi priporočal senatnemu odseku, da morajo Zed. države investirati denar, da postavijo južno Korejo na zdravo ekonomsko stališče, ker Rusija zaustavila vsako STOJI zlil JUGOSLAVIJO ni za Titovino o “svobodni" Jugoslaviji. ŠAHOVSKI PRVAK. — Pri šahovski tekmi, ki se je odigrala v Zagrebu, je postal šahovski , prvak Jugoslavije Srb dr. Tri- je funovič. Drugi za njim je Gli-gorič, tretji Slovenec Pirc. Znani svetovno znani mojster Vidmar, ki je svoječasno igral tudi možnost za enotno vlado v Koreji. Koliko bo to stalo, Acheson ni mogel povedati. Clayton je izjavil pred odda bo Mo od »400,1 Podpira jo v zahtevi za vojno odškodnino od Avstrije Moskva. — Sovjetska Unija zahteva, da ministri Velike četvorke dovolijo Jugoslaviji zah- V Clevelandu je vihar ohromil ves promet, 135,000 šolarjev ni moglo v šolo, 30,000 hiš je bilo brez elektrike, do 5,000 avtov je obtičalo v snegu in poledeniti. Kot poroča vladni vremenski urad je včeraj zajel sne-žni vihar vso vzhodno polovico Zed. držav, ki je povzročil |"a8lov 8y°|f*a a[nca J^ank ogromno škodo na prometnih zvezah, električni sili, telefo- ki nu in prevozu. Največji zameti so pa osrednjem zapadu. Dočim se poroča iz nekaterih —~ krajev o novem snegu, poročajo' 1931. do 400 mož je delalo na LETO XLIX-VOL. XLIX Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V boln&nicl— Poznani Vincent Marold iz Sheffield, Pa., se nahaja v Cleveland Clijic bolnišnici!, Euclid Ave. in 93. St. Prijatelji ga lahko obiščejo v sobi št. 306 (Hospital Bldg). Naslov bi rad — Frank Germ, Box 28, Avondale, Colo., bi rad zvedel za od drugod o nalivih in poledeni-ci. Sneg je zapadel delno po Indiani, Ililnois, Wisconsin in Michigan. V Minnesoti in North Dakoti je kazal toplomer 10 do 16 nad ničlo. Veter je divjal od 50 do 85 milj na uro in je potrgal na tisoče milj električnih in telefonskih lic. Cleveland je zadel snežni vihar včeraj ob 2. zjutraj. Veter je divjal 65 milj na uro in je trgal žice, drobil šipe, izdiral drevje ter povzročil na tisoče dolarjev škode. V Clevelandu ni moglo v šolo do 185,000 šolarjev. V okraju Cuyahoga je bilo brez elektrike &JL vse kriplje, da popravijo električno napeljavo. njem naslovu, ali pa na 686 E. 157. St. v Clevelandu. Žalostna vest iz domovine— Poznani John Prostor, urar, .881 Babbitt Rd., Euclid, O., Postaja obrežne straže ob je- nam sporoča, da je prejel ža-zeru je bila brez elektrike; dve| )03tn0 novico iz starega kraja, barki je sapa odtrgal« in ju vr- del skozi streho v hišo. Tom priliki tretje obletnice njegove Steich in njegova žena Barbara smrti. sta bila odpeljana v bolnišnico Dospelo v Ameriko— vsled poškodb od ruševin. Za- Mrs. Ana Cerar je dospela dela ju je opeka v spalnici v dru-j s hčerko Anito v Cleveland iz gem nadstropju. Enak slučaj je Št. Vida nad Ljubljano. Roje- bil na 1420 W. 52. St. Na Erin Ave. blizu Fulton Rd. na je bila v Clevelandu in sicer je pisala Zavašnik. Zdaj je padlo drevo na pek avto, ki je stanuje na 1377 E. 43. St. Za ravno vozil spodaj. Ena oseba je bila v avtu, ki je ubita. Pri gazolinski postaji na 132. cesti in Drexmore Rd. je sapa podrla celo steno. Radio je sinoči poročal, da bodo danes, v Clevelandu zaprte vse farne katoliške šole in vse spomin javne nižje šole. Odprte pa bodo smrti, njo pride še soprog in sinko čez nekaj mesecev. Dobrodošla v rojstni domovini. Četrta obletnica— V soboto ob 8:46 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Antona Smole v 4. obletnice njegove junior in višje javne šole. Pri vseh teh strahotah, pa tudi ni bilo brez komičnih prizorov. Na St. Clair Ave. in 62. cesta je sapa odnesla nekemu moškemu klobuk. udari za njim po cesti. Klobuk se nenadoma' ustavi, njegovemu . , .1 lastniku je pa prav tedaj spodle- Vse linije pocestne železnice ,]o dg ^ je precej trdo vsedel BU imele zamudo. Avtobusne li- rayno ng _ klobuk. nije ki vozijo v mesto, so poroča- 0 le, da je promet zunaj Clevelan- ^ ^ ^ ^ da skoro popolnoma ustavljen, Avtni klub je prejel nad 1,500 klicev na pomoč od motoristov. Državni cestni urad je poročal, da je brez moči na cestah in je svetoval avtomobilistom, naj kontrole sladkorja in najemnine še ni gotovo Washington. — Predsednik Truman je podpisal predlog, se ne podajajo na pot iz mest. ki zaključuje delo QPA z dnem Skoro po vseh deželnih cestah 30. junija letos. Pri (tem je so visoki zameti. 'Mr. Truman izjavil, da to še Deseta obletnica— V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Frančiško Coš v spomin 10. obletnice njene smrti. Lastnik jo Pogreb Jennie Zetko — Pogreb za pokojno Jennie Zetko (Muhič) bo v petek zjutraj ob 9:30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Pobiranje asesmenta— Ker je bil včeraj snežni vihar se bo vršilo pobijanje asesmenta v SDiD na Recher Ave. ((v mali dvorani) nocoj od 6 do 8. članstvo naj vzame to na znanje. o- Pri Gates Mills je veter potrgal električne žice blizu ceste 322. Oblasti so posvarile ljudi, naj se ne dotikajo žice, ki je živa. V Maple Heights, O. so zaprli vse šole za ta teden. Vremenski urad poroča, da bo danes že mrzlo, jutri bo pa nekoliko gorkeje. Elektrarna pravi, da ni imela toliko dela na rokah že od leta ne pomeni konec racioniranja sladkorja in kontrole z«,najemnino, ker kongres ravno zdaj dela na tem, da se to podaljša po 30. juniju. Senatorji se še niso zedinili, ali naj se racioniranje sladkorja in kontrola najemnine nadaljuje, spremeni ali ustavi. Poskusili bodo nekaj konkretnega napraviti ta teden, pravijo. Tri dni neprestanih požarov je dovolj Woodstock, Vt — Mr. in Mrs. Walker pravita, da je enkrat vsake stvari dovolj. V nedeljo je začelo goreti v njiju kleti. V pondeljek sta komaj pogasila ogenj pod stopnicami. V torek je izbruhnil požar v gorenjem nadstropju. V sredo sta se vsa preplašena izselila iz nesrečne hiše. V četrtek je ogenj upepelil vso hišo. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 26, 1^47 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER 0 (JAMES DEBEVEC. Editor) §117 St Cklr Alt HEnderaon 0628 Cleveland 3, Ohio Published dally except Saturdays. Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko na leto $7.00; za Cleveland In Kanado po po&tl za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po podti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; za Cleveland ln Kanado po poiti četrt leta $2.75. Za Clveeland ln okolico po raznaialcih; celo leto $7.00. pol leta $4.00. četrt leta $2.50. Posamezna Številka stana 6 centov.______ SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mall $8.00 per year. U. a $4.00 for 6 months. Cleveland and Canada by mail $4.50 for 6 months. U a $2.50 for 3 months Cleveland and Canada bv mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburbs by Carrier $7.00 per year. $4.00 for 6 months. $2.50 for 3 months Single copies 5 cents each._____________ Entered as second-class matter January 6th 1908. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. taki mojstri v gospodarskih vprašanjih. Naši čitatelji se; bodo sbominiali, da smo mi še proslo jesen napovedovali lakoto v Jugoslaviji. Kako smo to vedeli? Saj ni moglo priti drugače, ko smo pa videli, kako se dela z narodnim imetjem doma. Za to ni treba nobene, preroške modrosti, samo oči je treba nekoliko odpreti. Titova vlada jih je imela pa trdno zaprte. Ali je pa morda računala: o, bomo pa v Ameriki vprašali, ki bo komaj čakala, da nam bo pomagala. Aha, tisti dobri časi so minili in Titova vlada se bo morala v bodoče obračati za pomoč tje, kjer ima svoje vzore in ideale — v Moskvo. «H|.UHWUIIIIIIH»HM>lllllllllllllH**j BESEDA IZ NARODA ' -iHiuiuuiiiniMtwtwwemniinni«***«' Slovenska pionirka nmrla ^1.^'^- Kot pravi star pregovor: "Ni- ►>83 No. 60 Wed., March 26, 1947 Amerika je obrnila Jugoslaviji hrbet Prav za prav — ne Jugoslaviji, ampak Titovemu režimu, ko je ostala gluha na vse apele Titove vlade za pomoč narodu, ki mu preti lakota. Kakor se človeku smilijo ljudje, ki bodo morda umirali od glada v Jugoslaviji in to samo radi slabega gospodarstva Titove vlade, pa moramo vseeno reči, da ameriška vlada v danih razmerah ni mogla storiti drugače. V Jugoslaviji, kot vemo, ne govori narod, ker nima nobene besede, nobene pravice. Kot v vseh totalitarnih deželah tako je tudi v Jugoslaviji vlada vse, narod nič in zato je tudi Titova vlada odgovorna za vse posledice, ki jih je povzročila s svojim slabim gospodarstvom in s svojo ošab- Tito je mislil, ker ima za seboj mogočno Sovjetsko Unijo, potem mu je dovoljeno .vse in zlasti je z veliko slastjo naročal sovražno propagando proti Zed. državam. Vsi jugoslovanski časopisi, ki pišejo samo to, kar ukaže in dovoli vlada, so bili in so še vedno polni sovraštva do zapadnih zaveznikov, zlasti pa do Zed. držav. Mi vsi vemo, da narod doma vse drugače misli o Ameriki, vsaj velika večina naroda, kot pa piše. in govori Titova vlada. Ampak narod mora molčati, če noče priti v ječo in na prisilno delo in biti deležen raznih šikan. Naiven je tSsti, ki misli, da vsega tega ne vidi ameriška vlada. O, dobro vidi in sliši, zalo je samo čakala, kdaj bo prišel čas, da bo udarila nazaj. Ta ura je prišla zdaj in Amerika je dobro udarila in pred vsem svetom izjavila, da ne more dajati roki, ki jo venomer tepe. Dosti je že dala Amerika, jfjt jimu \ith tri čctrtm: JKT It attlllouaiinn vvu miv v j “o——v— deležna od UNRRA. In ali se je Jugoslavija izkazala hvaležno za te prejete dobrote? Še malo ne! Narodi v Jugoslaviji celo vedeli niso, da prispeva Amerika kaj za UNRRA. Saj vemo o več slučajih, ko se je narodu pripovedovalo, da je vse, kar pripejje UNRRA, poslano iz Rusije. Pa tudi vemo, da je šlo mnogo blaga, ki ga je UNRRA pripeljala za narod, ročno naprej v Rusijo, najsi bo kar v taki obliki, ali pa predelano v drugo. Nismo pozabili še slučaja, o katerem nam je povedal nek slovenski mornar, ki je služil na ladji, ki je pripeljala poln tovor potrebščin za Jugoslavijo v Trst. Ro je ta mornar s ponosom kazal na to pošiljko iz Amerike, so mu Slovenci v Trstu zaničljivo rekli: “Kaj pa govoriš! To ni iz Amerike, to nam je vse Rusija dala, Amerika je samo ladjo posodila!” Lahko si mislimo, kakšno mnenje so imeli o Slovencih ameriški mornarji, ki so pripeljali odpo-moč za Jugoslavijo in ko so viddli tako č£no nehvaležnost. Seveda, tako govorjenje ni prihajalo iz naroda, ampak ga je ustvarila Titova propaganda, ker ni pustila, da bi dobila ta “kapitalistična” Amerika količkaj kredita za ono, kar je dala Jugoslaviji. %. Ameriška vlada praviH da ne bo dala žita Jugoslaviji, ker ni med onimi državami, ki so najbolj potrebne. To je samo diplomatski jezik, s katerim hoče ameriška vlada pokriti svoj pravi namen, namreč/da Jugoslaviji ne bo pomagala, dokler bo tam totalitarni, teroristični, komunistični režim. Prvo vprašanje, če bodo Zed. države pomagale Jugoslaviji, je bilo stavljeno takrat, ko je predsednik Truman vprašal kongres za odpomoč Grčiji in Turčiji, da ju obvar-jemo pred komunizmom. Rečeno je bilo, da Amerika ne more dati pomoči Grčiji, da jo branimo pred komunizmom, obenem pa pomagati Jugoslaviji, o kateri vemo, da je direktno prizadeta pri geriiskih bojih v severni Grčiji, kjer skušajo komunisti vreči vlado, izvoljeno od naroda. To bi se reklo pomagati Grčiji, istočasno pa pomagati Jugoslaviji, da bi to našo pomoč pobijala. To je bil eden vzrokov, da je naš državni oddelek zbrisal Jugoslavijo z liste potrebnih dežel. To je bil direkten udarec Titovemu režimu in javna izjava vlade Zed. držav, da ne bo več igrala vloge izkorišče-vanega J>ebca napram neprijateljskim deželam. Kot rečeno, Tito je skušal pri vsaki priliki pokazati, kako da sovraži Ameriko in Amerika je to šele zdaj vzela na znanje. Dolgo je vzelo Strica Sama, da je to povedal. Še bo igral vlogo Miklavža, to vemo, toda svoja darila bo razdajal le tam, kjer bodo hvaležno sprejeta. Titova vlada je sploh predrzna, da si je upala prositi pomoč zunaj. Ako ima vsega toliko, da je lahko poslala 20,000 ton pšenice v Romunijo, da je podprla tamošnje komuniste in 10,000 v Albanijo v iste namene, potem pač ni potrebna nobene pomoči. Ako bo radi tega lakota v deželi, naj narod zahteva račun od svoje vlade, ki ni videla, da bo treba pomladi žita za semenje, da je1 žetev še daleč, in ga je razmetavala komunistom v drugih deželah. Titovi vladi se ni smilil narod. k<> mu je jemala žito iz kašč in ga pošiljala v druge dežele. T'tovi vlad se ni smilil narod, ko je za potrebščine, doposlane ,po UNRRA iz Ame- Ely, Minn. — Ana Škufca, soproga Josepha Škufca, je zapustila ta svet dne 17. marca na svojem domu na E. Harvey St. v starosti blizu 80 let. Rojena je bila v vasi Hmelče na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko leta 1893 in sicer v Calumet, kjer je opravljala delo služkinje za osem dolarjev na mesec. čez tri leta (1896) se je bi-ja poročila v cerkvi sv. Jožefa s Josephom Škufca. Leta 1906 pa se je preselila škufcatova družina v Ely. Ko so se tu naselili, je pokojna prvih par let tudi pela pri cerkvenem zboru fare sv. Antona. Tu v Ely zapušča žalujočega soproga Jožeta, sina Jožeta in hčer Mrs. M. Boldin; obe družini stanujoči na E. Chapman St., v Nemčiji, v ameriški okupacijski zoni pa zapušča sina Franka. Bila je družabna članica podružnice št. 23 SŽZ, katere članice so se tudi v lepem številu udeležile pogreba, ki se je vršil 19. marca. Pogreb je vodil Banovec pogrebni zavod; sv. mašo in pogrebne’obrede pa je opravil župnik Rev. F. Mihelčič. Naj v miru počiva. * » • V naši župnii smo imeli tu-di 40 urno pobožnost. Vodil jo je Rev. Harold Fuchs O. S. B. iz St. John kolegija. Sedaj je bil T*"*— mmr .wwihrni n.k»trn' hče ne more služiti dvema gospodarjema” in mi člani vašega “Police departmenta” se zave-danio, da moramo Služiti samo enemu gospodarju, in to ste vi davkoplačevalci, kateri nas plačate. Po‘vsakih mestnih volitvah, ko pridejo spremembe v mestnem odboru, pridejo tudi spremembe v našem departmen-tu in navadno so spremembe na rejene v škodo ne v korist departmenta, kajti zadovoljiti mo'ra v prvi vrsti tiste, ki igrajo politiko. Mi člani “Police departmenta” se zavedamo, da nismo popolni, spremembe izboljšanje pa ndj pride od nepristranskega odbora, ki bi imel to stvar na skrbi. Apeliramo na vse volilce v La Salle, 111., da glasujete dne 16. aprila, da pride vaš “Police department” pod civilno službo — Civil Service. S tem nas boste razrešili vpliva raznih politikarjev in mi vam obljubljamo, da bomo v bodoče delali še bolj vneto in pošteno za vas davkoplačevalce, kateri nas plačujete. Vaš John Savnik, član Police de partmenta. -------o------ Oltarno društvo fare sv. Vida se je jako pohvalno in laskavo izrazil. Bil je vojni kaplan v južnem Pacifiku ter nam je v svoji pridigi povedal veliko zanimivosti. — Jos. Peshel. Slovenskim volilcem v La Salle v pojasnilo Dne 15. aprila bodo, kot veste, volitve v našem mestu in Vo-lilci boste med drugim odločili ali naj vaš “Police department” ostane še naprej žoga v rokah sebičnih posameznikov in neodgovornih politikarjev ali inaj pride pod oskrbo posebnega nepristranskega odbora treh mož na podlagi državnega zakona. Naš department bi moral služiti samo vam meščanom skrbi za cvetlice v cerkvi in za: druge stvari, ki se rabijo ali so za okras oltarja. Na tem sestanku Be bomo pogovorile tudi radi molitvenih ur Veliki teden in skupnega sv. obhajila na Veliko noč. Vsem članicam Oltarnih društev in vsem čitateljem Ameriške Domovine želim vesele in blagoslovljene velikonočne praznike. Frances Baraga, preds. --------o------- Gluha loža V bajnih Gorjancih je hosta “Gluha loža,” kamor se ne sliši noben zvon. Nad njo visi žalostno krvavo sonce, ki pa samo žge kakor peklenski ogenj. Če človek zablodi v to k>zo, ne ve ne kod ne kam. Celo senco izguhi in misleč, da se pomika naprej in naprej, se porniče venomer naokoli. Iz lože se sliši petje, a to je omotljivo vilinsko petje, ki človeka stiska in duši, da je neskončno bolan, slab in nesrečen. * V tako ložo je zablodil moderni človek in sedaj ne ve ne kod ne kam. Hlepi po sreči, a vsa dozdevna sreča je le opojna o-mana. če mu je to, da diha, vse življenje, kakor pravi nekje Dostojevski, seveda živi. A ka kor hitro se zmisli, čemu živi, je neizrečeno nesrečen. EDINA, SAMO MOŠKA. NEPRISTRANSKA DRUŽABNA ORGANIZACIJ JA zveza v Ameriki Cleveland, O. — V 30. marca, popoldne po cerkveni pobožnosti bo sestanek članic Oltarnegj društva fare sv. Vida. Zadnja naša seja ni bila dobro obiskana, ker je pač bilo res takrat slabo vreme. Zato bomo pa imele ta sestanek in dale priliko članicam, da prinesejo svoje darove za cvetlice in članarino, katere še nimajo plačano. Vsaka članica plača tudi 25 centov v posebno blagajno, iz katerie potem damo za sv. mašo, kadar katera izmed članic umrje. To je bilo sklenjeno na letni seji.v decembru 1946. Naše čč. sestre se vedno kaj spomnijo, kako bi bolje okrasile bivališče našega Evharističnega Kralja, zato jim pa me, ki smo članice Oltarnega društva in ob- ___________ sto- procentno, ali pod sedanjim si- enem v bratovščini Presvetega stemom je to nemogoče, kajti Rešnjega Telesa, pomagajmo s vsak izmed nag se zaveda, da je svojimi prispevki. Ker je že ta- V moji deželi ni cest, na mojem nebu ni zvezd, v mojih očeh — tema, v moji duši — bolest. 0.župančič Njegova pot je blodnja po čarovnem krogu. Sonce sije, njega samo žge. Celo svoje sence ne vidi več, da bi po njej na šel smer. V dalji zvone zvonovi, on jih ne sliši. Gluha loža — . Ali torej na vprašanje o življenju ni odgovora? — človek, ki je zablodil v Gluho ložo, v tisti nesrečni kraj, Ustanovljena 1. Januarja, 1939. Inkorporlrana 13. marca, 1939 v drtarl Ohio. Glavni sedet: BARBERTON. OHIO ENA NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM. ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU Nobenih prtatopnlb strolkov. Ne potrebujete nobene adramltte preiskave Pristop od 16. do 66. leta. Za 25 centov mesečnega asesmenta, plaCuJe dobrostojefiem Članu do 1100 pogrebnih stroikov. Vsak Slovenec bi moral biti Clan te nove nepristranske organizacije. GLAVNI ODBOR: Časml predsednik: PRED UDOVICH, 18S-22nd St.. Barberton, O. Predsednik: ANTON RUDMAN. 119 E. 167th St.. Cleveland, O. , Prvi podpredsednik: FRANkSj MACEROL, 1173 Norwood Rd., Cleveland 3. Ohio. Drugi podpredaednlk: JOSEPH LUKZ. RPD 1. Box 638. Niles. Ohio. Tajnik: VINCENT H. LAUTER, 1067 Sutherland Ave.. Akron 1. Ohio. Blagajnik: JOSEPH SHEGA, 307-23rd SL NW, Barberton, Ohio. Zapisnikar: JOŽE GRDINA. 6131 St. Clalr Ave., Cleveland, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik in prvi nadzornik: CHARLES BENEVOL, 821 Alhambra Rd., Cleveland 10. Ohio. Drugi nadaomlk: NIKOLA KLAS AN, 1156 E 58 St, Cleveland 3. Ohio. Tretji nadzornik: ANDREW MAČEK, 15610 Tralalgar Ave., Cleveland 10, Ohio, ’ FINANČNI ODBOR: Predsednik ln prvi odbornik: MATT INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, Ohio. Drugi odbornik: JOSEPH PIŠKUR. 133 Smithsonian St., Girard, Ohio. Tretji odbornik: FRANK BRANCEL, 1246 E. 59 St.. Cleveland 3, Ohio. Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske Mo6ke Zveze 1067 Sutherland Ave,, Akron 1, Ohio. Cenjeni člani Slovenske moške zveze! Pomlad je zopet v deželi in kakor je pri vsaki živi stvari, tako je tudj pri naši Slovenski mbški zvezi sedaj čas, da malo oživimo in s tem pokažemo, da napredujemo. Napredek pri posameznih podružnicah je bil v zadnjem času jako lep in prav tako tudi v glavnem uradu. Ampak vedno pa upamo, da bo v bodoče še boljše. Ravno sedaj smo poslali na posamezne podružnice nagrade za nove člane, katere so agilni člani pridobili pred meseci. Nekatere podružnice so dobile prav lepe nagrade. In v glavnem urtadu upamo, da bodo prihodnje še večje. Sedaj, ko naša zveza plačuje večje nagrade za nove člane, se bo gotovo vsakemu članu izplačalo pridobivati nove člane v našo organizacijo. V kratkem bomo poročali tudi o kegljaški tekmi, v kateri upamo, da bodo zastopane vse podružnice, člani posameznih - > - . . . upamo, aa dooo zastopane vse *.»*»■* — ______________________ rešil vražje sile, ko se je pokrižal in začel moliti angelsko češ-čenje. Moderni človek je že davno pozabil vse molitve. A vsaj zahrepeneti bi moral iz gluhe lože. Saj čuti, da je zašel v strašno nasprotje. Poveličuje življenje, a vendar bi bilo po njegovi filozofiji vse življenje — laž! Torej v laži naj človek išče sreče? "| tekmi. Z bratskim pozdravom, klije na zemlji, živi in je srečno, ko zajema moč iz resnice. Bi-ologičen zakon je, da k sreči vodi resnica, a laž v nesrečo in pogubo. Ko bi nagon najmanjše živalice težil po, čem, česar sploh ni, po laži, bi bila živaiici prav ________ _____ s tem usojena smrt in skoraj bi “Toda,” pravi Jorgen- j morala poginiti. Le človek to-sen, (Jorgensen, ki je po mno-;rej naj bi potreboval laži? Jaz bih blodnjah in mnogih bojih’sodim, da tudi mi potrebujemo — z doma protestant, potem resnice, da brez resnice ne mo- panteist in naturalist — prispel do resnice, je v prelepih izpovedih "Življenja laž in resnica” drastično narisal to laži-nazira-nje. Op. pisca) "še nikdar in nikjer na svetu nismo videli stvarce, ki bi potrebovala za —Statistikarji pravijo, da se bitje in žitje laži! Vsaka rast-iv Zed. držav zavrže do 100,000,- ___1.. ___ i______________________ ____v- ----1... „ remo živeti, da brez resnice ne moremo biti srečni!” (Odlomek iz knjige 4r. Aleš Ušenič-nik “Knjiga o živjepju”). Resnicoljub. vsak izmed nas se zaveda, da je svojimi prispevni, n.« u>- ^ . i • — 7 , / njegova služba odvisna v gotovi ko namen Oltarnega društva, da lina, vsaka žival, vse, kar zije in 000 štruc kruha vsako leto. Okrajni glavar je potoval, po svojem okraju ter našel v neki občini vse polno postopačev. Pozval je župana ter mu naročil, da je treba postopašt-vo vsekakor odpraviti in poročati o uspehih. Poročilo, ki je dospelo na glavarstvo o tej zadevi, se je glasilo: “Odkar so bili gospod okrajni glavar zadnjič pri nas, še ni bilo tukaj nobenega postopača.” —Zelo nespametno je, če mislimo, da bi morali filozofi živeti po svojih naukih! Kdo pa more živeti od samih besed? Če verjamete AL PA NE svetovne vojne že konec in da je “živa resnica,” je vneto pri- hišni gospodinji, potem pa pri zdaj na svetu samo diplomatska tegnila Stautova gospa. | hišnem gospodarju, lepo po šar- vojska, torej brez orožja, samo: “Pa scartan je, da nikoli te- ži in pripoznanju, kdo mu daje z zmerjanjem in natolcevanjem.1 ga,” pritegne z modro besedo, življenske potrebščine. Se reče, Se reče, saj je tudi diplomatska gospod Tone, ki malo govori, pa j saj bi bil tudi jaz vesel in hva- • , 1 1.1 _ in. Vnforn nnvp strm lrnt v lp7.pn. pp hi me kdo RDUStil IZ za- Pozoren sem postal na velik šunder, ki je prihajal tam iz zaprte verande. Slišalo se je nekako tako, kot bi v sobo saprl dva ducata otrok in jim rekel, da očeta in majer ni doma. S tem, mislim, je dovolj povedanega. Lahko bi tudi rekel, da je razsajal tam v verandi kak titulami tornado, ki grozi, da bo vsak čas podrl hišo, ali jo bo.vsaj prenesel tri bloke daleč in jo tam .postavil narobe na tla. Ker imam kot družinski oče v takem oziru velike skušnje, sem najprej sodil, da so tam spravljeni otroci, ki se igrajo mlade --------- vojake. Vem, kaj zmore en sam, gel tedaj v važno razpravo hiš-nikar še, če jih je v sobi več., ni gazda, “tisti, katerega zdaj vojska lahko huda, toda se jo katero pove, stoji beseda kot v lahko prenaša, dokler ostane sa- evangeliju, mo pri zmerjanju in zmivanju. “Nak, tisto pa ne, scartan pa “Kaj pa imate tam na veran- ni, brani hišna gospodinja svodi?” sem se obrnil na hišno gos- jega “bordarja,” kakor ga je na-podinjo, “ali imate kakšne učne zvala, “samo teko živ je in pa natečaje in je morda ravno mod bor, ali kaj je. Nekdo si na vse mile viže prizadeva, da bi postavil hišo narobe.” “O, tisto je pa naš bordar,” se nasmeje Mrs. Steut. “Rad bi prišel v družbo, zato pa teke počenja. Pa ni za med ljudi, tek razposajenec je.” “Tako, tako, bordarja imate, pa nisem vedel. Ali je naš rojak?” , “Kakšen naš rojak,” je pose- venomer bi nam rad povedal, kako strašno nas ima rad.” “Zdajle si na vse mile viže prizadeva, da bi to povedal,” pripomnim jaz, ki imam tudi bogate skušnje s te vrste živalstvom, “pa. mu odprite vrata, naj ima živalca veselje.' Najbr-že sliši, da so tuji ljudje v hiši, pa bi si jih rad od pobližje ogledal in jih prešacal.” “Saj bi mu že odprla vrata, pa sem se bala, da vam bo nadležen,” meni Mrs. Steut in gre ter odpre vrata na verando. Med ležen, če bi me kdo spustil iz za klenjene sobe med, ljudi. Skakal in plesal je okrog svojih gospodarjev da nikdar tega. Ko je bil enkrat gotov z ra-portom pri domačih, je tudi nas vzel na piko. Vsakega je najprej povohal po hlačah, hoteč menda zvedeti, iz kakšnega cajha so narejene. Pri tem je parkrat kihnil, pa ne vem, ali mu je šla slaba roba naših hlač v nos, ali je pa hotel s tem povedati, da smo izkušnjo dobro prestali in da nismo nevarni ljudje, ki bi jih bilo treba ekspedirati iz hiše. Ne vem zakaj, toda k meni je j pa dvakrat prišel. Prvič samo vedala Stautova. gredoč, potem se je pa vrnils povohal levo in desno hlačnico, potem je pa zamahnil s svojim nicah v klet. “Vidite,” se je smejala Mrs. Steut, “vi se mu posebno dopa-dete. Vzel vam je klobuk, s če-' mer je hotel povedati, da ni treba še nikamor in da si morate še naše spodnje prostore ogledati.” “Ti guncvet ti, pa da si je ravno Debevca izbral,” se čudi Mr. Grdina. “Se vidi, da je v vas spoznal prijatelja pasjih živali.” “Je res, da sem že od malega rad imel pse in malokdaj smo bili brez katerega pri hiši. Včasih smo imeli tudi po dva, če je ravno tako naneslo. Ampak to, da mi je tale vzel kobuk iz roke, pa ni kar tako. Ta pes zna pa več ko hruške -peč. Kako ga pa kličete?” bi rad vedel. “Jackie mu pravimo,” ste po- DlK&r ŠG CG J 1x1 JG V SODI VcC. > Ul JJmšUA) “““j lvi c Toda spomnil sem se, da pri opravljate, ni nihče drugi kot nas plane hudournik'v podobi kratkim repkom, enkrat na levo, “ . . . . ... . I. n: . v, _____v . V,, _____ _____nnoiarra mn rlncnn /-IvaVrnT 7flnr». enkrat na desno, dvakrat zapo vrstjo kihnil in potem brez vsa- loaa sponuiii sem »c, »• 1,1 ----- —1—■--------------- .. . Stautovih nimajo teke navlake] naš kužek, -naš ljubljenček, naš, luštkanaga zastopnika pasjega • . — ,• - .... - , , 11MDDA a ...uri hiši zato se nisem mogel porednež in kaj še.vse. Saj ga plemena. Iz sobe je planil neka- ..v,.,. —..............- ------ narod, ko je za potrebščine, doposlane po UNRRA iz Ame-, P ^ ne bj rašal> ne hvalim zato, ker je ravno naš, I ko teko, kot bi spustil rogača Zjkega nadaljnega pograbil moj rike, vzdrževala armado, namesto da h da a ^acnemu m r - Mkdo tje m ve_ kaj ne> mama, da zna verige, kot smo rekli v staremUlobuk, ki sem ga držal v roki trganemu naiodu. In zakai naj zooet Ame.ilca^daie. ^ N 1 da dnitre vse. samo govoriti ne.” 1 kraju. Najprej se je “jsvir pri fin jo ucvrl ž njim "doli po stop- trganemu naro«u. in ziKai na: zooer rtme.ia:' uaicr i^i »-j preskrbi živež za svoj narod Tito s svojimi trabanti, ki so -»mio m Povedal da je drugi vse, samo govoriti ne. ‘No, vidit^, zdaj-ja pa vse jasno. Pes ve, da je tudi meni ime “Jack” in zato sem mu bil pa najbolj povšeč,” sem zatrjeval ves navdušen nad pasjo modrostjo. Družba mi ni verjela, da moder pes lahko ugane ime človeka, zato sem jim povedal par primerov o pasji inteligenci. ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV FRANCOSKIH VOJAKOV JANEZ CIGLER Jakob ves utopljen v solzah reče: “Ljubi moj brat, res me lepo tolažiš, resnične so* tvoje besede; toda ti jih lahko govoriš, saj jutri zapustiš jetnišni-co; meni je pa do smrti ostati v taki hudi nezhani ječi, oh, to je strah misliti! Pa naj bo, prestal bom kakor bom mogel, Bog mi daj potrpežljivost.” Ko se Jakob malo pomiri, reče svojemu bratu: "Jutri zapustiš jetnišnico in mene; veš, da se ne bova mogla nič več pogovarjati, zato te prosim, o-glasi se, potujoč v domovino, pri moji nekdanji nevesti Ka-tinki. Povej ji, kako se mi godi in reci, da se priporočam njeni molitvi, zakaj nič drugega mi ne more pomagati, kakor če moli zame. Reci Katinki, da kadar se bo možila, naj ne jemlje Stanislava, ker je hudoben človek. Povej ji, da jaz nimam nič jeze na Stanislava; iz srca sem mu odpustil zavoljo Boga, čeravno mi je storil toliko krivico. Odpustil sem mu v resnici zato, da bi Bog tudi meni odpustil grehe; naj mu tudi o-na odpusti, da najde pri Bogu milost. In še to ti povem, če prideš v najino domovino na Kranjsko in najdeš še pri življenju očeta, prosim te, ne povej jim, kako se mi godi. Veš, pče morajo že stari biti; ako bi slišali mojo nesrečo, bi umrli od žalosti.” Luka obljubi, da bo' zvesto opravil vse. Zjutraj je že bil pred jetnišnico voz pripravljen za Luka. Luka vzame slovo od vseh tovarišev, lepo zahvali oskrbnika jetnišnice, da mu je bil tolikanj dober in usmiljen in še enkrat objame brata Jakoba; njiju ločitev je bila težka, oba sta a jokala, da nista mogla iz* vej mi, povej, katera hiša je Bazilijeva? Fantin mu precej pokaže lepo veliko hišo in pravi: “Ta-le je.” Luka zavije pred Jašo, stopi z voza, gre v hišo, lepo pozdravi Katinko, ki je ravno nekaj šivala pri mizi, in reče: “Sem li prav prišel ali ne? Jeli to hiša Bazilijeva? Rad bi pri vas prenočil, da bi mi ne bilo treba v Kovno hoditi; jutri grem naprej." Katinka mu reče prijazno: “Prav ste prišli, prav; lahko tukaj prenočite vi, vaš voznik in konj; le izprezite in postavite konja v hlev.” Luka je vesel tako prijazne postrežbe, opravi vse, konju in v<*-niku pa reče dati jesti. Potem se tudi Luka vsede za mizo in se spusti v prijazen pogovor s Katinko ter jo vpraša: “No, Katinka! si li zdrava, kako ti je.” Katinka ogleduje Luka od nog do glave in mu reče: “Kaj me poznaš, ker veš, kako mi je ime?” “Ne poznam te ne; vendar vem, da si Katinka. Si li že pozabila ženina Jakoba? Ali se še spominjaš nanj ” Katinka ga srepo pogleda in mu reče vsa začudena: “Si li ti Jakob P., ker si mu toliko podoben, ali si njegov duh?" Luka odgovori: “Jaz nisem ne Jakob P. in tudi ne njegov duh, ampak Jakobov brat, Luka mi je pa ime.”, “Čudno se mi je zdelo,” pravi Katinka, “kako bi me ti poznal in vedel moje ime, ker sem spoznala pri prvi besedi, da si tujec, 'ker te že jezik razodeva. Povej hitro, odkpd prideš in kam greš?” “Pridem ravno iz tiste drobne umi iz sovam (Nadaljevanje ■ L atnaU v Ameriki, je prišel šele na šesto mesto. SLOVENSKI ZGODOVINARJI so imeli svoj prvi večji sestanek po vojni v zvezi z občnim zborom Zgodovinskega društva za Slovenijo. Drugi dan po oficielnem občnem zboru so imeli zgodovinarji zborovanje. Ravnatelj zavoda za zaščito kulturnih spomenikov Slovenije dr. Franc Sijanec je predaval o “Spomeniškem varstvu.” Kustos ptujskega muzeja dr. Korošec je govoril o provincijalnih muzejih. Pri tem je ponovno razložil pomen lanskih izkopanin v Ptuju. Dr. Kastelic je razpravlja o raznih vprašanjih sta-rinoslovstva. O stanju naših arhivov sta govorila Maks Miklav-čiv in Modest Golia. VEČERNE DELAVSKE GIMNAZIJE vodijo sedaj že v vseh treh centrih, v Ljubljani, Mariboru in Celju. Delavstvo ima tako možnost, da izpopolni svoje znanje. Ti večerni tečaji sicer ne odtehtajo pouka na gimnazijah, nudijo pa lepo priliko raznim partizanom, ki so dobili državne službe brez potrebne izobrazbe, da se vsaj nekoliko približajo znanju drugih starejših uradnikov, ki so imeli predpisa, ne šole. Večkrat smo že pisali, da so mnogi partizani ko so prišli iz gozdov, zasedli važna mesta kot plačilo za zvesto komunistično delo. Nekateri so se na teh mestih slabo počutili, ker so videli ,kaj jim vse manjka. Večerni tečaji naj bi sedaj to'izobrazbo dodali. REVIZORJEVA ZGODBICA. — V Ljubljani se pripoveduje o takih povišanih partizanih ta zgodbica: Na glavno pošto v Ljubljani je prižel revizor. Sivolasemu šefu oddelka so se tresle roke, da so kar rokavi pla-li na njih, gospodična je gledala kakor splašena srna. Ni kar tako vsaki dan, da pride iz bel- (Došle potko Trata) grajskega ministratva revizor, inšpektor! Po uradu pa je hodil mogočno mlad elegantno napravljen oficir — sam gospod revizor. Tedaj vstopi neki pismonoša in ko ga zagleda pohiti k njemu in zavpije nad njim, kot da sta v gozdu: “O, Jovo, si ti? Kaj pa delaš tukaj," “Prišel sem pošto revidirat,” odvrne važno gospod revizor. Prijatelj pismonoša je gledal malo začudeno, pa je hitro videl situacijo. On je samo pismonoša, oni pa je revizor iz Belgrada. Pozneje je povedal, da sta bila skupaj pri i»r-tizanih in da se mu še sanjalo ni nikoli, da bi mogel Jovo brez prave izobrazbe postati njegov revizor. Toda Jovo je postal revizor in v Titovini ni... korupcije. I ------o------ SKRIVNOSTSA PALICA Opaškar je imel debelo palico, ki je bila zoraj lepo okrivljena in spodaj svetlo okovana. Kamor je šel, jo je vzel s seboj, povsod mu je bila zvesta spremljevalka. Nekoč je imel opravka, v bližnjem mestu. Pot ga je peljala skozi gozdič, kjer je v bližini nenadno, nekaj zašume-lo. Iz grmovja je planil zajec in možak je zamahnil s palico, kolikor je mogel. Prav tedaj pa poči za grmom puška— zajec se je zvrnil in obležal pred njim na poti. Mož je bil iznenaden, obenem pa se je ustrašil. Pogledal je zajca, nato pa palico in rekel: “Hudirja, deset let se že opiram nanjo, pa še nisem vedel, da je nabasana.” HALI OGLASI Htie naprodaj Radi odhoda v Kalifornijo, vzrok fe bolezen, je naprodaj hiša 7 sob, dvojna garaža; nahaja se na 18666 Tyronne A ve. Proda se tudi 2 dvodružinski hiši na enem lotu na 776-778 E. 100. St. vse skupaj je 18 sob. Za podrobnosti pokličite IV «14. For Sale One GE 11-tube radio, floor model, also a 6-tube GE portable, like new. Call EN 8426 or stop at 1034 Addison ,Rd. after 6 P. M. («2) MALI 0G1ASI Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za eno družino, 7 sob, na 987 E. 76. St., garaža za 1 avto. Ogledate si jo lahko vsak dan od 1 do 7 zvečer. (62) Pohištvo naprodaj Proda se moderna postelja in j modroc za $20; davenport in stol $16; miza in boufaj $8. Zglasite se na 1176 E. 61. St. zvečer. (62) Zemljišča na zapadni strani Na HiUard Rd. blizu Clague Rd. 100x450. Walters Rd. blizu Center Ridge, parcele 1 do 6 akrov. Ako vas zanima kupiti katero teh parcel, pokličite: Bo 7726 (61) Dvorana za bankete Se oddaja zaohceti in ples. K. P. Hall 1624 E. 65. St Delo dobi Sprejme se mladeniča ali starejšo osebo, ki bi bil pri volji učiti se papirati sobe. Plača po dogovoru. Pokličite KE 2146, ali pa se osebno zglasite na 16603 Waterloo Rd. Mar. 26, 28, 31) Strojni assembler ji Strojni operatorji Splošni tovarniški delavci VISOKA PLAČA OD URE 1. in 2. šift MOTCH & MERRY-WEATHER CO. 880 East 70th St. (62) Naprodaj je hiša Nahaja se na E. 67. cesti, za Z družini, 3 garaže, vse v dobrem stanju. Lastnik prodaja sam. Oglasite se na 1303 E. 55. St. <62) Kadar potrebujete zavarovalnino proti ognju, viharju, it avtomobile, Sipe Itd, m lahko in saneaijlvo obrneta na L Petrieh - IV1874 UMI KILDERR AVI. Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVaahae EOT EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL OA NAGROBNIH BPOMKNIKO’ 'ALNI- IV SEDMAK Moving & Storage ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 E. 174 SL EE 8580 Stanovanje iščeta Vojni veteran z ženo in enim otrokom iščeta 4 do 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče GL 3079 kadarkoli. vi -(60) m Harmoniko kupim Kupim 3 ali 4 vrstno Mervarjevo ali Mikuševo nove vrste harmoniko. Pišite na John Pilny, 2618 So. Lawndale A ve., Chicago 23, 111. (Mar. 19, 20, 21,26,27, 28) VEt POMOČNIC ZA CAFETERUO SE SPREJME Delo je v čisti, zdravi okolici Morajo razumeti in govoriti angleško Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo. Dobra plači Hrana in uniforme zastonj - Zglasite se v The Ohio Bell Telephone soba 901 700 Prospect Ave. ZA PREKLADANJE TOVORA Nickel Plate tovorno skladišče E. 9th St. in Broadway Plača 93%c na uro Čas in pol za nad 8 ur Zglasite se pri Mr. George J. Wulff Nickel Plate R. R. Co. E. 9th & Broadway (62) žati solz ob taki mili ločitvi dveh bratov. Luka se odpelje in potuje trideset dni, da pride do Kovna na Litvanskem, kjer je hotel obiskati Katinko Bazilijev-no, kakor mu je bili naročil Jakob. Že blizu mesta vidi fantička pri cesti igrati se, obstoji in ga vpraša: “Fantič, po- Velikonočna prodaja Moški vsevolnend slip-over jopiči $1.25 T-srajce 25c do»9lC. Moške in 'deške Juveniles. Moški vse volneni ski-jopiči $2.00. Ženske vse volnene bluze 89c do $1.19. Ženske vse volnene cardigans $1.49 do $2.50. Tudi mnogo drugih jopičev za vso družino. Odprto dnevno 8 do 5 pop. V soboto 8 do 4 pop. Razprodaja v 2. nadstropju Stone Knitting Mills Co. 7500 Stanton Ave. 2 bloka severno od Woodland Ave .blizu 79. St. okeT^day SBBSS YOUR BUY WORD MMptMrmdvleetM Wyeedn non. tar end bmlnl W le Me, (Oeed) (he MeMfle Vbeede Cepeele moUm m M bede Mr fbeidbtee f «■ ■Im. «be» (eeelriMi* 1» beaee em* Nee ben beee edebObd. Tak* *o* _______ wmf» con forgot »boot eftorio 1 .. M the end def. TW. COMVMDiaL Ser trn eelr eee Meade eat dar. We ECONOMY. GUARANTEE, Teel may be* R, dm tekle« e (ingle OeeAUer (t*eed> (Mlele VBeale Cof»L nay tot **r dera jee «e e* eelkelr Mdhd. le ex teak (erOwAOev (Need) Ml gle Vhaale CopodM Mllff LABORATORIES, INC Zdaj pripoveduje Katinki vse pd konca do kraja, kako se mu je godilo; koko je bil le zavoljo sumljivosti obsojen v ječo za eno leto in odpeljan v daljnjo deželo Sibirijo, kako sta bila z Jakobom celega pol leta v jni ječi, kar je bil dovolil jetnišnice milosrčni oskrbnik. “Jakobu rawio ni velike sile v ječi, vsi ga imajo radi, ker je potrpežljiv in pohleven. Nikoli se ne roti in ne preklinja zavoljo tolike kazni, čeravno je nedolžen, dočim drugi jetniki kolnejo, dasi so žaslužii jetniško pokoro. Naj-;več bridkosti in žalosti dela Jakobu to, da je obsojen do smrti. Strašno go boli, kadarkoli se spomni, da bo smrt storila konec njegovemu trpljenju; zato te prosi, da moliš zanj. On mi je naročil prositi te, da bi vsak dan zmolila zanj en očenaš in češčeno Marijo; on bo pa tudi za-te prosil pri Bogu, kadar pride k njemu, da bi tudi srečna za njim prišla k Bogu.” Ganjenega srce je Katinka poslušala te besede in obljubila, da ibo vsak dan gotovo molila za Jakoba, in je to ttfdi zvesto spoinovala. Potem reče Luku: “Veškaj, Luka, ostani pri nas namesto Jakoba. Če boš priden in zvest, kakor je bil tvoj brat, nič hudega ti ne bo. Saj v svoji domovini nimaš nič premoženja; ali si tu ali tam, to je tebi vseeno. Pri nas boš, dokler boš hotel biti; glej, poštenega moškega potrebujemo pri hiši; moiifti se pa zdaj nočem, dokler ge kaj ne prenaredi.” Luka je zadovoljen 'in ostane v hiši Bazilijevi, kakor prej njegov brat Jakob. Luka P. v Bazilijevi hill (Dalje prihodnjič) -------------o------- —Trinajsti predesdnik Zed. držav, Millard Fillmore je bil rojen 7. januarja 1800 v Summer hill, N. Y. jj-ust k time |< St,0l&u6Y ACROBAT One thing you know; with Acrobat Shoes you get the famed Balanced Construction. Rigid arch plus flexible soleill designed to help young muscles develop as nature intended. Moet styles $4.00 to $5.00. See your Acrobat desler. Giant Illustrated Book A gay story-color book, written in rhyma—a gift from Tumbltn Tim with each pair of Acrobat Shoes. Exclusive Agency at Mandels Shoe Stori! 6107 St. Clair Awe. next to Grdina Shoppe ■ i.Aii fm W ■ V -vj, Jfef Resetting »15 - ilMenle R9 premenjamo stare na olje Thermostat Chester Heating Co. 1193 Addison Rd. — EN 0497 Govorimo slovensko RADIAL DRILL OPERATORS PRESS BRAKE OPERATORS 45 ur na teden Plača od ure LEWIS WELDING & ENG. CO. No. 1 Interstate St. Bedford; O. (61) Mesarski pomočnik Takoj se sprejme mesarskega •Zlate’s Market 662 E. 140. St. MU 9160. Ne čakajte, kadar imate čut, da se vas prijemlje starat, če težko kontrolirate vodo, če vas peče V mehurju, če imate bolečine v hrbtu. Morda imate vnete žile. Vse to so nevarna znamenja. Pojdite k zdravniku, ki ima 15 let uspešne izkušnje v bolnišnici v teh boleznih. Govorim slovensko. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 CITIZENS BUMS, 55« EUCLID ATE. TELEFON UAln 4016 Uradne are: It do 4 men ob sredah In po dogovoru UČITE SE AN6LEUHiE iz Dr. Kernorega ANGLM0-SL0VENSKEGA BERILA -ENGLISH-SLOVENE READER” , kateremu je znižana cena m A Afj in stane samo: 9 beUU Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland, O. SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA PENDERJEV, OGRODJA IN ZA BARVANJ* AVTOMOBILOV. f SUPERIOR BODY & PAINT (0. 6805 ST. CLAIR AVENtlE PRANK CVRLBAR, laatnifc Naiim naročnikom v Chicagu naznanjamo, da sprejema naročnino za naš list, kakor tudi za oglase: Uprava lista “NOVI SVET” v Chieagi, na naslovu 1849 W. Cermak Koad. Tam vam pomagajotudi sestaviti na željo razne oglase, zahvale in naznanila, itd. ter iste nam pošljejo za objavo. 98=8* LETO STRAHOTE 1793 .VICTOR HUGO ŠESTA KNJIGA ZADNJO BESEDO IMA GILJOTINA Vojni sod V tistem času vojnosodni po stopek še ni bil urejen; to je storil šele cesar Napoleon. V letu 1793 je predsednik vojnega sodišča sam imel vse pravice ; izbral je člane, določil sarže, ki so se imeli pritegniti in odredil način glasovanja. Bil je izvršilna in sodna oblast obe- \l nem. Cimourdain je bil določil za sodno dvorano pritličje, kjer je , bila stala barikada rojalistov in ki je zdaj služila za stražnico republičanom. Cimourdainu je bilo veliko na tem, da bi se znatno skrajšala pot tako iz ječe v sodišče kakor iz sodišča na giljotino. Opoldne je bilo na njegovo povelje vse pripravljeno: trije slamnati stoli za sodnike, miza iz jelovega lesa dve goreči sveči pa stol za'obtoženca. Na obeh ožjih stranicah mize sta bila stola za avditorja in za zapisnikarja, ki sta bila oba podčastnika. Na mizi je bila palica rdečega voska, pečatnik, dva tintnika, papir in dva proglasa konventa v zadevi marquisa Lantenaca. Za mizo nad sred- gal?” “Jaz.” “Ti?” "Da.” “Bledeš” “Ne. šel sem v ječo, bil sem z ujetnikom sam. Odpel sem svoj plašč, mu ga dal in mu potegnil kapuco čez obraz. Stopil je iz ječe, jaz pa sem ostal. — Zdaj stojim pred vami.” “Tega nisi storili” “Sem.” “To je nemogoče!” njim stolom sta bili naslonjeni na zid dve zastavi v barvah republike. Na srednjem stolu je sedel Cimourdain, na njegovi desnici sodnik Guechamp, na levici narednik Radoub. Točjio predsedniku nasproti so bila pa vrata ječe. Na obeh straneh stola, določenega za obtoženca, som: “Ujetnik naj se Vsede.” Gauvain se je vsedel na stol, namenjen za Lantenaca. Nato je Cimourdain nadaljeval: "žandarmi, potegnite sablje!” To se je zgodilo vedno takrat kadar je bil kdo obtožen zločina, za katerega je bila dolmena: smrtna kazen. žandarma sta potegnila sablji iz nožnic. Cimourdain se je zdaj zdel popolnoma miren. — “Obsojenec,” je dejal, “vstanite!" Ni ga več tikal. “Kako se pišete?” je vprašal Cimourdain. "Gauvain.” In zasliševanje se je pričelo. “Kdo ste?” — “Poveljnik lete. če kolone obrežne armade.” — "Ali ste z ubežnim marquisom v sorodu?" “Sem njegov pranečak.” — “A li vam je razglas konventa že znan?” — ‘“Tam je na vaši mizi.” — “Ali imate k njemu še “Da sem mSIgKA DOMOVINA, MAftCK 26 1947 ■ ■■ dvignil mound ain. Gauvain je počasi glavo in izpregoVoril: “Dobro delo, ki sem ga videl preveč od blizu, je bilo vzrok, govorim, se bo zdelo, kakor da govorim sam proti sebi. Toda temu ni tako. Govorim za se. Če krivec spozna svojo krivdo, reši edino, kar je re- “Da me obsodijo na smrt.” bivšega marquisa Lantenaca “Vi mislite, da bi bilo to u- izven zakona, potem pa narecj-pravično?” bo konventa, ki odreja smrtni^ da sem pozabil na sto drugih ■ šitve vredno — čast.” zločinov, starec in trije otroci “Ali je to vse, kar ste imeli so se postavili med me in mo-[povedati ” je vprašal Cimour-je dolžnosti. Nisem več videl dain. “In potrebno.” ' kazen za vsakega, ki bi vstašu “Vsedite se.” pomagal k pobegu, vse do pod- Zdaj se je dvignil avditor in piša; Komandant leteče kolo-prebral naredbo, ki proglaša ne Gauvain. požganih vasi, poklanih ujetni- “Dostavljam le še to, da kov in postreljanih žena; poza-' imajo sodniki dolžnost, da da-bil sem Francijo, izdano An-'jo dober zgled, katerega sem gležem; vrnil sem svobodo iz- jaz opustil.” dajalcu domovine. Ko tako “To bi bilo?” -AND THE WORST IS YETTO COME -in ujkojw sefe pride m 5» “To je resnica.” “Pripeljite Lantpnaca!” “Ga ni več. Vojaki so mislili,! pripomniti. ^ da sem jaz, ko je stopal mimo ga sam podpisal m njegovo iz- njih in so ga pustili skozi je še noč.” “Ti si iz uma.” “Govorim čisto resnico." Nastal je kratek molk. mourdain je zajecljal; “Potem zaslužiš .. ” “Smrt,” je dejal Gauvain. Bila Ci- vršitev zaukazal in ga dal sam nalepljati.” “Izberite si zagovornika." . "Se bom zagovarjal sam.” “Imate besedo.” Cimourdain se je že popolnoma obvladal. Toda, njegova hladnokrvnost je bila bolj reo Cimourdain je prebledel kot podobna mrzloti kamna nego mrlič. Sedel je, kakor da bi bi-' ravnodušnosti človeka. Gau-la udarila vanj strela. Sapa mu vain je nekaj časa molčal, ka-je zastala in na čelu so se mu kor da je zagloljen sam vase. pokazale potne srage. | “Kaj imate povedati v svoj Nato je dejal s krepkim gla- zagovor?” ga je opomnil Ci- ‘ r >! Popustitev v restrikcijah ■ so tvorili vojaki. Cimourdain je imel na glavi triogelnik s trobarvno perjanico; imel je prepasano sabljo in za pasom dve pištoli. Brazgotina na njegovem obrazu se je krvavordeče svetila in mu da-ala še groznejši izraz. Radoub je imel glavo prevezano z belo povezo, na kateri se je madež krvi počasi večal. Seja se še ni začela. Pred mizo je stal vojaški sel; nemirno cepetanje njegovega konja se je slišalo v dvorano. Cimourdain je pisal poročilo sledeče vsebine: “Državljani člani odseka za javno blaginjo! Lantenac je ujet in bo jutri usmrčen.” Nato je pristavil datum, podpisal, pismo zapečatil in izročil selu, ki je odjahal. Potem je glasno ukazal: “Odprite ječo!” Oba žandarma sta odklenila, porinila zapah nazaj in vstopila v ječo. Cimourdain je dvignil glavo, prekrižal roki in ukazal: “Pripeljite ujetnika!” V vratih se je prikazal med o-rožnikoma vojščak. Bil je Gauvain. Cimourdaina je spreletel nekak mraz. “Gauvain!” je vzkliknil in še dostavil: “Zahteval sem ujetnika." “To sem jaz,” je odgovoril Gauvain. «Ti “Da." za HIŠNO GRETJE (veljavno od 1. aprila 1947) Največ iz vzroka, ker je sezonsko lepše vreme, ki je navadno s prihodom pomladi, manjša zahteva po plinu omogoča dobavo dovolj veliko, da se lahko popusti v restrikcijah, ki so bile odrejene z zasil- 71 no naredbo št. 26, vloženo pri Komisiji za javne utilitete v Ohio 6. februarja 1947. The East Ohio Gas Company je posebno željna odpraviti restrikcije ali omejitve, ki so ovirale ali zakasnevale gradbo novih hiš in stanovanj v teh časih, ko vlada pomanjkanje stanovanj in kjer so te restrikcije nepotrebne. “Kaj pa Lantenac?” “Je prost.” “Prost?” “Da.” “Ubežal?” “Ubežal.” Tresoč se je jecljal Cimourdain: “Seveda, to je njegov grad. On pozna vsa skrita pota. Mogoče vodi iz ječe skriven izhod; na to' bi bil človek moral misliti. Je pač ubežal sam, saj mu za to ni bilo treba tuje pomoči.” “Imel je pomoč,” je dejal Gauvain. “Pomoč? Kdo mu je poma- lz teh vzrokov je Utilitetna komisija države Ohio odobrila prošnjo za odpravo zasilne odredbe št. 26. Odprava zasilne odredbe se glasi. ;'■: j ZASILNA ODREDBA [popravljena] Veljavna 1. aprila 1947 (26) A. Od 1. aprila 1947, dokler zasilna odredba ni odpravljena ali preklicana, družba ne bo dostavljala plina za grelne naprave, ki so namenjene namesto opreme, ki uporablja drugačno kurivo. B. V posebnih zdravstvenih slučajih, ki so podprti z potrebnimi dokazi, zadovoljivi za družbo, se točka (A) lahko ublaži. The East Ohio Gas Company OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA HE 2730. 114« E. Slst SL fes* ............................................. ■ A •M ■ 1884 1947 ■ NAZNANILO IR ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ža- lostno vest, da je nemila smrt posegla v našo dru- žino ingiam vzela iz naše srede našo drago soprogo ppl Josephine Sirola ki je tako nenadoma preminula ter se preselila v večnost dne 20. februarja 1947, v starosti 63 let. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkvi Marije Vnebovzete je bila položena k večnemu počitku dne 24. februarja na Kalvarijo pokopališče. Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Rev. Cimpermanu zla opravljeno pogrebno sveto mašo in druge cerkvene obrede. Enako prisrčno hvalo Msgr. Hribarju za tako ganljiv govor. Naša prisrčna zahvala naj izrečena vsem številnim prijateljem, ki so blagopokojni v zadnji pozdrav okrasili krsto s krasnimi venci. Enako vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za m id in blag pokoj njene duše. Lepa hvala vsem, ki so jo prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili svete maše in pogreba. * Lepa hvala članicam društva Waterloo Grove, podružnice štt 41 SŽZ, in Oltarnega društva Marije Vnebovzete za skupno molitev, kakor tudi za tako veliko udeležbo pri pogrebu. Lepa hvala sosedom, kf so nam bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh, še posebno pa Mrs. Mese, ki se je toliko žrtvovala. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile na poslugo pri pogrebu brezplačno. Lepa hvala Joe Žele pogrebnemu zavodu za vsestransko pomoč in postrežbo ter tako lepo vrejeni pogreb. Ti pa, ljuba naša nepozabna soproga in dobra mati, počivaj mirno v preranem grobu in na svidenje nad zvezdami. Žalujoči ostali: |, JOSEPH SIROLA, soprog; EDWAM), sin; MILDRED, MARY, JOSEPHINE, ANNA in ELSIE, hčere; Cleveland, 0. 26. jan. 1947. i