30. štev, V Kranju, dne 27. julija 1907. Političen in gospodarskj list. VIII. leto. Uhaja vsako soboto zveoer m stane za Kranj 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, ta druge države stane u 60 K. Posamezna siovilka po 10 vin. — Na n*ročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira.-— Uredništvo in upravnUtvo je na pristavi gas p. K. Floriana v cZvezdi*. Mesečna priloga Inacrnti se računajo za celo stran 60 K, za pol siiani 30 K, za '>trt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za pelit-mto 10 vin., če s<* tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravntelvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Hnkopisi se ne vračajo. Politični del. b h b □ □ □□ □ 4% Zopet spimo. Lepo politično gibanje so je pričelo ob zadnjih volitvah med svobodomiselnimi Slovenci. Snovala so se društva in krajevni odbori ter vršili shodi na raznih krajih. Tudi časopisje je po svojih močeh podpiralo to nade vzbujajoče gibanje neklerikainih strank. Jedva so minile drzavnozborske volitve, pa je zopet potihnilo vse. Tista prokleta lastnost neklerikalnih Slovencev, da naenkrat vzkipe, da potem tem trdneje zaspe, se je pokazala zopet. Pred durmi so volitve za kranjski deželni zbor, ki so za nas Se yažneje nego drzavnozborske volitve — in vendar vse počiva. Ce dobe klerikalci tako večino v deželnem zboru, da niti z obslrukcijo ne bo možno več preprečiti njihovih sklepov, potem se bližamo oatudneji strahovladi kakor jo je na Nižje Avstrijskem uvedel dr. Lueger. Z vsemi silami se bo pritiskalo na učitcljstvo, da postane podrepnik klerikalizmu, s tisočaki in stotisočakj deželnega denarja se bo zopet skušalo oživiti falitna konsumna društva in razne klerikalne zadruge, ki imajo v prvi vrsti le namen, v politični odvisnosti imeti slovenskega kmeta, zadolženi Škofovi zavodi se bodo sprejeli v deželno oskrbo, kar bi pomenjalo smrt kranjske gimnazije, napredni kraji se bodo skušali izstradati i. t. d. Toda mi se ne ganemo! »Slovensko društvo* v Ljubljani, ki je za nekaj časa zopet oživelo, ne da več sape od sebe, kmetska društva, ki so se osnovala, spe spanje pravičnega, kaj sole nova kmetska društva? Res jc, da sedaj poleti ni pravi čas za snovanje društev in sklicanje shodov, toda marsikaj bi se vendar dalo napraviti v marsikateri občini in v mnogih okrajih. Kolikor je nam znano, nihče ne pobira na Gorenjskem za kak narodni sklad v napredne namene, in vendar poznamo ljudi, ki bi radi kaj žrtvovali y to. Nočemo govoriti za svojo zadevo, toda omeniti moramo le, da bi se krajevno časopisje moralo malo podpirali od vodstva stranke, če hoče, da vodi uspt šno svojo nalogo, ker žrtvovali smo že veliko. « Narodni sklad* je neobhodno potreben, ker v vsaki vojski se rabi denar, denar in zopet denar. Že enkrat smo se izrazili, da organizacija na-rodno-napredne stranke na Kranjskem ni popolna, da jo je treba spopolnitjDs pododbori v vseh političnih okrajih, dalje z zt pniki iz vseh občin. Le na tej podlagi bi se mo| lo uspHno delovati in le na ta način spoznavati pravo mišljenje v posameznih krajih. Nas kmet ne da dosti več na farske grožnje. Smeje se, če se pridiguje o politiki, toda treba mu je pojasniti, kaj je klerikalizem, da ga ne bi poznal le iz «Domoljuba*. Za to pa morajo skrbeti časopisje in shodi ter poučna predavanja. V vsako hišo bi moral romali kak neklerikalen časopis. Ker pa kmet jako nerad plačuje za časopise, treba mu je nuditi javnih čitalnic, treba mu pošiljali za znižano ceno ali večkrat tudi zastonj časopise. In za to je treba denarja, treba je «Narodnega sklada*! Klerikalci delajo in uživajo uspehe, pričnimo tudi mi! V Kranja, dne 27. julija. Avstrijsko. Poslanska zbornica. V seji dne 22. julija je justični minister Klein odgovoril na neko interpelacijo, da je treba Se mnogo dela in prememb, preden bo osnutek novega kazenskega zakonika gotov. Dalje je na dr. Rvbafevo interpelacijo odgovoril, da jo predsedstvom višjih sodišč ukazal, da se izpraznjena uradniška mesta vselej čimprej popolnijo, Trgovinski minister Fort je odgovarjal na interpelacijo glede obrtnega sveta, ki bi služil v povzdigovanje malega obrta. Rekel je, da jc organizacijski statut tega sveta že izdelan. Nalo so je nadaljevala debata o drugem čitanju računskega provizorija. Govoril je nemški radikalec dr. Mtihhv erth, ki je odločno zato, da bo v državnem zboru le nemščina razpravljatni jezik. Obljubil pa jo glasovati za proračun. Rusin dr, T r i I o \v s k i j se je pečal s kmetskim položajem v Galiciji, obsojal poljsko žlahto, gališko pravosod-stvo, in se izrekel, da bo glasoval proti proračunu. Nemški nncijonalec Oberleitner so je povspel do trditve, da se imamo Slovani Nemcem zahvaliti za vse, kar imamo. Na to je bil sprejet konec debate. Za protigovornika je bit izvoljen socijalni demokrat S c h u h m e i e r, za zagovornika pa nemški krfičanski socijalist baron M o r se y. Schuhmeierja je poslušalo vse, ko je z vso ostrostjo kri tikova l proračun, ki pozna le državne potrebe in ne ljudskih. L. 1848 je živelo v Avstriji 17 milijonov prebivalcev in izdatki so znašali 300 milijonov kron, letos pa šteje Avstrija 27 milijonov prebivalcev, od katerih terja že 1892 milijonov kron, da so se izdatki šestkrat povečali, davki rastejo, le veleposestniki plačujejo vedno manj. Vojaštvo požre letos 400 milijonov kron, dočim gre za ljudske šole le 0 milijonov. Napadel je ob velikem nemiru nemške nacijonalce in krščanske socijaliste. Morsov je po klerikalni navadi napadal šolo. Ob 10. uri zvečer je bil sprejet proračunski provizorij v drugem in tretjem branju. V seji dne 23. julija je vložil posl. dr. Krek predlog zaradi železniške zveze Kamnik-Polzela, posl. Hribar pa radi slovenskega vse- PODLISTEK. V Juniju .. - Jos. Rusin. Bilo je lepega meseca junija ... Mlad popotnik je šel sam samcat svojo težko pot. Vsenaokrog v božji naravi veselo življenje, vse-naokrog je odmevala vsemogočna himna večne ljubezni. Sumi jal jo je bistri potok ob poti, šumljale so jo zelenele travice in šumljaln so jo zelena drevesa; zaljubljeni krilatci so jo radostno prepevali po zeleneči h drevesih in prepevale so jo vesele dekliro v zelenem vrlu — vsa narava je vstala k novemu življenju in je slavila svoje pomladansko slavlje. Tam gori na visokem nebu pa se jo prijazno smehljalo vseoživljajoče sobice in sipalo svojo mehke žarke na radujočo se naravo .., Ali mladi popotnik je zrl potrto v božjo naravo in trudno je šel svojo težavno pot. In kako tudi ne? V božji naravi vsepavsod edensko veselje — v njegovem srcu žalost. .. Sladke sanje je sanjal v svojem srcu pred I* - ti kratkimi, sanje o večni ljubezni. Z neodoljivim hrepenenjem jc hrepenel po tistih lepih dneb, ko bo večna ljubezen vladarica njegovih krasnih dni... Ali odplavale so sladke sanje — njegovi svetli gradovi so se zrušili kakor čez noč — in zdaj gre sam samcat brez ljubezni svojo ismotno pot.., In popotnik gre dalje, dalje ... Srečal je nekoč na svojem samotnem potu mlado devojčico. Pogledal jo je s svojimi žalostnimi očmi — in njiju oči so se srečale. In mladi potnik je zrl v teh lepih modrih očeh vse one dni, po kojih je kajkrat sanjal in po kojih je tako srčno hrepenel. Vztrepetalo mu je srce — in nekaj tako sladkega, tako lepega je mahoma vstalo v njegovem srcu. Jeli to ljubezen, večna ljubezen?... In potniku je bilo, kot bi bil prerojen — v neumadeže-vani naravi jc zazrl vse tako lepo, vse se jc smehljalo samega veselja in tihe radosti. Bilo mu je, kot bi živel sredi edenskih poljan — in veselil se je svojih novih dni. . . Jeli resnica? Ali je samo fata morgana? In če jo resnica — ali se ne bo moral vsemu odpovedati? In v srcu so mu vstale skrivnoma misli žalostne ... In popotnik je postal. Tako srčno rad bi šel z mlado devo, ž njo bi šel za vedno; njegova bi bila ona, njegova bi bila za vedno, Nihče bi ju več ne mogel razdružiti: srečala sta se in ljubezen ju je združila — in ljubezni, prave ljubezni vezi razrušiti moro li kdo? Ali potniku sreča ni mila. Tujec je — in kot tujec mora dalje svojo samotno pot. Blago mu je srce in njegovo srce ljubi — ali njemu sreča ni namenjena od vekomaj... In potnik gre dalje, dalje ... AH želi si nazaj, nazaj k blagemu bitju; mimo svoje sreče je šel in zdaj jo je ondi popustil. Toda ne sme nazaj — pravice mu ni l Kot tujec je prišel svojo samotno pol in kot tujec mora dalje svojo samotno pot, tako mu je zapisano od vekomaj, In težko in bolno mu je pri srcu in žalostne so njegove misli. Ali eno gre ž njim in tega mu nihče nikdar vzeti ne more — slika mlade deklice ... Globoko v srce se mu je zarisala njena mila podoba in gre ž njim kot tiha družica ... Vse naokrog v božji naravi odmeva vsemogočna himna večne ljubezni ... In popotnik je žalosten in potrt — odpovedati se mora vsemu — tako mu je odločeno od vekomaj,. . Ni srečen popotnik mladi, nisem srečen jaz — vsemu se je moral odpovedali popotnik, vsemu se moram odpovedati jaz — in samotno gre moja pot dalje, dalje. Ali z menoj gredo sladki spomini na one dni, ki sem jih žil v daljnem svetu — bili so mi ti dnovi, kot bi jih bil žil v svojem domačem kraju tam pod zelenimi kamniškimi planinami. Umela si me ti, ljubo dekle, umela si mojega srca hrepenenje. Ali meni sreča ni odločena. Srečna bodi, deklica draga — moja pot gre dalje, samotna jo in težka, ker je trnjeva. Z menoj pa gre tvoj sladak spomin. iifilttta ? Ljubljani. Po raznih drugih predlogih in interpelacijah se je volilo definitivno predsedstvo poslanske zbornice; iivoljeni to bili ta predsednika dosedanji provizoriji predsednik kršćanski soci-jsliit \Vei k trehner ■ 311 glasov, z« podpredsednika pa Ceh Začet in Poljak St ar z v n s k i Na to poroča posl. dr. PI o j o zakonskem osnutku o zvišanje carine na tursko uvozno blago od H na 11 •/,, ki zadeva uvot vseh drtav. Govoril je nemški naprednjak dr. Had Meh, ki je poudarjal, da se razmere v Macedoniji niso nič zboljiale. Vsa politika Avstrije in Busije napram Turčiji napravlja utii, kakor da nima nobene resne volje, napraviti red v tej deidi. Srb Hal jak se je zlasti obširno pečal z razmerami v Bosni, kjer je Avstrija v teku Ifi let izdala za žandarmerijo celih 76 milijonov, ljudskih sol pa je v tej deželi le 360, tako da dobiva šolski pouk le 12 od sto tole obveznih otrok. Zakonski osnutek je bil sprejet. V seji dne 24. julija je posl. Bi a ukini vložil predlog zaradi zboljšanja položaja orožnikom in radi dnevščine za porotnike, dalje se je razpravljalo o Udržalovem predlogu radi povišanja melioracijskega zaklada. Predlog je bil sprejet. Nato se je razpravljalo o nekaterih imunitetnih zadevah. Prihodnja seja bo šele v jeseni, poslanci pa bodo vendar dobivali vse počitnice svoje dijete. Tudi gosposka zbornica je imela 24. t. m. sejo, v kateri se je sprejel proračunski provizorij v drugem in tretjem branju. Konstituiranje nekaterih državno-zborskih odsekov. Voljeni so bili: V tiskovnem odseku predsednikom dr. I včevič, v bram-bnem odseku Pogačnik, v železniškem dr. Silvester, v obrtnem Milachovvski v poljedelskem Fink, podpredsednikom Povše, v peticijskem Tonelli, v justičnem Nitsche, podpredsednikom dr. Laginja. Srbsko. Srbska vlada se je izrekla za avstrijski predlog, da se začasno sklene trgovinska pogodba z Avstro-Ogrsko. Koreja. Korejski cesar, o katerem se je veliko pisalo ob času rusko-japonske vojske, se je odpovedal prestolu na korist svojemu sinu. Ob tej priliki jo prišlo do velikih nemirov proti japonskim vojakom, ki pravzaprav gospodarijo v Koreji. Pravijo, da je nemire provzročil odstopivši cesar sam, ker se je naveličal japonskega jerobstva. Gospodarski del. □□□□□ ^q -1 Narodno gospodarstvo. ri. Delo. Delo jo uporaba človeških sil za neki gotovi učinek. Človek je sicer vedno vezan na naravo z njenimi snovmi in silami, toda narava samaodsebe nič ne podari; povsod je treba nekega truda, če hočemo uživati darove, ki jih donaša narava. Tudi jagod, sadja in drugih takih stvori ne dobimo brez dela. Vsako delovanje ni delo v gospodarskem pomenu. Znameniti državnik Gladstone je vsak dan sekal drva in vendar ne smatramo to pri njem za delo, temveč za zabavo. Delo namreč mora bili le sredstvo za dosego kakega namena, ne pa namen sam. Zato lovec, ki se telesno gotovo zelo trudi, Gorenjska v Valvazorju. Kranj (Crain). Konec Leta 1140 je bil Engelbert IV. mejni grof v Kranju, čeprav ga nekdo drug imenuje £ngelberta III. Ta mejni grofje baje umrl okoli leta 1143. Leta 1200 je bil Henrik mejni grof avstrijski in kranjski. Tako se nahajajo v rokopisu Martina Bautscherja te le besede: Meinardus Comes Goritiae. Marchio Crainburgensis, Capitaneus Stvriae, Anno 1248 k Anno 1249. Isto se dobi pri Laziju. Zeilerus se spominja tudi v svojem Itinerarium Germaniae mejnega grofa Engelberta kranjskega, kateremu je cesar Friderik I. dal Kranjsko in Štajersko. Buccelinus poroča ravno to, čeprav sta oba to zajela iz Aventina. Dandanes je mesto deželno-knožje. Grad Kiesel-stein je poprej pripadal grofu Paradeiserju dobrn-skemu, sedaj ga ima v posesti gospod Franc Karol grof Barbo. V mestu je ena župna cerkev in še nekatere druge. V njih se ne sliši drugega kakor rimsko-kato-liška propoved in nauk. Leta 1556 je Urban Teztor, ljubljanski škof, na nekem cerkvenem žegnanju v Kranju sam javno vneto pridigoval zoper takrat po celi deželi razširjeno evangeljsko vero. Vendar je ta ostala še precej časa tu, dokler ni leta 1579 nadvojvoda evangeljskega učitelja Jerneja Knaflja iz Kranja izgnal. In ko se je ta zatekel ko levi djvja&no, katero potem podari svojim prijateljem, ne dela v gospodarskem pomenu, temveč se le zabava, dočim njegov gonjač dela, on se trudi, da bi dosegel neki namen, da bi namreč kaj zasluzil, s čemur bi mogel zadovoljiti svoje gospodarske potrebe. In dalje je ludi pri delu pogoj, da se praviloma ponavlja. Isto dejanje more biti po svojem namenu in po pravilnosti, kakor te redoma visi, razvedrilo ali pa delo. Tak razloček vidimo pri diletantih in pa pri možu po poklicu, pri plesalcu ali pri plesalo* m učitelju, pri hribolazru ali pri gorskem vodniku, pri šetalcu in pa pri pismonoši i. t. d. Res je, da imajo časih veliki umetniki, dobri rokodelci ali pridni kmetje pri svojem delu nekak užitek, toda vobče je neki napor združen z vsakim delom. Ravno ta napor je vzrok, da si človek skuša svoje delo olajšati, je skuša skrajšati; odtod ves napredek v industriji, odtod dalekosežne iznajdbe na vseh poljih. Sicer si pri dolu navadno predstavljamo neko gibanje človeškega telesa, zlasti uporabo človeških rok, toda pri vsakem tO toli mehaničnem delu deluje tudi duh ali razum. Učeni Srb Jurij Križani« je že I. lo'fil zapisal stavek, da le roke in razum store človoka za človeka. Zato se tudi delo ne more strogo ločiti v duševno in telesno. Z ozirom na nalogo, katero ima delo pri produkciji, moremo razločevati: ) 1. delo onega, ki odkriva nepoznana svojstva narave ali pa iznajdenje, nova sredstva in načine za izdelovanje gospodarskih dobrin (učenjak, izumitelj); 2. delo onega, ki vodi in nadzoruje produkcijo (podjetnik); 3. delo onega, ki izvišuje posamezna opravila, ki so potrebna pri produkciji (delavec). Po svojem zgodovinskem razvoju se običajno gospodarsko delo deli v tele vrste: t. Prisvajanje prostih dobrin. Semkaj spada lov, ribarstvo, trganje sadja in kopanje rudo (m sicer najbolj za lišp). To je najprimitivneja stopinja gospodarstva. 2. Proizvajanje surovin, to je vodstvo narave, da donaša potrebne sirovine. Temu se prišteva živinoreja, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo. 3. Kemično in mehanično predelovanje snovi, kakor pri obrtih industrije in umetnosti. Slednjič pride še 4. duševna produkcija. 5. prenos dobrin (trgovina) in 6. vrhovna uprava vsega gospodarstva (državna varnost osebe in imetka). Govori se dalje tudi o produktivnem in neproduktivnem delu, ako namreč donaša delo vsaj toliko dobrin, kolikor se jih je porabilo pri produkciji ali pa ne. Nazori o produktivnosti posameznih vrst dela so se v teku zgodovine zelo menjavali. F i z i okra t i*) so smatrali le poljedelsvo (in rudarstvo) za produktivno, češ, da samo poljedelstvo ustvarja prava bogastva, vse drugo delo pa le upravlja snovi, ki jib je rodilo poljedelstvo. Merkantilisti**) so pa imeli zopet le one poklice za produktivne, ki pomnožujejo stanje dragocenih kovin kakega naroda, (rudarstvo, trgovina, zlasti še izvoz). Celo Adam Snu t h, čegar delo je še dandanes v marsičem podlaga na rod no-gospodarski vedi, je smatral le materijalno (mehanično, telesno) delo za produktivno. Francoski nacijonalni ekonom Charles G i d e je navedel za vzgled, da je vsako delo, ki smo je k baronu Adamu brdskemu na brdski grad in tudi tamkaj pridigoval, je bilo Kranjčanom, ki so tja hodili k njegovim pridigam, proti izgubi vseh miloščin in vseh svoboščin strogo prepovedano, storiti tjekaj še kak korak. Oni imajo sicer različne svoboščine in lepe privilegije, pa pri tem prav malo veselja ali volje, da bi komu kaj povedali njih (aber dabey einen grossen Unlust oder Abgunst, Jemanden dorselbigen zu versliindigen). Zato tudi moje prošnje niso mogle pri njih najti nobenega uslišanja; čeprav sem jih za to večkrat nagovarjal o tem po dobrih prijateljih, mestnemu sodniku pisal in sam njemu poslal nekoliko slov. Kajti nikdar nisem mogel dobiti kakega odgovora. Jaz sem poslal tudi svojega pisarja k mestnemu sodniku (županu), ki je prinesel vsaj ta le ustni odgovor mestnega sodnika: Oni da imajo sicer lepe privilegije, pa jih ne marajo nikomu pokazati. Toliko poročdo sem mogel dobiti od mesta Kranja in njegovega mestnega sodnika. Radi tega sem jih tudi od lega časa glede njihovih, ali naj pišem svoboščin ali tajnosti, pri miru pustil. Privilegijem koristi razširjanje bolj nego skrivanje in svetloba bolj nego senca. Nihče ne postavlja luči svojih častnih pravic ali svoboščin pod mernik. Pa ti dobri ljudje so v tem ljudje posebne vrste, oni bi raji svoje privilegije sporočili ščurkom in moljem nego pisateljem. Kako korist mislijo imeti pri tem skrivanju, sicer ne vem, mislim pa, .da bodo pri tem naletili na slabo in da jim bo to bolj škodilo nego koristilo. ns vedli zgoraj, produktivno, v svoji knjigi i Milovanje kruna. Pri tem navaja, kdo je vse sodclotal, prrdno smo dobili v svojo roko kruh, da ga za vlijemo, i len je oral, sejal, žel, vozil žilo domov, drujji lopet mlel, tretji pekel, pa vendar bi vsega tega ne bilo, če bi v davnem času nekdo ne odkril svojstev pšenice ali rži. In tudi lastnik zemljišta je gotovo pripomogel, da se je napravit kruh. če-pravo morda ,sam ni delal. Ne sme se pozabiti tudi na delo inženerja, ki je napravil načrt za osuševanje polja, na stavbenika, ki je napravil gospodarsko poslopje. Pa tudi to šo ni dosti. Treba je bilo poljskega čuvaja, ki je preganjal polepuhe, državnega pravilnika, ki je obtožil potepuha, sod« nika, ki ga je obsodil, vojaka, ki je branil žetev pred napadi. Pa tudi učitelja, ki je učil kmeta in njegovo hlapce osnovne pojme poljedelstva, zdravnika, ki je skrbel za njihovo zdravje, ne smemo pozabiti. Celo pesnik in umetnik, ki vzbujata s svojimi umotvori veselje do poljedelstva, nista brci pomena. Od navadnega delavca do vladarja v državi, vse je v nekaki zvezi pri produkciji posameznih gospodarskih dobrin. (iotovo je jako težko določiti, kateremu dolu gre prednost pri produkciji gospodarskih dobrin, saj je n. pr. oni, ki je izumil, kako so izdeluje kosa ali lemež, vsaj toliko pripomogel do produkcije, kakor kosec ali pa orač. V vsem narodnem gospodarstvu se mora zahtevati prava razdelitev med posameznimi deli in posameznimi poklici. Kaj pomaga železnica v kakem kraju, kjer ni pogojev za prevažanje ali izvažanje? Nasprotno je pa lahko po naravi zelo obdarjena pokrajina na prav nizki gospodarski stopinji, če ji manjka transportnih sredstev, da bi mogla s primernimi stroški svoje pridelke spraviti v promet. Lep zgled nam nudi naša Bela Krajina, kjer se že toliko let brezuspešno poganjajo za železnico. Splošno so opaža v modernih državah, da veliko preveč ljudi sili v malo trgovino in pa v javne službe, nasproti pa kmetijo zapuščajo najboljše moči. Ne smemo pri produktivnosti tudi prezreti, da tisto, kar je morda za posameznika produktivno, večkrat za človeško družbo ni. Cc kdo koga ogoljufa ali mu kaj ukrade, ima pač od tega dobiček, ali v splošnem to ni produktivno delo, ker se ž njim množina obstoječih dobrin ne poveča. Nenaravna dejanja so v narodnem gospodarstvu neproduktivna. Hulje prih, *) ^stanovnik agrarno fi.'.iokrališke šole v narodnem gospodariti] je (Juosnnv, Mesni zdravnik francoskima kralja Luiluvika XV. (f 1774). On je učil, da more le pupohu prostost produkcije in prometa pospeševati gospodarsko blagostanje naroda. Značilne za njegov nauk so besede, ki hq še sedaj večkrat navajajo in katera je izrekel vodit.lj neku depu tacije francoskemu ministru CnlherUi na vprašanje, kaj naj stori za njihovo mesto: 'Laissez nous faire,» (pustite nas pri miru), t. j. država naj se ne meša v trgovino, potem ie Ijo izteklo vse dobro. **) V IG. in 17. stoletju, ko so države prehajale od na-turalnega gospodarstva na denarnega, ko so stidne vojnke in vladarji samevali vedno w, denarju, je bilo umevno, da je U razvoj gospodarstva, katerega sta zlasti pospeševali angleški protektor Ciomvvell iu francoski minister Colbert na^el tudi odmev v narodno - gospodarskem slovstvu, ki se pravzaprav šele s tem časom pripenja. Znameaiteji merkantilistiški pisatelji so bili: Anglež Tomo M on, Italijan Serra, Francoz Bud in in Nemci tlecher, ScbrOder ter Sonnenfels. * * * Dražji premog. Cena premoga bo od 1. septembra t. I. naprej znatno poskočila. Kakor se že zdaj zanesljivo poroča, bodo povišali ceue za 9 do 10 kron za vagon. Za to žc lahko navedemo cn zgled. L-t.i 1495 so ljubljunski in kranjski meščanjo skupaj ustanovili beneficij v Ahnu na Nizozemskem v cerkvi naše ljube Gospe, sezidani od cesarja Kurola Velikega, pa si pri tem obdržali pravico oddaje (prezentacije). Ko pa ti Kranjčani, ko je prišla vrsta na nje, da bi koga prezentirali, niso postavili nikogar, so jih praosentandi ali pravico oddajanja žo davno sramotno izgubili in zaigrali. Kakor so mi pozneje povedali, dandanes o tem beneficiju nič no vedo. Zato ga sedaj vedno oddajajo lo Ljubljančanjc. Obžalovali je tedaj, da so ti ljudje tako nepremišljeni, in no skrbe bolj za svoje privilegije po stari prišlo vici: Privilegia non utendo amittuntur (kdor svojih pravic ne izvršuje, jih izgubi). In će kdo pravice skriva, se tudi no moro ponašali ž njimi ali se jih posluževati. Zato razumen bralec lahko ugane, zakaj so Kranjčani zgubili ta stari lepi privilegij oddaje benelieija v Ahnu, ker namreč svojih privilegijev nikomu nočejo pokazati. In tako se izgubljajo njihovo staro pravice. C o pa kaj takega more kak tak župan zagovarjati pred Bogom, o tem ne govorim. On vendar priseže, da bo mestu po vseh svojih močeh najbolje načeloval in da ne opusti ničesar, kar bi bilo mestu v korist, čast in slavo. Kljub temu noče žrtvovati niti urice, da bi pogledol v arhivu, ,kaki privilegiji se nahajajo notri, ki bi mestu bili v korist, slavo in čast, poleg raritet, ki jib imajo v obilju in bi jih mogli navesti v tej knjigi. I. priloga „Gortnlcu" U 30 It 1907.1 Popuitek nt zemljiškem ii htinem davku, znižanje pridobninske glavne vsote in določilo pri-dobninskega davka od podjeten; zavezanih javnemu dajanju računov za leto 1907: Po ukazu e. kr. finančnega ministrstva z dne 24. junija 1907, It. 43.478, se je v smislu členov IV. do XI. postave z dno 25. oktobra 1896, drž. zak. st. 220, za leto 1907. 1. popustek na zemljiškem davku na 15 odstotkov in na hišnorazrednem in hišnonajemniškem davku na dvanajst in pol odstotka določil, 2. je ostalo znižanje pridobninske glavne vsote kakor pretekla leta, ter se je 3. določilo davčno merilo za v 100, odstavek 1 in f» omenjene postave o neposrednih osebnih davkih navedene, javnemu dajanju računov zavezane podjetne na 10 odstotkov. Cena živine in mesa. V državnem zboru je poljedelski minister konstatiral, da so od novembra 1906 do junija 1907 povprečne cene goveje živine padle za 14 K pri stotu Žive vage. Povprečno cono mesa pa dunajski mesarji kljub temu dejstvu niso znižali. — In naši mesarji? Tedenski sejem t Kranju dne 15. julija L L Prignalo sc je — konj, 157 glav goveje živine, 9 telet, 73 domaČih prašičev in 07 ovac. — Pšenica po K 1050, proso po K 675, rž po K &.— oves po K 850, ajda po K 8,25, fižol ribničan po K —, koks po K — in krompir po K — za — kg. Poučni listek. □ □□CD Kako se zglašajo obrti? i. Obrti so trojne vrste: 1. svobodni; 2. rokodelski; 3. dopuščeni ali koncesijonirani. Svobodni obrt sme pričeti vsak, kadar zglasi okrajnemu glavarstvu svojo namero in dokaže, da ima vse one pogoje, ki ga sploh upravi-čujejo za samostojno obrtovanje. Za samostojno obrtovanje je pa potreba, da je obrtnik star 24 let ali pa da je bil sodnijsko spoznan za polnoletnega. Če kdo ni upravičen sam gospodariti s svojim imetjem, sme na njegov račun obrtovati namestnik ali zakupnik, toda le tedaj, kadar dovoli to njegov varuh ali skrbnik ter pristojna sodnija. Kdor je bil obsojen radi kakršnegakoli hudodelstva, zaradi prestopka proti javni nravnosti, dalje radi pregreška, označenega v § 486. kazenskega zakona (krida), takisto zaradi tihotapstva ali radi težkega dohodarstvenega prestopka, temu sme politična oblast prepovedati, da bi pričel obrtovati, ako se je bati, da bi zlorabil obrtovanje. Tako /glasilo za obrtovanje bi se n. pr. glasilo: C. kr. okrajnemu glavarstvu V Radovljici. Podpisana naznanja, da mislim v lopi poleg svoje hiše št. 12 na Bledu prodajati razglednice in nekatero galanterijsko blago. Iz priloženega krstnega in domovinskega lista (A in B) je razvidno, da sem stara 35 let in pristojna v občino Bled. Prosim, da c. kr. okrajno glavarstvo vzame moje zglasilo na znanje in mi blagovoli dostaviti obrtni list. Na Bledu, dne 25 julija 1907 Ana Plemelj posestnica hiše št. 12. Ce ne najde obrtno oblastvo nobenega zadržka niti proti zglasilcu, niti proti dela ali kraju, kjer bi se opravljalo, izda prosilcu obrtni list, sicer mu pa prepove, da bi delo začel ali nadaljeval, dokler se zadržek ne odpravi. Dobro je, da se vsak takoj, ko začne izvrševati kako obrt, zglasi tudi pri davčnem referatu, da poda ustno na zapisnik predpisano pridobniniko izjavo. Ako tega ne stori, pozove se ga pismeno in se mu dopošlje obrazec v izpolnitev. □ □□□ □ Radovljiške novice — Teden inženirjev se su.j imenovati ta teden za Radovljico« V torek so merili Štirje inženirji radi vodovoda in štirje radi elektrike. — Vodovodna dela zelo hitro napiedjejo. Dela so sedaj ob studencu nad Begunjami in ob rezervarju na Lodevnici, v Lescah ob postaji se pa poskušajo cevi. Dela vodi inženir tvrdke G. Humpel z Dunaja g. Hilscher, od deželnega odbora je bil poslan za nadzorovanje inženir g. Štembov. Oba gospoda stanujeta v Radovljici. Delajo večinoma laški delavci, domačim se malo oglašajo. — Nove načrte u električno napeljavo v mesto napravi tovarna za elektriko v vVeizu. Proračunjenih je za mestno razsvetljavo 51 žarnic in 6 obločnic. Vso napravo preskrbi lastnik vodne sile g. Fran Zupane, p. d. «Cajhen», ki bo po novem načrtu povečal svojo vodno moč na kakih 120 konjskih sil. — Letoviščarjev je letos primeroma prav veliko v Radovljici in okolici. Skoda, da ni več opravljenih stanovanj. Gotovo bi se vsa prav lahko in dobro oddata. Zlasti bi bilo nujno potrebno več stanovanj z dvema sobama in eno kuhinjo, ker po takih letoviščarji zelo povprašujejo. — Za pletarsko Solo se je že oglasilo nekoliko učencev. — Zborovanje za veze jugoslovanskih učiteljskih društev, ki se bo letos vršilo v Radovljici, se je preložilo radi vojaških vaj na 24., 25. in 26. avgusta. Za sprejem učiteljev in gostov se se na povabilo g. nadučitelja Grčarja v Radovljici usta mu vil poseben pripravljalni odbor z županom g. dr. Vilfanom na čelu in poseben odsek, ki bo preskrbel prenočišča gostom, katerih se pričakuje do 250. — Novo verando na svojem vrtu lepim razgledom na julske planine je napravil gostilničar g. Janc-Baslelj. Pisno li Amerike. Britka lalost ms prešine, ko se spomnim domovine, vsemu ivetu nepoznane, od nikogar spoštovane. Simon Jenko. Lepa si, kranjska dežela, in ti, krasna gorenjska strani Mili spomini se vzbujajo v meni nazaj v dobo zlate mladosti, ko sem po tvojih livadah trgal prve rožice in lovit prve metulje. V duhu gledam mogočne stene karavanskih Alp z njenim glavarjem Urintovcein na čelu in malo dalje proti zapadu zeleno in razorano Zaplato, ki se vidi z južne strani kakor velik travnik, po kateri sem kosil travo in plašil divje koze. Zapustil sem te in sel v Ameriko iskat boljšega kruha in boljše sreče kakor na stotine tvojih sinov. Pa sera obojega tndi deloma našel. DoSei sem v milijonsko mesto Ćikago, kjer je največje križališče železnic na svetu, ter se pomešal v vrvenje velikomestnega življenja. Do grla sit težkega dela čikaikih rudotopilnic, sem obrnil temu mestu hrbet ter se napotil proti daljnemu zapadu. Dospel sem na obrežje velikega ali tihega Oceana v državo Drog on ter začel delati v tukajšnji papirnici, kl je zvana po imenom VVillamette Pulpand Paper Co. Država Oregon, ki obsega del Združenih držav severne Amerike in meri nad 90.000 angleških s tir i jaških milj in je večja kot deset kranjskih dežel skupaj, je bila odkrita sele leta 1804—1805 po ekspediciji, katero sta vodila Leviš in Clark. Tukajšnja kultura in naseljevanje narodov pa je staro dobrih petdeset let To ozemlje je bilo od najnovejšega časa Slovencem malo znano razen par izjem. Eden prvih slovenskih naseljencev na zapadu je brezdvomno oče Poljanec, ki prebiva v Ameriki le 42 let. Rojen je ob prelepem blejskem jezeru na Gorenjskem, sedaj pa ima le nekaj milj od tukaj svojo lepo urejeno kmetijo. Dasiravno že toliko let biva v Ameriki in večji del med tujci, govori še popolnoma pravilno slovenski jezik v pristnem gorenjskem narečju. Zanimanjem smo poslušali starega moža, ko nas je prišel obiskat in nam je pripovedoval o dolgi vožnji na morju, ki je trajala nad devet tednov in kako so potem z orožjem v roki morali se bojevati z Indijanci, predno so se mogli naseliti. Ravno tukaj, kjer so pred šestdesetimi leti Indijanci še neovirano lovili svoje bizone, stoji dandanes mesto Oregon City, prva naselbina belih ljudi v tukajšnjem ozemlju. Vsak dan vidimo tistega moža, ki je bil prvi tukaj rojen od belega rodu. Kraj je zelo lep in prijazen, podnebje toplo in milo, sneg sploh nikdar ne zapade in tudi ob takoimenovanih pasjih dneh nimamo nič hujše vročine, kakor na Gorenjskem. Mestece Oregon City, ki šteje nekaj nad 5000 prebivalcev, ima krasno romantično lego ter stoji deloma na griču, deloma v ravnini, po dolini pa se vije mogočna reka \Villamette, ki lahko nosi največje vojne ladje-križarke in je na več krajih široka po cel kilometer ter bogata za ribji lov. Do 40 funtov težke ribe plavajo v njej. izliva se kakih 50 milj od tukaj v še večjo reko Columbgo, ki je kraljica zapadnih amerikanskih rek in katero je odkril lota 1789 kapitan Gray, ko je plul ob zapadnem obrežju velikega Oceana. Po imenu svoje ladje jo je imenoval Columbijo in tako je obenem počastil odkri-telja Amerike, ki je 300 let poprej odkril novi del sveta. Od tukaj 15 milj pa stoji večje mesto Port-land, od katerega vozi odtod električna poulična železnica in ki šteje približno 150.000 duš. Mesto jako hitro narašča. Milijonske palače rasto kakor gobe po dežju. Angleži ga ponosno imenujejo 11 man City (rožnato mesto). To mesto je morebiti znano kakemu Slovencu izza svetovne razstave ki je bila tukaj predlansko leto. Portlandska razstava se po svoji velikosti ne more meriti s svojima prednicama v Cikagi in St. Louisu, vendar pa nadkriljuje obe prejšnji ameriški svetovni razstavi z ozirom na krasoto okolice in edinost narave. Med neštevilniroi poslopji naj omenim le gozdarski paviljon, tako-imenovani Forerstry Building, ki je zgrajen iz neobdelanih debel In samo iz enega teh debel bi bilo mogoče zgraditi lepo moderno hišo, kakršno vidimo po letoviščih. In naš gorenjski kmetic, ki je jako ponosen na svoj gozd, ako ima v njem debla, da jih ne more ob seč i, bi se tu ne mogel prečuditi velikanskim smrekovim deskam, ki so skoro tako široke kot njegove dolge in ki so še dandanes tu razpostavljene na ogled, da kažejo bogastvo severo-zapadnih ameriških gozdov. Kakor sem pozneje od drugih zvedel, imajo nekatere prastare novce, kakor tudi sicer stare kranjske kozarce in druge srebrne in zlate posode poleg mnogih drugih starin, ki bi jih lahko njim sami v slavo, prijaznemu bralcu pa v zabavo omenil v knjigi. Vem pa tudi dobro, da krivda za to ne-ljudno odklonitev ne zadeva vseh, ker se med njimi nahaja vendar še mnogo uljudnih ljudi. Saj sicer prebivajo šc jako fini in vrli ljudje v tem kraju. Sicer so pa taki neprijazni duhove dobe tudi še kje drugod, ki ravno tako ne gredo komu na roke s kakim poročilom ali prepisom, Prebivalstvo tega mesta so peča z raznimi obrti in trgovino, s čimur se pošteno preživi. To po-spešujejo precej cerkveni semnji tako na dan sv. Marka, ker tedaj se sem pripelje veliko dobro na-pitanih konj. Kakor sc je pisalo, je tukaj 1. 1311 gospod Diepold Kamniški, vrl vitez, gospodu iz Landpreisa, tudi alovečemu vitezu, v nekem turniru vzel Življenje in tako iztrebil ves rod, čegai poslednji potomec je bil on. Ko je divjala 1. 1435 in v nekoliko letih pozneje celjska vojska, se je splazil v to mesto celjski vrhovni poveljnik Janez Vitovec ponoči ob močnem dežju in ga vzel, toda ni dolgo ostal tu, ko se je kmalu potem vojska cesarja Friderika mesta tudi ponoči zopet polastila, ujela posadko nadvojvode Alberta in grofa celjskega, in ji vzela konje in orožje. Leto 1554 in 1557 je v mestu Kranju izpraznilo marsikatero hišo, ker je v teh dveh letih kuga tukaj hudo divjala. Leta 1579, ko seje bolezen zanesla v Ljubljano, so se pa sod nije in drugi uradi premestili v Kranj. Leta 1668 dne 10. avgnsta je ogenj spustil svojo jezo nad to mesto, ko je upepelil več nego polovico mesta. Osem let poprej, namreč leta 1660 dne 6. soptembra je prispelo sedaj vladajoče rimsko-ce-sarsko veličastvo Leopold na potovanju iz Celovca na Koroškem v Ljubljano na Kranjskem v to mesto in je takorekoč razsvetlilo noč s svojo navzočnostjo, ker je tukaj prenočilo. Opat Saba. Bpissl B. Serij ejav. Dalje. Nočni sprevod pa se je tiho pomikal dalje, le zdajpazdaj je pristopil k njima kdo izmed lu-pežev in videč, da se Saba ne ozira nazaj, pretipal to ali ono po mehkih, polnih udih. Ko so hodili že skoro tri ure, je Saba ostal. •Odpočijte se nekoliko t Velik kolobar smo že naredili, že smo pred divjim jarkom, — Toda kaj vidim 1 Zakaj ne ogrnete deklic s plaičensP Ali se vam mora vse ukazati ? Morda ste kaj nespodobnega počenjali t njima P1 Varujte se, tega vam ne svetujem! Ogrnite jih!» Takoj sta bili Flora in Loti, tresoči se od mraza, oviti v dolge plašče in stopali so dalje, vedno nizdol po gosti šumi, ob prepadih in kamenitih stezah. Včasih so malo postali, a potem še hitreje stopali za Sabatom, ki ni govoril nikake besede. Ko se je jelo nad gorami svetliti in je že nastajal dan, so dospeli pred samostan. Saba je potegnil iz halje majhen, debel ključ in odprl ne baš velika, a močno okovana in v zidu udelana vrata. • Položile ju na dvorišče 1» je zapovedal Saba in potegnil iz žepa veliko mošnjo ter razdelil med nje svitle zlate. •Tako! Več ste dobili, kakor sem vam obljubil. Sedaj vas ne bodom potreboval več, takoj lahko odidete, kamor hočete. V slučaju, da bi kaj od mene rabili In da bi vas jaz morda še kdaj potreboval, kar menim, da ne bo, izveste vse pri Nikolu. Oglasite se včasih pri njem. V volčji votlini v tistem duplu, kjer sem bival jaz včasih, najdete v zaboju se tisoč pijastrov; tudi to si razdelite. Ker v votlino po glavnem rovu ne morete in bi morda ludi ne bilo varno, idile po onem malem. A zapovem vam, da molčite kot grob o vsem, kar sto itorill v moji družbi in zame.* Dobro leto nazaj jo bilo malokdaj tati slovensko besedo v teh krajih, no to po tU podpisani in f. Justin razglasila ta kraj po tukajšnjih slovenskih časopisih in da sc lahko dobi delo, na kar so so zaceli rojaki seliti semkaj, najprej Gorenjci, in sseor večinoma iz šentjurske in preddvortke ftre. Dandanes pa šteje naša nosa naselbina nad 70 Slovencev, katero število pa tez vsakim dnevom množi. Med njimi jsb je tudi nekaj od pisane Loke in iz prijatne vipavske doline. Da bi bih tudi ob ram nesreče preskrbljeni, smo si ostanu vili svoje društvo in ker smo se zavedali, da smo pravi in pristni Gorenjci, smo dali tudi našemu novemu društvu ime • Gorenj***, ki »pada pod glavni centrum v Ciktgo in od katerega dobivamo, če kdo zboli, po 35 K na teden; ako pa umrje, dobe njegovi dediči 2500 kron. Sploh v naši mladi naselbini dobro napredujemo v vsakem oziru. Časopisov dobi* vseh strank, samo pisec teh vrst je naročnik devetih časopisov iz nove in stare domovine. Omeniti moram se, da je v tukajšnji papirnici, kjer dela približno 1000 delavcev, nastavljen kot prvi delovodja Slovenec Jakob Poljane«*, sin le spredaj imenovanega Poljanca, ki je prišel s svojimi starši v novo domovino, ko je bil šele pol leta star. Razume poleg drugih tudi dobro svoj materni jezik ter rad poskrbi xi vsakega rojaka, da takoj dobi delo. Vobče je priljubljen ne le pri Slovencih, temveč tudi pri drugih narodnostih ter ima velik ugled v tovarni. Njegov nekaj mlajši brat pa je kapitan na neki tukajšnji ladji. Mi vsi Slovenci tukaj pa smo ponosni na rodbino Poljančevo, ki ima lake može. V tukajšnjem mestu je tudi velika predilnica, znana pod imenom \Volleu Mili, ki je ena največjih te vrste na tukajšnjem pacillčnem obrežju. Slovenska dekleta dobe tukaj lahko delo iu nekaj Slovenk je tod že vposlenih. Ker pa je Slovence jako živahnega temperamenta, seveda ne more živeti brez veselja, za to pa nam skrbi gorenjskim fantom dobro znani Peter Kurnik iz Tupaliča nad Kranjem doma, ki nam jako spretno igra na svoje kranjske harmonike. G. Peter Kurnik se je pred kratkim časom dal tukaj poročiti z mlado Slovenko, gospodično Margareto, rojeno Prezeij. To je prvi slovenski novo-poročeni par v tukajšnjem kraju. Pri rojaku Francetu Sajovicu pa nam je dal ženin piirediti sijajno gostijo; povabil je skupaj vse rojake in v krogu majke Slave smo zapeli več navadnih pesmi ter plesali, da se je kar kadilo do belega dne. K sklepu pa srčno pozdravljamo 8000 angleških milj oddaljene svojcu in rojake v stari domovini ter jim kličemo: Dobro se imejte! 3'i. junije 1907. Frank ftavs, Box. 155. Oregon Gtty, Oregon, Amerika, It Železnikov. Spominjali se še boste, da je lansko leto neki dopisnik iz Železnikov v oto za umetno vezenje in čipktrstvo s strokovnimi oddelki za umetno vezenje, šivanje čipk, klekljanje čipk; javno risarsko šolo za mojstre in pomočnike ter javno risarsko šolo za deklice. Na zavodu so poučevali učitelji -strokovnjaki 20» obiskovalcev te tole v posameznih strokah. Godovi prihodnjega tedna: 28. Nazarij, Svetomir, Vladimir; 29. Marta, Rožena; 30. Abdon in Senen, Vitodrag; 31. Ignacij, Roleslav; 1. avgusta Vezi sv. Petra, Dedomir, Veka; 2. Porcijunkula, Rojan, Leposlava; 3. Najdba sv. Štefana, Strašimir, Miroslav. Bejmt na Gorenjskem prih. teden; 1. v Kranju. Novičar. b b b a □□□□ Ravnateljem kranjske gimnazijo je imenovan — kakor poroča ljubljanski »Slovenec* — g. profesor Fajdiga iz Ljubljane. Volitev okrajnega cestnega odbora za kranjski skladani okraj se vrši dne 0. avgusta od 9.—11. ure dopoldne. Seja kranjskega občinskega odbora od 20. t. m. Odbor se ugodno izjavi o prošnji Henrika Wcnzel-a za podelitev gostilni čarsk»■ koncesije in zavrne neko prošnjo za sprejem v občinsko zvezo. Po daljši debati se odstavi raz dnevni red predlog finančnega odseka, da se v mestni ubožnici ustanovi ubožnica za bilo in da se v to svrho nastanijo tamkaj tri usmiljenke. Načelnik vodovodnega odseka, občinski odbornik dr. E. Savn i k, pojasni temeljito stanje v o d o v o d n e g a vprašanja, na kar občinski odbor z ozirom na dopis deželnega odbora z dne 13. t. m. glede financiranja vodovodnega projekta za Kranj in okolico napravi nastopni sklep: Občina Kranj je pripravljena preskrbeti potem posojila prispevek državnega melioracijskega zaklada v znesku 248.000 K proti temu, da se zaveže državna uprava pravomočno, da se bodo mastni občini Kranj, oziroma upniku, zato plačevale iz državnega melijoracijskega zaklada polletne anuitete, ki bodo odgovarjale anlicipatnim 4X\*L ob-restim od glavnico 248.000 K in amortizaciji, obsegajoči 40 polletnih obrokov. Županstvu se naroči, da so glede posojila obrne na mestno hranilnico. Na naslov meščanskega volilnega odbora. Piše se nam: Vsakdo, kdor dandanes ne zastopa svojih in svojega stanu interesov, nima življenske sile v sebi. S tem se pa tudi odpove ysem svojim pravicam in preneha eksistirati. Glede na to, da stojimo pred urmi občinskih volitev, se nam zdi času primerno, da opozorimo naše vladujoče kroge, da sestavijo obč. zastop našega mesta pravično in razmeram primerno. Vsiljuje se nam namreč vprašanje: Ali so oni ljudje, ki sicer nimajo gmotnega kapitala na razpolago, ki pa kljub temu izvršujejo zelo važne posle, ki so tedaj ravno tako potreben faktor v našem življenju, kakor razni drugi sloji, ki stoje danes v polni akciji, to so delavski sloji, popolnoma brezpravni? Kdo n. pr. največ občuti vso draginjo, bodisi živeža ali stanovanj nego oni, ki živi le od svojih rok? Zakaj so vsi ti sloji do danes še brez vsakega zastopstva v obč. odboru, v čegar rokah leži pravzaprav ventil za reguliranje teh gospodarskih vprašanj? Nimamo namena, razmotri vati na tem mestu in Že danes to toliko pereče, a pri nas še vedno popolnoma zanemarjeno vprašanje, dovoljujemo pa si pokazati na druga napredna mesta, kjer imajo delavski stanovi že davno svoje zastopnike v obč. zastopu. Pravično in razmeran primerno bi moralo doseči število članov iz delavskega stana najmanj eno tretjino vseh obč. odbornikov. Upamo, da bo na naše besede reagirala pravičnost. Gospod deželni šolski nadzornik Lovec je izstopil iz odbora «Slov. Matice* in se odpovedal njenemu predsedniškemu stolcu. Znana Proftova afera nam je požrla Levca. Mrtvaško opravilo se je izvršilo hitro in tiho, zvonilo ni niti «s ta malim*, izgubili smo ljubega in dobrega moža, deželni predsednik je lahko zadovoljen s svojim plenom. — Ta teden so prinesli listi že dolgo pričakovano novico, da gospod Leveč zapušča svoje predsedniško mesto naše «Matice*. Tudi naša preljuba, star i kava tetka «Ljubljančanka* je prinesla to novico. Gospod profesor Funtek, dovolite nam Vi kot urednik c. kr. uradne in nemško pisane «Laibacher Zeitung* ob priliki Levčevega padca par vprašanj. Gospod profesor, prosimo Vas udano in prearčno, povejte nam, kako se je počutilo Vaše slovensko srce, ko ste napisali za svoj, t. j. c. kr. vladni in nemški lisi, oni dve vrstici o Le ▼cevem odstopu? Gospod profesor, tudi Vam Je moralo biti znano, da je bil Levee trtev p. n. gg. Sehvvsrza, Chorinskija et Co. et Co, kat en h gospodov «uradni* in »neuradni* del urejujete VII Gospod profesor, ali Vi prav ničesar ne veste o vijakih, katere so privijali nad pokornim Le«cem Vali setredakterji: gospodje iz Bieiweisove ceste?? Gospod profesor Kun tek, se Vam nič ne studi, ko opravljate urejevanje lista, ki je v svojem •neuradnem» delu glasilo nam sovražne nemške in kazinotske gospode? Gospod profesor Funt, k, kako se strinja Vaše neposredno sodelovanje pri Hchvvarzevi politiki z Vašimi lepimi, navdušujočimi besedami, katere govorite za katedrom v šoli, ko razlagate svojim učencem ali učenkam našega Prešerna, govorite o »značajih * in o ljubezni do domovine? (iospod profesor, povejte nam, zakaj ne vrzete v kot časti urednika «Laibachcr Zeitung*? Se prav nič ne bojite, da gospod Leveč lahko i mimo vestjo in s prstom pokaže na Vas in na Vaš« slovenske sotrudnike, češ: meni se očita ne-značajnost in izdajstvo, dočim tile gospodje mirno lahko opravljajo plačani posel pokornih vcsljačcv in hlapcev na nemškutarski barčici? Gospod profesor Pun tek, prepustite uredništvo nemškega vladnega lista raje n. pr. gospodu profesorju Belarju. Ta gospod je trd Nemec: skozi stoletja in stoletja lahko zasledujete njegovo pristno nemško pokoljenje! In tako rad bere ta gospod svojo hvalo; pomislite, gospod Funtek, kako prav bi prišlo uredništvo, • Ljubljančanke* Belarju! Vsak dan bi lahko kaj pisal o svojih podlistkih, o svojih »krasnih* predavanjih pri konferencah, o kazalih na potresnih aparatih itd. itd. itd. brez konca in kraja! Isirebnni so naslednji porotniki z Gorenjskega za III. porotno zasedanje: Matevž Barle, posestnik na Lužah pri Šenčurju; France Benkovič, posestnik na Blagovici; Ivan Graiser, posestnik in gostilničar na Primskovem; Vinko Hudovernik, posestnik v Radovljici; Jakob Jan, posestnik Pod homom; Jernej Kemperle, trgovec v Kamniku; Mihael Korošec, gostilničar in posestnik na Dobravi; Franc Košmelj, posestnik v Železnikih; Jakob Peternel, posestnik na Rečici; Ivan Pohlin, kovač v Kamniku; Ferd. Sekovanič, posestnik v Gradu (Bled); Matevž Ser-šen, posestnik na Skaručini, in Karel Višnir, gostilničar na Jesenicah. Glai iz občinstva. Tukajšnji živinozdravnik g. A. Korošec je šel na dopust, drugega živino-zdravnika pa nima Kranj. Naravnost nezaslišano je, da mora trpeti izvoz in dovoz živine na kranjskem kolodvoru, ker slučajno ni doma g. živino-z travnik;! in se mora taistega šele telegraflčno klicati od drugod. Dolžnost vladinih organov je vendar skrbeti za nadomestek v takih slučajih, da ne bo treba kupčevalcem zaraditega izgubljati po cele dneve in na svoje troške klicati od drugod Zivinozdravnika. Hotelska družba »Triglav* vzbuja pri občinstvu vedno večjo zanimanje in se tudi število udeležnikov množi, čeprav potrebna glavnica 300.000 kron še ni pokrita. Opazujemo posebno to, da se rodoljubi za to podjetje še bolj zanimajo, ko so si ogledali krasne in moderne naprave in lepo razvrstitev posameznih objektov. Vsak, ki si to krasno skupino ogleda, je prijetno iznenađen in prizna, da ni pričakoval, da se je pripravljalnemu odboru posrečilo za tako nizko ceno pridobiti take obširne in krasne zgradbe. Tudi tujci se o podjetju laskavo izrekajo. Nekateri malenkostni nedo-statki, ki so bili od začetka neizogibni, so se že odpravili, tako, da je danes vsakdo zadovoljen s stanovanjem in restavracijo. Kar se tiče nabiranja udeležnikov, opozarjamo naše zaupnike, da pojasnijo vsakemu interesentu, na po načrtu pravil noben udeležnik ne bo obvezan zvišati svojo vlogo ali kaj doplačati in da je torej njegova udeležba omejena le na že vplačani delež. To naj se posebno uva-žuje, ker mislijo nekateri, da je treba pri družbah z omejeno zavezo kakor pri zadrugah jamčiti še z enakim zneskom. To je pa pri hotelski družbi •Triglav* popolnoma izključeno in je tudi utemeljeno v zakonu. Meščanska godba v Kranju. Odbor meščanske godbe v Kranju je sklenil z ozirom na obstoj godbe, sklicati izvanreden občni zbor. Razmere, kakršne vladajo v društvu, kažejo, da ni mogoč obstoj godbe, dasiravno se je trudil odbor, da ustreže vsestranskim željam. Žalibože, da ni dosegel niti pri podpornih članih, niti pri godcih potrebne podpore oziroma sodelovanja. Brez podpore in brez godcev pač godba ne more obstojati. Da vsa stvar ne zaspi in da bi se sedanjemu odboru ne očitala nedelavnost, se vrši v to &vrho jutri ob 10. uri dopoldne v Pungratu (godbina šola) izvanredni občni zbor. Ker se gre za obstoj godbe, vabijo ae vsi podporni in sodelujoči člani k prav mnogobrojni udeležbi. Zaročil se je g. Anton Peter lin, profesor na kranjski gimnaziji, z gospo Guzelj-Pučnikovo iz Kranja. Zelenica na Triglav. Stavbeni pristav družbe avstro-ogrskih državnih železnic in privatni docent na nemški tehniški visoki Soli v Pragi, dr. Friderik Steiner, je dobil dovoljenje, da sme pričeti s pred-deli za ozkotirno Železnico od postaje Bohinjska Bistrica čez Sv. Janez in Stare Fužine na vrh Triglava. Dovoljenje velja za eno leto. Na Bohinjski Bistrici je razpisano učiteljsko tlitjitu, Glas iz Doniiai Nadutost naših pritepenih Nemcev presega vsd meje. Pred par dnevi je sedela večja slovenska družba v gostilni, kjer se je napivalo s krepkimi «7.»vio» klici. Prisotni znani nemčur je stal in rekel: «Cs ist sehr taktlos und m• ksirhUlos, dass man in meiner Gegenvvart • /.ivio* und «Nazdar» ruft.* In odšel je. Mislimo, da je njegovo postopanje «taktIos». Ce meni, da se Slovenci vpričo po narodnem šovinizmu blaznega Nemca ne bodo pozdravljali in napivali v svojem materinem jeziku, presega to vse meje dostojnosti. Preljubi hajlovcc! Take neslanosti nikar uganjati po slovenskih krajih! Svetujem ti, da poveže* svojo culico in odkorakaš med svoje kulturo-nosce. Ifcil dir im Rosenkranz! V Poljanah pri Škofji Loki je umrl g. Valentin Tavčar, podomače Koscem, brat g. dr. Ivana Tavčarja. N. v. ro. p.! Na Bledn je letos tujcev mnogo več kot druga leta. Bohinjska železnica je zlasti Italijanom odprla pot v naše kraje. Dočim so druga leta le redki zašli med nas, je sedaj na izprchajališčih pogosto čuti italijansko govorico. Tudi Hrvatov in Madjarov je mnogo. Cehi imajo svoje središče v hotelu »Triglav*. Z vremenom so bili letovičarji zadnji čas manj zadovoljni. Pripravljalni odbor telovadnega društva „Sokol" V Šiolji Loki vabi na 1. redni občni zbor, ki se bo vršil prihodnjo nodeljo, dne 28. julija 1907 ob 8. uri zvečer v prostorih «Narodna čitalnice*. Spored je sledeči: I. Poročilo pripravljalnega odbora. H. Volitev staroste, podstaroste, 7 odbornikov, 2 namestnikov in 3 računskih preglednikov, III. Določitev pristopnin in mesečnih prispevkov. IV. Slučajnosti. Is Škofje Loke se nam poroča: V nedeljo dne 28 t. m. zvečer ob 8. uri je sklican občni zbor •Sokola*. Članov se je prijavilo nad 80. Začasno se bo telovadilo v gospodarskem poslopju g. Karlina. V Loki se začenja malce svitati in zadnji čas je, zato bo treba mnogo dela in napora, dokler bo prikorakala v naše mesto in h mesta v okolice in med ljudstvo presveta. Loški «Sokol» je krvavo potreben in zato ga navdušeno pozdravljamo. Opomin gozdni oblasti. Pod tem naslovom je priobčila graška •Tagespost* iz Begunj tale dopis dne 20. t. m.: rostim vajam; kazatelja vaj sta bila Janko azbec in Rado Celešnik. Vaje so nas splošno zadovoljile; večina gojencev je delalo vajepreleno. ?aziti moramo, da že naraščaju vcepimo živahno izvajanje prostih vaj, in pravilne drle rok ter nog. Zatem je sledila orodna telovadba (drog, 2 bradlji, tonj, skok v višino in daljino), ki je uspela dobro. Telovadile so štiri vrste; pohvalno moramo omeniti predvsem krasno uspelo skupino na bradlji. Telovadbo je zaključil šolski naraščaj z vajami s topji; dobro izvajane so vzbudile pri občinstvu glasno pohvalo. V celotnem jc bil uspeh nastopa pohvalen ter nam je pričal o pravem aokolovanju našega društva. Pri telovadbi in po telovadbi je neumorljivo igral bratski godbeni klub «Sloga», u je žel s svojim res dovršenim igranjem splošno pohvalo in priznanje. Gledališki odsek jeseniškega <8okola* uprizori v nedeljo, dne 28. L m. v dvorani pri «Je-enu* na Savi štiridejansko igro, •Divji lovec*. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina: sedež I. vrste l K 20 v., 11. vrste 80 vin., III. vrste 60. vin., stojišča 40 vin. Olepševalno društvo t Škofji Loki priredi v nedeljo dne 4. avgusta 1907 popoldne ob */• 4. uri gozdno veselico v •Španovi* hosti na Suhi poleg •Stojnbirta*, oddaljeni od kolodvora 10 minut, tik ob deželni cesti s kolodvora v Loko. Ta prostor ,e narava kakor navlašč namenila sanjanju in ra-, anju. Zasenčajo ga stari gabri in hrasti, od gorenje strani ga obrobljajo rumena žitna polja, na spodnji strani ga reže bistri potoček Sušica. Požrtvovalne dame postavijo šotore, ki bodo nudili vsega v izo-obilju, da potolažijo žejne in lačne. Hrvat Juraj si ,c izbral ob strani prostor, da na pristno jugoslovanski način speče jaraca, avtomati bodo oddajali najboljša kranjska piva in prežlahlna vinska kaplja iz kleti g. Otona Guzelja bo delala pot zidani volji. Ćule se bodo nove narodne popevke, s katerimi pevski zbor loške čitalnice prodira med narod in mlada ter zelo marljiva godba iz Goričan bo svirala doraorodne koračnice, pa tudi poskočne za vse tiste, ki se hočejo na plesišču zasukati. Gorenjci, pridite in radujte se z nami! Pisarna dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala zglasnice in glasovnice z vsemi naslovi podružnicam in pokroviteljem, kolikor so bili naslovi znani. Kdor še ni prejel zglasnice za zborovanje ob glavni skupščini dne 0. avgusta toga leta, na Bohinjski Bistrici, naj se zglasi pravočasno. — Glavne skupščine naj bi se udeležili poleg domačinov Bohinjcev prav mnogoštevilnorojaki sploh, da rečemo pri tem zborovanju resno besedo med seboj, kako nam je čuvati naše meje, kako ohraniti to, kar je našega, kako zanesti prosveto v one kraje, mej one naše rojake, kjer bi je ne bili deležni brez naše pomoči, no kako dati družbi naši novih življenskih moči, kako pospeševati v večji meri njeno stremljenje. Naloga, ki si jo je stavila naša družba, je gotovo vitalnega pomena za naš narod, zato pa tudi rojaki, vsi na krov, vsi na deio slovensko, vsi za našo družbo! Sklep vodstveni, da se vrši letošnji občni zbor prav v Bohinju, zadovoljil je gotovo vsakega, ki pozna krasni Bohinj, zadovoljil pa bode onega, ki si ga ogleda povodom našega zborovanja. Bohinj očara s svojo naravno krasoto vsakega in srce si želi vedno in vedno nazaj tja gori, .kjer Savica, hči kraljeva, pribobnl in pesem peva .. .* za obed ob glavni skupščini sv. Cirila in Metoda na Bohinjski Bistrici /glasiti se jo do konca tega meseca pri upravništvn grand-holela »Triglav* na Bohinjski Bistrici. * * • Premeteni kmet. Kmet je šel skozi sosednjo vas. Pa pride velik pes in hoče ugrizniti tujca. Ta zagrabi sekiro in razkolje psu glavo. Zaraditega se je moral zagovarjati pred sodiščem. Sodnik vpraša: «Zakaj si umoril psa 8 sekiro? Lahko bi ga bil pregnal s toporišcem (držajem)?* «Da,» odgovori kmet, «ako bi me bil hotel pes ugrizniti z repom, bi ga bil tudi samo s toporišcem udaril* Sultan — pesnik. Nekoč je spesnil sultan nekaj verzov, pa je poklical svojega dvorjanika in ga vprašal, kako mu ugaja pesem. Dvorjani k je odgovoril: «Vaša milost! Ako hočem biti pravičen, moram reči, da pesem ni dobra.* — Ta odgovor je tako razkačil sultana, da je ukazal dvorjanika zapreti. — Čez nekaj dni je vložil vladar vseh vernih zopet pesem. Zopet je poklical dvorjanika in mu prebral pesem. a ca$t L>$cb $r>ck na vrtu v Rakovci plesni venček. Listnica urednlitva. K i « 1 . k. praflsd alovanskaga slaVat V a jhi- asiftnjal. Loterijska srsćka da« 20 julija 1.1. Tr*t lf» M 411 7S 34 Uiarnarla Thlarry,a bala a« ia ctaUfolljslo Balilo. /Uiti ob polatoi vro/iai ia m poiovaaju tar ulatih -lur.1 I o iplolno S dado lansaljtvo aradatvo v v*ali «l<4Bjih ■ ihorno. Prava poaatM* j« to v *ill pri pofontnih •lobovtih i4rj.li \r<*'io#, uoiisvr Vanju, tU«li ob t*a«u Bovaf* aadja lu kumar tako raxaajajo*.li koliki, kriMi, motaaju probava, pff-iil.ij«iijii. 11 ifr- k i- iji j'o alabi pitoi vm.1i i. I. j. Hatilo ja p« iifiitrpljivo pri ralpraakanju, iinslkaainah, pnanatjn kota, ca Lula, tulja, i in** i. I. d, cato oaj m» oba srrd«tvi nosita v latlonim mari itabuj. Na dajla ti vaditi nifvradnih fluid« »v io umi., vil.- vaa u.irn.ili na lak aru o A. Thiarrv v Prafradi pri Hor/aki Slatini. Kar ■• ćlmdalja bolj drot« tlflla, ja akoro dolieoat opozarjali m iivilo m pu Ji vilo, ki fa moremo pograjati vaak dan manj, ki ji* pa onImIo vadim auako porani, na Kathraloar-jMVu Kmnppovo aladno kavo Zrnata kava ja kakor tnuno lako škodljivu tu m*« tivra iu pri lani kar nit radilna, zdravstveno lako drugormi »Ud v Kalbreinerjrvi kavi, na polovico tntt*Aan z zm.iio k.ivu, pa d.gV ukusno in rrdilno kavino pij.iVo. hi luk .m, ifinkam, bolnikom in l:ikim, ki okravnjo, bi at moritU ilajati ta Kathrvinarjava Knaippov* vladna kava, ki ima pnljuhgani okna zrnata kava tar jf obanarn lahko pri* iMvnu in krvotvorna. Pripravlja oaj a* Uko, kakur ja po ladoBO n. zulnji tirani izvirnih zavojav, pri naku|>ovanjii pa ni) jfiiiljii U ti z varstveno iiunoko tupnik Knaipp iu z m..-in.m K «Hir«-iinM. lti-sin.-<-n prihranek, okus in zdravja piipuroi'ajo rabo Kulhroinarjfva Kueippov* nUdn« kare v v takem goapodinjstvu. Vsaka ponuredbi In ponatlsak ja kainjho. Edino pravi Thierryev balzam lo z zeluno znamko nune. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specijalna steklenica a patentnim zaklepom 6 K. :»i 20-4 fiJgftS Tklirry«o «nllfoli|lno mazilo V^-.V.*V^" proti vsem, so tako starim ranam viuijiiii, poftkodham i. t. d, 2 lončka K 3*60. Hnzposilja se le proti povzetju ali za poslani denar. Ta dva domaČi zdravili ata povsod inanl in Ša od nekdaj sloveči. Naročila naj r>e naslovljajo na: Lekarnar n.Thierrjr v Pregradi pri Rogaški Slatini. Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih plaoni za s t o n j i n |1 r a n k o. jYi. Kant V Kranju priporoča alatnriiiii oUinslvu v nakup otroike vozičke od o gld. — do 20 g!d. M II •« košarice in kovčeke kakor tudi razuo galanterijsko ln špecerijsko blago po najnižjih cenah, na debelo in drobno. Fateol redilna krma za prašiče, 1 zavoj 10 kr. Andropogon steklenica gld. 1*50, najbolje sredstvo za rast in proti izpadanju las. Miloš sovo. Karta ia Igro. Palice. Srajce in nogavice. Čepice ia dečka In odrasle. Pipe /a sode najboljše kvalitete (Elbenplppen). Najboljše strune za gosli, citre in kitaro. Pelinkovac liter 1 goldinar 20 krajcarjev. Preblavioa (Preblan-Sanberbrunn) 1 zaboj gld, 6 60* II Glavni zastop v Kranju c. kr. priv. zali varovalne dražbe „DUNAV11 na Dunaju sprejme takoj dva spretna 181-2 potovalna zastootuKa proti stalni plači. Nova trgovina gnlauterljukega, norlmberakega, modnega, drobnega blaga, igra«, papirja in »«pr «nr)» K. 5»tlur|i ml. *»•*» potrebiom Bi;pf urlr)l y 5ullncri< M?1 Anton Adamič v Kranju priporoma svojo bogato zalogo vsakovrstnih otroških vozičkov od 9 E naprej, ročnih ln brinih task, kovčegov in korb ia poto-valce. nahrbtnikov Ia palio ia hribolaice, igralnih kart. andropogon, najboljše sredstvo proti izpadanju las. Vsakovrstne toaletne predmete, kakor parfumi, mila, kalodont itd. \rla*«3*2>«3 mrele. Predprone sYii«e2& sr.fi konje, 68 m -17 Kramarsko in krošnjarsko blago v obili izberi. Maj večja zaloga modernih kravati perila, pasov, rokavic in nogavic. l'*oa*tr«eitff* točrno ! Cene n lasice 1 Novozidana hiša ŠL 55 (nasproti Vehselnove gostilne v Kranju) Vfć se isve pri po*. Muri Matiji Ilibanc v Kranju .*■, 1H7. tja s -t Na/i i;n lile >, Ivpo, stihu in zračno STANOVANJE IZ!i t r I* pini ra/gltilooi, tremi sobami, svetlo kuhinjo, klt-ljfs in drvarnico %*> takoj odda boljši družini. — Ine se pri J. Potočniku, Čevljarju, At. 171, spodaj liotela »Nova poMa» v Kranju. Nadalje se proda I I I^A blizu Ijtne cerkve, ra vunkn atioko pripravna, z lepim vrtom. — Izve te islotam. Me b lir a na soba za gospodu se takoj odda na glavnom trgu hll. itev. 129 t pritličju. Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlach ua Koroškem) «p priporoma v izdelovanje VsakovratulU pilAk ta loVfS hi itrslei po najnovejših sislemili (- .■ i ptipuluim jamstvom. TaiM prodollljO ftllirH sauiuklfsnire, vnpra-j'Mii.i vsakovrstna popravila, Icr J11 a luiiio in . 4 26—25 Vedno se dobi v zalogi hrastov les in sicer desko različno debelino, furnir, remeljni in različni odpadki za miiarje. Nadalje ae dobe tudi Ikart- plohi aa svinjake ali konjake hleve in pa rezane hrastove vereje po naroČila, kupuje tudi hrasto vsake vrste I. Kunstelj najemnik V. Majdičeve žage 127 8-2 v Kranju. sla 102377 G. Tdnnies \7i -:> tovarna /a slrojr, >.»>!♦• in ki»\ioo!tvjrru er LJubljani |.rijii»HH i *nt po«r>lm«twnt'a vizitnice, zavitke L t. d. Zliti sMiajc: Berlin. ?ariz, In itd. Najboljic kosmctlćno zoboeuiiino sredstvo Jzčehvatelj O.Scvdl Ljubljana, SP'fot^Sf^'or. ul. 7 Sladoled najfinejši, teč vrti, vsak dan sveJi sr dobiva pn E. Brandt, Kranj. » S i valni stroji in kolesu Tovarniika zalm/a lv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 j r.poroVa *vo/ najbolj priatn m« Siv. stroje in kolesa ceniki na r..V. •%.-n za*tonj. Najbolje je najceneje. •u za »o Pod to snaroko je spoznati prodajalne, (O s C/5 v katerih 3 se prodajajo samo Singerjovi šivalni stroji 9 Sifiger KO., ako. drač. za šivalno stroja g m as-ao Kranj, glavni trg 192. Zaloga olja, šlvank in posameznih delov. ^ Nad 5000 fllljalk po vtem svetu. 9 O K) O 0- Ka|ceue)sa ln najhitrejša voinja V Ameriko je s parnlkl ,Severnoiioiuškogfa Llojrda' iz Bremena v Jfeu-Jfork s cesarskimi brzoparniki Kaiser Wilhelm n., Kronprins Wilhelm, Kaiser VVilhelm der Groase. — Prekomorska vožnja traja O do G dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozno listke za parniko gori navedenega parobrodnega druStva kakor tudi listke za vse pro-.v ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU v Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tislerju*. Odhod iz I .ji ilitjam* ja vrtak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pa« jaanila toćno in brezplačno. Pontreiba poltena, realna in solidna. Potnikom, namenjeuiin v zapadne države kakor: Coloraho, Meziko, Californija, Arizona, Utah, \Vyoming, Nnvaila, Oregon in Washington nudi n.i-.« društvo posebno ugodno in izvanredno ceno i*-/. O al de v ton. UJhod na tej progi iz Hremena enkrat me*e/no. Tu so dobivnjo pa tudi li.iki preko bal ti mor o in na vso ofitale dole sveta, kakor Mra-zilija, Kuba, Hm nos Aire*, Colom bo, Singapore, v Avstralijo Itd. itd. 2.frt—;i7 Knpnjem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. 4jt»^ja^es*^*^aVN^***j*M a i|SaM^yi*«a^i»i#'M^i*as^aj|^^ V priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur v iike vrsto, daljo budilka, ure> na nihala, prstana in verižice, po najnižjih cenah. M Popravila M !«»(>(.(, lrp»'in