Stev. 108 (1796) PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Poitnlna plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. TRST. sreda 9. maja 1951 Cena 15 lir Nembna obletnica »tet minulo, odkar je Prazne val radostni °'Qe temnimi sila-v . vn^>, hord in njihovi-v svetu. 9 maja enkrat ZBOdovina še , da moQ°če zausta-Jr&edka z motoriziram-da zob oboroženi l’ mogoče vladati | k* so v najtemnej-'k, k sv°je zgodovine če-pirani in množično Wt oL Pon°sno dvignili '4 n?,aUe xn šli D neenak, Sojj i°Cen ^°i za svobodo. lu . akor kdaj koli prej K.J lazno, da je pomenila ^ svetovna vojna — 710-^ 'sem dogodkom, ki so kj ^ nien osvobodilni zna-korak v boju b delovnega ljudstva. . •'*ae na imperialistično S: i v w lenje z interesnimi sfe- tn., začetku % vojne med N emčijo m So-Zvezo Za Poljsko in isvsko \ drža, -~ve, niti na ideal- kupčije pri 'jru povojne Evrope t tuj ,a svetovna vojna je in \ e, P0 Oktobrski revo- %i T *,n 'naivažnejših mej- b tiiJU0^uc'-Onarnega poleta. Sii ^ ie^vo, da je v tej S j aSola revolucionarna v številnih de- a ie ne samo v oku- V'i(1l1()(jr^aiidli, marveč tudi '■ji«.. ana0ola progresiv- l5j2oJ^isiična misel. je do- \ **>, da se mora ob ^ vsak. ki še ni %i j, Cu*ko za stvarnost. /tooiig vojna je ne- pt Sc bolj na široko od- •lueij111 ^°be proletarskih }n socializma. \ ,.Je to dejstvo za de- ‘Sis^tvo sveta toliko Sr Vrsdvseni zaradi te-L Se °ti t nu ie POstavi,a Si b^drarevolucionarna Nl«i«^e s svojo močjo in h z Prošnjami pod fir-*a socializem pr ir e-■ S ^^otni pohod. Ji sovjetske biro- Njljtt?le* takozvani «ko-"o vse kriplje zbirajo i ' ^ koščice papirja, Njihovi ukazovalci \ ci b imenu «socia-JSco Zijajo milijone v o° fiorej°- streljajo *■ ahsko ozemlje, pv-s Ponovitvijo Ko- ,;no 'V? bo en>^ji, žolčno napa-;ilj ;*Xednarodnih foru-«0, Niv ^edam tj j radi dali y ... kožo "'JatiT° °')člce’ nn' P° kažejo vse-*ebDj ”aPadalca. ki vidi So t km° *e on cilj -Soji'ldvLa,io- potem ko (Ur0 ' ždi vzpostavili It’ ^ej Sern°Qočne birokra-S^ti n° podoben način vprašanje re-l;>\o i e borbe v svetu, k znStV° v Sovjetski enlala na oblasti Pr‘m rev°lucio narno idrskih množic sveta pa naj bi zamenjala njena armada. Zaradi tega zdaj toliko govore francoski, italijanski in drugi kominfor-misti o tem, da se ne bodo borili, če napade sovjetska armada njihove države. To poudarjajo toliko zaradi tega, ker jim je bila namesto revolucionarne sile, ki naj bi osvobodila svoje delovno ljudstvo, dodeljena vloga pete kolone, agenture, ki naj pripravi teren za lažjo zmago itosvobo-ditelja». Posledica take kosvo-boditves pa so dovolj občutne in opazne v državah, ki nosijo ime ljudskih demokracij — na tisoče in tisoče dejstev pa kaže, da so navadne sovjetske kolonije. Tistim, ki žele zdaj novo svetovno vojno je deveti maj 1945 nedvomno resen opomin, ki kaže, da milijonskih množic sveta ni mogoče več vladati z bajoneti, ker je njihova svobodoljubnost, njihova zavest toliko močna, da se morajo ob njej razbiti še tako močne imperialistične armade in končno doživeti poraz s svojimi inspiratorji vred. MARSHALLOVE IZJAVE PRED PREISKOVALNO KOMISIJO SENATA 0BSE6 IH MEJE POOBLASTIL POVELJSTVU OZH HH KOBEJI Pooblastilo za prestop 38. vzporednika je ..dovoljenje, ne naročilo" - Čete OZN niso nikoli dobile dovoljenja, da z vojaško akcijo združijo Korejo - Mac Arthur se ni smel za več kot 25 km približati sovjetski meji in ni smel ,.v nobenem primeru prenesti operacij izven korejskega ozemlja" VVASHINGTON, 8. — Ameriški minister za državno o-brambo George • Marshall je danes nadaljeval s pričevanjem pred združenima senatnima komisijama za oborožene sile in za zunanje zadeve. O njegovih včerajšnjih izjavah piše ’ list «New York He-rald Tribune«, ki je sicer bolj republikansko usmerjen, da je bil Marshall «pozitiven tam, kjer je bil Mac Arthur nejasen« in da se mu je posrečilo «bolj jasno in bolj objektivno« osvetliti probleme, ki so vzbudili hrup v ZDA. Na ta način, pravi list, je Marshall dal razumeti, da je bila politika, ki jo je podpiral Mac Arthur, v nesoglasju s celotno strategijo ZDA. Nasprotno pa oba velika Hearstova lista, Daily Mirror in Daily News v uvodnikih sploh ne komentirata riti Marshallovih izjav niti Trumanovega govora, torej nekako skušata ignorirati prvo fazo vlad- ne protiofenzive proti Mac Arthurju. V svojih današnjih izjavah je Marshall predvsem povedal, da je imel Mac Arthur točna navodila o vodstvu operacij sil OZN na Koreji. Po teh navodilih s,e čete OZN niso smele približati za več kot 25 km sovjetskim mejam in «v nobenem slučaju niso smele prenesti o-peracij onkraj korejskih meja, v Mandžurijo«. Izjema bi bila dovoljena samo v primeru, da bi bile čete OZN «napade-ne z ozemlja izven Koreje«; v tem primeru bi Mac Arthur smel izvajati bombardiranja, ki bi naj preprečila take operacije. Mornariške sile so se smele gibati vzdolž vse korejske obale, niso pa smele operirati ob mandžurski in kitajski obali, še posebno pa ne ob severovzhodni obali Koreje v bližini sovjetske meje. O prestopu 38. vzporednika je Mac Arthur poudaril, da ie treba resolucijo OZN, ki poob- lašča čete združenega poveljstva. da prestopijo vzPore(i|nik. smatrati «boii kot dovoljenje kot p» naročilo. Nikoli niso sije OZN dobile naloge, naj z vojaško akcijo združijo Korejo. Združitev severne in južne Koreje je politični cilj, ne vojaški«. Marshall je nato poudaril; da so severna Korejci, in Kitajci utrpeli na Koreji hude izgube, ki jih ceni od 500.000 do 800.000 mož. in dodal, V,iM^dVr>lkU |S Zn,noU v ; poslov be-note, ki je bi-' zvezi z m i-1 ■kpomsfco. OepL* *®“wi«Kga d, i* “javil. na°«?redlo* S°-V?lt»TOe 1 bi nal°go za A, HŽl*t»iJstiilz ja- Vkltv? katerim fim d’rža" & ^ R Kita>-d Je namen So ki ih. Pojavljanju «? J?ebuje iio,h V. t^Paniu Jntga v<‘-Vk >vil je d‘.‘rru 'l jH d- 2t>i ® ^Ve' da na- l a. Pripravo i^vLaii 1 Japonsko z Pa tre* odobri-K mwze- ZDA so Fnačrti5 'ilri8v’ [ ih? . Cltd. i-a ra- Sk!;1 doLnekai tednih nacrt’ \in£r izjavlj« f*&kD vla" V ■111 0,ne- ; število Kav’ ®SS da ^‘h kro- note niso ameri-da se so mnenja, da mirovno pogodbo in sejati razdor med zavezniki. Diplomatski urednik AFP piše, da so pariški krogi mnenja, da je sovjetska nota samo nova izdaja že znanega sovjetskega stališča, ki ga zahodne sile niso nikoli sprejele. Na podlagi tega predloga naj bi bila Francija, ki ni bila udeležena pri podpisu premirja, izključena iz razgovorov za pripravo pogodbe. ZDA pa so za to, d>a se pogajanja razširijo tudi n? vse države, ki so zastopane v komisiji za Daljni vzhod. Tako rešitev je podpirala Francija. Ker se niso mogli sporazumeti o postopku za pogajanja, so ZDA pripravile kratek načrt pogodbe tn so sporočile prizadetim državam, da to pogodbo lahko podpišejo vse države skupaj ali pa vsaka posebej. Velika Britanija pa je s svoje strani postavila nekatere ugovore in novt predloge. Sedaj so v teku pogajanja za skupen tekst. Tudi pariški listi danes pišejo o sovj«rtskem predlogu za konferenco štirih zunanjih ministrov. Kominformistična «Hu-»nanitč« seveda trdi, da je So-vjttska. zveza pokazala, da želi mednarodno sodelovanje in mir. «Figaro» piše, da je izključitev Francije iz sovjetskih načrtov manever, zato da bi med zavezniki sejali nezaupanje. «Aurore» pa se sprašuje, kaj’ bodo napravili francoski kominformisti, ko bodo videli, ha hoče Sovjetska zveza izključiti Francijo iz tako važne mednarodne konference. Anglija bo povečala svoje nakupe v Evropi LONDON. 8. — Angleški minister- za državne nabave George Strauss je na tiskovni konferenci naznanil, da je vlada sklenila ustanoviti komisijo za nakupe v Evropi, ki naj poveča nakup blaga in opreme, potrebne za angleško obrambo Komisija, ki jo bo vodil Strauss, ne bo nakupovala surovin, orodnih stiojev in živil, temveč razne izdelke in. polizdelke, med njimi tekstil, usnje, železnino, dele strojev in električni material. Komisija je že napravila nekaj večjih naročil za obleko in blago (Nemčija, Belgija in Italija) razno blago (Zahodna Nemčija in Jugoslavija), orožje (Belgija. Italija in Švedska) in letalski material (Švedska). Strauss je nato izjavil, da bo zaradi potreb obrambe v prihodnjih 18 mesecih verjetno za 39 odst. zmanjšana dobava orodnih strojev civilnim kupcem. Včeraj je prišel v London Eugent Black, predsednik mednarodne banke za obnovo in razvoj. Verjetno se bo razgo-varjal z angleškimi oblastmi o možnostih za povečanje razpoložljivih sredstev v funtih šter-lingih za mednarodno banko, ki bi jih porabila za posojila nekaterim evropskim državam. Poslanska zbornica je v tretjem čitanju odobrila predlog o preklicu brezplačne dobave naočnikov in zobnih protez. V kratkem bo spodnja zbornica začela z debato o angleški trsovimi s Kitajsko. Laburistično glasilo «Daily Herald« piše o tem. da bi gospodarske sankcije proti Kitajski povzročile Angliji številna težka vprašanja. Iz Hong Konga pa poročajo, da so tam preprečili izročitev Kitajski 51 vojaških kamionov vrste «Dodge». Iranski odgovor angleški vladi TEHERAN, 8. — V krogih, ki so blizu iranskega ministrskega predsednika, izjavljajo, da se je sovjetski poslanik v Teheranu Sadnikov v štirih dneh že v drugič zglasil pri ministrskem predsedniku Mossa-dequ. Danes zjutraj pa -je družba iiArvglo-Iranian Oil Company» izročila iranski vladi noto, s katero zahteva, naj vlada dolo. či svojega razsodnika, da reši spor v zvezi z nacionalizacijo. Družba se sklicuje na določbo dogovora iz leta 1933, ki predvideva razsodišče. Vsaka od o-beh strank lahko na podlagi te določbe zahteva razsodišče, po. tem ko imenuje vsaka svojega razsodnika. V primeru, da se oba razsodnika ne moreta sporazumeti, je predvidena pritožba na predsednika menarodne-ga sodišča. Petrolejska družba predlaga za svojega razsodnika lorda Radcliffea, ki je sodnik vrhovnega sodišča v Londonu. Med vojno je bil glavni tajnik v ministrstvu za informacije in je strokovnjak za mednarodno pravo. Med drugim je bil tudi predsednik komisije, ki je imela leta 1947 nalogo določiti mejo med Pundžabom. in Bengalo ter med Jndijo in Pakistanom. Predstavnik angleškega zunanjega ministrstva je izjavil, da sklep petrolejske družbe ne prejudicira začetka morebitnih pogajanj med družbo in iranskimi oblastmi ali pa med britansko in iransko vlado. Na vprašanje, ali angleška vlada odobrava sklep petrolejske družbe, je predstavnik izjavil, da ima vlada večino akcij te družbe. Popoldne pa je zunanji minister Morrison sprejel Iranskega posianika v Londonu, ki mu je Izročil odgovor na noto britanske vlade. Domnevajo, da bo današnja nota pokazala, ali je še kako upanje, da se s pogajanji reši sporno vprašanje. V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da je iranski poslanik izročil Morrisonu tudi spomenico. Danes popoldne bi bil moral iranski parlament imenovati pet predstavnikov y mešani komisiji za likvidacijo petrolej- ske družbe. Ker pa niso mogli doseči soglasnosti, so imenovanje odložili na jutri. Ministrski predsednik je v zbornici izjavil, da so pripravljali zaroto, zato da bi po Huseinovi vladi prišla na oblast vlada, ki bi nasprotovala nacionalizaciji petroleja. Pripomnil je, da obe zbornici ne bi odobrili zakona za nacionalizacijo, če ne bi on prevzel ministrsa^* pietised* ništva. Levičarski list «Besuye A-yaodeh» poroča, da je stranka Tudeh v pismu ministrskemu predsedniku zahtevala dovoljenje za delovanje, kakor ga imajo druge stranke v Iranu. List Objavlja popolno besedilo pisma. ki zahteva tudi vzpostavitev iranske suverenosti na otoku Bahrein, kjer izkorišča petrolejske vire neka ameriška družba. je ponovno zagovarjal odstranitev Mac Arthurja in nato polemiziral z njegovo tezo. da po. meni pošiljanje ameriških čet v Evropo za ZSSR mnogo večjo provokacijo kot bombardiranje kitajskih oporišč. Dejal je, da so ZDA v Evropi sprejele nase dokajšnjo nevarnost, ki pa jo je bilo potrebno sprejeti, če »nočemo zapustiti Zahodne Nemčije usodi«. Dejal je tudi, da je prepričan, da ima ZSSR atomske bombe, dg pa je tam njihova proizvodnja gotovo mnogo počasnejša in težja kot v ZDA. delo namestnikov ’ PARIZ. 8. — Na današnji seii namestnikov je Jessup obrazložil zakaj zahodni delegati ne morejo sprejeti Gromi-kovega predloga. Dokler obstala sovjetska grožnja, je izjavil Jessup. ni mogoče prevzeti obveznosti o razorožitvi, ne da bi prej kontrolirali dejanski položaj sil raznih držav. Nato je vprašal Gromika, naj jasno pove, ali sovjetska vlada reg želi konference štirih. Gromiko je izjavil, da je sovjetsko • stališče dobro znano im da ni treba odgovarjati na to vprašanje. Prihodnja seja bo jutri. Beograjska revija »Mednarodna politika« piše danes, da bj za moskovsko vlado imela konferenca štirih zunanjih ministrov pomen samo, če bi'orno. gočila, da se ohrani sovjetska vojaška premoč. To je jasno, pravi list, že iz vztrajanja Gromika na sovjetski formulaciji o znižanju oborožitve velesil. Razorožitev, kot jo predlaga Gromiko, ne bi zajela sovjetskih satelito.v in Kitajske, sami ZSSR pa bi omogočila nadaljevanje ekapaurionistične politike «na drobno«. «Medna rodna politika« dodaja. da je treba prav v tej luči iskati razloge za popustljivost zahodlnih velesil, ki so nedavno predložile kar tri možne oblike dnevnega reda. «Ce bi Moskvi zares bilo kaj do razgovorov med' štirimi ministri, ki bi. pa čeprav kasneje, lahko pripeljali do kakih rezultatov, potem bi vsaj ena izmiedi predloženih formul morala ZSSR zadovoljiti. Italijanska vlada razpravlja o stavki državnih nslnžbencev Skopa uradna poročila o včerajšnji stavki - Zakon o civilni zaščiti pred zbornico, oborožitveni načrt pred senatom povprec-1 zakonu v vseh RIM, 3. — Po vsej Italiji so danes stavkali državni uslužbenci. Vladna poročila o pote-’ ku stavke so sila skopa in se omejujejo na odstotek odsotnih v raznih ministrstvih in drugih vladnih uradih. Iz teh edinih podatkov je videti, da se je v ministrstvih povj tjo nekaj manj kot polovica uslužbencev vzdržala dela, največ je bilo stavkujočih v državnem statističnem uradu 85 odst.), najmanj pa v notranjem ministrstvu (2 odst.). Po vladnih poročilih niso stavkali u-službenci zunanjega ministrstva in predsedstva vlade. Zastopniki stavkujočh državnih uradnikov iz Rima So se zbrali danes v Hadrijanovem gledališču v Rimu, kjer je govoril tajnik CGIL, De Vittorio. Poročila, ki so jih kasno zvečer izdale sindikalne organizacije, navajajo drugačne številke (za ministrstva n. pr. povprečje stavkujočih nad (80 odst.), in pravijo, da je bilo na notranjem in zunanjem ministrstvu «število stavkujočih nižje«. Ista poročila govore tudi, da je bil odstotek stavkujočih po vsej Italiji zelo visok. Vladna poročila o tem zaenkrat sploh molče. V političnih krogih z zanimanjem pričakujejo, ali bo vlada uresničila svoje nedavne dnkai bučne grožnje. V splošnem je v vladnih krogih opaziti tendenco, čim bolj zabrisati to stavko, ki izdaja v prvi vrsti slepo ulico, v katero je zašla italijanska država s svojim birokratskim aparatom, ki ga ne more več dostojno plačevati. O vprašanju državnih uslužbencev je danes razpravljala na dokaj dolgi seji tudi vlada. Poročilo, ki je bilo izdano po seji vlade, pravi, da «zaradi zapletenosti vprašanja državnih uslužbencev in važnosti, ki jo vlada pripisuje temu vprašanju, ministrski svet ni mogel končati diskusije«. Nadaljeval jo bo jutri ob 9.30. Nekam stavkovno razpoloženje je bilo danes tudi v parlamentu, kjer v zbornici kljub dvakratnemu poskusu pri glasovanju niso mogli doseči sklepčnosti. Morda je bil vzrok tudi drugje: razpravljati so za čeli, oziroma bi po dnevnem redu morali začeti, o zakonskem predlogu n civilni zaščiti (vzporedno s tem so začeli v senatu govoriti o oborožitvenem načrtu). Vlado je pri tem zastopal notranji minister Scel-ba, v katerega pristojnost spada civilna zaščita. Opazna je bila takoj tendenca kominformističnih poslancev, da se razpravljanje o tem (podobne imajo danes evropskih deželah), ki ima določila za mirno dobo (pomoč pri naravnih in drugih večjih katastrofah — poplave, potres, erupcije itd.) in vojni čas (protiletalska pasivna o-bramba, pomoč pri morebitno evakuaciji in pod), čim najdlje odgodi. Prvi poskus (Tar-getti - KPI), ki je stremel za tem, da se razprava odgodi na čas po volitvah (pojem je elastičen, ker se bodo volitve nadaljevale v jeseni), ker bi zdaj »preveč razburila duhove«, je odklonjen z dviganjem rok, pri drugem poskusu pa je Basso (PSI), ki je trdil, da je zakon v nasprotju z ustavo, očitno opazil, da ni dovolj poslancev v dvorani in zahteval tajno glasovanje. Pri dvakratnem glasovanju ni bilo doseženo predpisano število glasujočih poslancev, zato so glasovanje odgodili na jutri. Medtem ko so kominformisti razpravo o oborožitvenem načrtu (ki je zdaj pred senatom) sprejeli, ker jim daje možnost za propagandne efekte, se diskusiji o civilni zaščiti izmikajo, ker nudi le malo prijemov Basso je dejal, da je tak zakon koristen). Očitno pa jim je mnogo na tem, da sprejem tega zakona čim bolj zavlačujejo, če ga že ne morejo preprečiti. Nacistična nevarnost v Nemčiji BONN, 8. — Britanski visoki komisar v Nemčiji Sir Ivone Kirpatrick je danes obi. skal Adenauerja. Opazovalci so mnenja, da sta se razgovar. jala o napredovanju nacistov pri nedeljskih volitvah na Spo-njem Saškem. Zahodnonemška vlada se je danes sestala in je sklenila, da bo v bodoče vnesla v zakonodajo posebne določbe zoper protiustavne spletke Predvidevajo zlasti gospodarske sank. cije proti osebam in podjetjem, ki finančno podpirajo totalitarne skupine. Te sankcije upo. števajc; 1. razveljavljenje naročil tem podjetjem; 2. razve, ljavljenje javnih kreditov vštevži kredite OEEC; 3. razveljavljenje pokojnin in pod, Por. Notranji minister dr. Lehr je izjavil, da volilni uspeh »socialistične stranke Reicha« pred. stavlja «rezultat koalicije vseh elementov nacionalsocialistične tendence«. Pripomnil je, da so zato nedeljske volitve premaknile ravnotežje strank v ugod. nem smiJlu za nacionalsocialiste. Tudi pariški tisk opozarja danes na nevarnost napredova. nja nacionalsocialističnega gibanja, ki ga poživljajo razni begunci in esuli. VVASHINGTON, 8. — Bivši ameriški zunanji minister Cordell Hull je zelo hudo bolan in v soboto so ga pripeljali v bolnišnico. Hull ima skoraj 80 let. V SLO VENI JI NABRALI Z A NAŠ KULTURNI DOM čez 3 milijone din Izjava tov. Ivana Regenta Kot poroča včerajšnji «Slovenski poročevalec.*, je Republiški odbor za zbiranje prispevkov za slovenski Kulturni dom v Trstu nabral do sedaj čez tri milijone dinarjev, od katerih je dal največjo vsoto izvršilni odbor O F Slovenije — dva mi-hjona dinarjev. Ob tej priliki objavlja list intervju svojega dopisnika s tov. Ivanom Regentom, predsednikom Republiškega odbora za zbiranje prispevkov- Tov. Regent je med drugim dejal, da so posamezniki in delovni kolektivi naglo reagirali na P°-ziv za zbiranje denarnih prispevkov. Velik prispevek obetajo prireditve, ki jih bodo ali pa so jih že organizirala društva in organizacije. »Triglav film« n, pr. namerava izdelati s prostovoljnim delom kratek agitacijski film. Podjetje za razdeljevanje filmov bo v večjih mestih prirejalo matineje; njihov sindikat bo s svojo lastno aparaturo prirejal potujoče filmske predstave na podeželju. Igralci ljubljanskega gledališča bodo y tej sezoni dali dve predstavi v ta namen. Orkester Radia Ljubljane namerava prirediti koncert. Slovenska filharmonija, kulturno prosvetna društva, fižkultume zveze in društva, ljudska tehnika — vsi bodo organizirali prireditve, katerih čisti dobiček bodo dali za Kulturni dom. «Velikega pomena so tudi materialna sredstva«, jg dejal tov. Regent. «Združenje vojnih invalidov je že pokrenilo med svojimi člani akcijo za prispevanje vseh vrst lesu bodisi za sam dom, bodisi za izvoz, ki bo dal devize«. «Na splošno sodim, da so se organizacije hitro odzvale z ve- brimi domislicami. Poziv tria. ških Slovencev so z odobravanjem sprejeli tudi v drugih republikah. Najprej se je odzvala Zveza igralskih umetnikov v Beogradu; gotovo so ji že sledili drugi, o katerih nimam podatkov«, je zaključil svojo izjavo tov. Regent. Tržaški Slovenci smo bratom iz svobodne domovine za njihov odziv iz srca hvaležni, a dosedanji uspeh njihove nabiralne akcije nam bo predvsem v še večjo spodbudo, da bomo nabiranje čim bolj pospešili ter tako cimprcj nabrali vsa potrebna sredstva za zgraditev našega doma. Zopet glasovanje o zaupnici Queuilleu PARIZ, 8. — Parlamentarna komisija za volilno reformo je danes vnesla nekatere spremembe v vladni načrt zakona za razpustitev narodne skup. ščine in razpis volitev. Na današnji seji narodne skupščina pa je Queuilie postavil vpraša, nje zaupnice in zahteval odobritev načrta zakona, ki ga je predložila vlada. O zaupnici bodo glasovali jutri opolnoči. liko vnemo in a mnogimi do-1 džarsko. LONDON. 8. — «Daily Tele-graph« piše, da se motorizirani oddelki sovjetskih čet pomikajo proti Romuniji, od koder bodo r nato krenili v Bolgarijo in Ma- Homerska epizoda našega časa je označil narodnoosvobodilno borbo Jugoslavije ameriški pisatelj Seldes - Skupščina Evropskega sveta 'ugotavlja, da bi napad na Jugoslavijo pomenil napad na Evropo in predlaga o tem skupno izjavo zahodnoevropskih držav, ZDA in Kanade (Od našega dopisnika i BEOGRAD, 8. — Danes se je izvedelo, da je na zasedanju skupščine Evropskega sveta v Strasburgu večje število delegatov predložilo zahtevo, naj skupščina »zahteva od vlad ev. ropskih držav, naj brez odlašanja stopijo v stik z vladama ZDA in Kanade, naj Se jim pridružijo v skupni izjavi, da bodo zahodne države smatrale kakršno koli oboroženo intervencijo ZSSR ali njenih sate-litov proti Jugoslaviji na isti način kot napad na njihovo lastno ozemlje«. Znani ameriški pisatelj in publicist George Seldes je izjavil dopisniku Tanjuga v New Yorku, da priča Jugoslavija vsemu svetu, da je svo. boda vredna vsake žrtve in da jo je mogoče ohraniti samo s stalnim odporom proti vsem njenim sovražnikom. V izjavi, katero je dal ob 10. obletnici vsta jejugoslovanskihnarodov,je Seldes poudaril, da je bila narodnoosvobodilna borba Jugo. slavije eden največji dogodkov modeme zgodovine, homerska epizoda našega časa. Ob deseti obletnici vstaje je podal izjavo tudi znani ameriški violinski virtuoz Zlatko Balokovič', ki je dejal: «Ce danes pogledamo na upor v Ju-goslaviji in na narodnoosvobodilno borbo, vidimo, da so na obzorju zgodovine dogodki, ki so danes mnogo važnejši, kot je kdor koli mogel slutiti leta 1941. Zdi se, kot da je zgodovina izbrala jugoslovanske na. rode in jim namenila nalogo, da pokažejo, da na poti k svobodi in neodvisnosti ni prostora za kompromise«. Delegacija angleških rudar, jev, ki je bila deset dni na obi. sku v Jugoslaviji, je danes a z Zagreba odpotovala preko Zue-richa v Anglijo. Pred svojim odhodom so rudarji izjavili, da so ljudje, s katerimi s0 se srečali in razgovarjali, naredili nanje velik vtis. Predvsem so poudarili, da obstoje široke možnosti Za iskreno sodelova. nje med jugoslovanskimi in angleškimi rudarji. Povedali so, da so jih še pred odhodom v Jugoslavijo številne angleške sindikalne organizacije prosile, .naj jim po povratku poročajo o svojih vtisih. Druga britanska delegacija — skupina novinarjev vidnih londonskih časopisov — ki je prav tako na obisku v Jugosla. viji, je danes obiskala predsednika gospodarskega sveta Borisa Kidriča. Angleški novinarji so se s Kidričem razgovarja. li o smernicah jugoslovanske gospodarske politike ter se zanimali za sistem planiranja in za novi finančni zakon, ki ga pripravljajo. Angleški novinarji so obiska, ii tudi gradbišče tretje mladinske železnice Doboj — Banjaluka, kjer so prisostvovali veselju ob tabornem ognju. V Beogradu se je pod pred. sedstvom Josipa Vidmarja sestal narodhi odbor Jugoslavije za obrambo miru. Članica izvršnega odbora Marija Vilfan je poročala o dosedanjem delu odbora, tajnik Miroslav Vitorovič pa je govoril o neposrednih na. logah odbora. Na jugoslovanski ladji «Sinj» se je začel kongres mednarodne turistične zveze. Ladja vozi po Jadranskem morju; med vožnjo se delegati sestajajo na seje in prenočujejo po dalma. tinskih pristaniščih. «Politika» komentira danes zvečer tretje zasedanje podonavske komisije, ki se bo začelo ta mesec v romunskem mestu Galac. Na tem zasedanju bodo, kot tudi na prejšnjih, govorili o vprašanju plovbe po Donavi ter o pravicah in dolžnostih podonavskih dežel. »Politika« poudarja, da je Sovjetska zveza takoj po podpisu podonavske konference 1948 začela izkoriščevati donavsko komisijo za cilje svoje sebične in napadalne politike. Sovjet, ska zveza gleda na podonavsko komisijo kot instrujfaent svoje politike, kot nekoč vele. sile Avstrija, Anglija in Francija. ki so se menjavale'v vlogi glavne sile na Donavi. ZSSR je s pomočjo poslušnih glasov svojih satelitov spremenila se. kretariat komisije, ki je v rokah sovjetske delegacije, v vsemogočen organ z neomejenimi pooblastili. Jugoslovanska vlada je po. slala zunanjemu ministrstvu ZSSR protest zaradi podlih napadov, katere žrtev je bil v Moskvi sekretar veleposlaništva Maletič. Sovjetska vlada je brez vsake obrazložitve odklonila sprejem protestne note. «Borba» pravi, da so jugoslo. vanslci diplomatski predstavni- ki v ZSSR podvrženi rafiniranemu sistemu poniževanja in slabega ravnanja, in dodaja, da Maletičev primer jasno ka. Že, kako gleda moskovska vlada na odnošaje med državami. «Tako njeno stališče, ki nima nič skupnega z diplomatski, mi običaji, je izraz birokratskega sistema v ZSSR, ki v notranjem življenju tepta pravice lastnih ' državljanov, v mednarodnem življenju pa krši osnovna načela 0 odnošajih med civiliziranimi državami«, pravi «Borba». Mladinski zbor Slovenske fil. harmonije je pod vodstvom pe. vovodje Avgusta Šuligoja danes obiskal maršala Tita, ki je na okrevanju po prestani operaciji, R. R. Novi potresni sunki v Salvadorju SAN SALVADOR, 8. — Danes ves dan so se nadaljevali potresni sunki v Salvadorju, kjer je v nedeljo uničil dve mesti in povzročil smrt nad 2.000 ljudi. Velika panika vlada med prebivalstvom, ki beži iz hiš na polja. V mestu Jucuapa. ki je popolnoma uničeno, računajo. da je bilo nad tisoč mrtvih; v mestu Chinameca, ki je tudi popolnoma uničeno, pa niso mogli še prešteti mrličev, računajo pa, da jih je več sto. Ranjenih pa je nad tisoč. Hudo so bili poškodovani tudi drugi manjši kraji. Sedaj nadaljujejo iskanje mrličev med porušenimi hišami. Iz vseh krajev prihajajo reševalne skupine in zdravniki, s tovornimi" avtomobili pa prevažajo zdravila in živež. Posebni avtomobili so pripeljali tudi večjo količina krvi za transfuzijo hujše ranjenim. Potres sg je začel v nedeljo popoldne; včeraj so se ponavljali potresni sunki in prav tako tudi danes. Oblasti y Jucuapi mislijo zažgati porušene hiše, pod katerimi so še vedno številni mrliči. zato da bi preprečile širjenje nalezljivih bolezni. Kp so se namestniki mini-strov zunanjih zadev štirih velikih sil sestali v Parizu prvič (5, marca), je Gromiko v ime. nu ZSSR predlagal, da bi bil dnevni red za konferenco ministrov naslednji: 1, izvedba potsdamskih sklepov o demilitarizaciji Nemčije in prepovedi njene ponovne oborožitve; 2, pospešitev sklenitve mirovne pogodbe z Nemčijo ln v zvezi s tem umik okupacijskih čet; 3. izboljšanje položaja v Evropi, povezano s proučevanjem vpra. šanja zmanjšanja oborozitvp štirih velikih sil. Predlog zahodnih, sil (ZDA, Anglije in Francije) je bil precej različen od predloga ZSSR in je bil naslednji: 1 proučevanje vzrokov seda. nje mednarodne napetosti v Evropi in sredstev s katerimi bi dosegli trajno in dejansko izboljšanje odnosov med ZSSR na eni in ZDA, Anglijo ter Francijo na drugi strani: 2 se. stava pogodbe, ki bi omogočila Avstriji samostojno in demokratično življenje; 3. vprašanja v zvezi z obnovo nemške enot. nosti in priprave nemške mirovne pogodbe. Dva meseca govore samo o tem, da bi dosegli kompromis z združitvijo teh dveh dnevrtih redov in bi se mogli končno sestati zunanji ministri, da ta vprašanja rešijo. Najvažnejša je pri tem razlika da imajo Rusi nemško vprašanje kot t(-meljno zadevo, medtem ko so Gromiko in Trst zahodne sile mnenja, da je ‘nemško vprašanje samo odras celotnega kompleksa sporov, ki se odraža iz splošne napetosti, ki niso nastala samo zaradi Nemčije. Sodijo, da je treba celoten položaj proučiti, ker bi samo z odstranitvijo glavnih in globjih vzrokov nesoglasij, napetosti in hladne vojnč mogli rešiti tudi nemško vprašanje Kljub temu, da je bilo po dvomesečnih razgovorih precej popuščanja na obeh straneh, je vendar v tej glavni zadevi glede njene izhodiščne točke še vedno precej razlik. Pri iskanju kompromisa in v težnji, da bi otežkočili položaj nasprotnika, ko. se mu nekaj popusti, so vrinili v dnevni red na obeh straneh nova vprašanja, na katera v pričetku ni. so posvečali velike pažnje. Ta. ko je prišlo do tega, da so razširili predloge ZSSR in zahodnih sil, ki so jih pozneje formulirali za dnevni red. Ti ima jo več točk in nekatere izmed njih so razčlenjene še v podtočke. Sedaj je ena izmed njih tudi Trst. Kako je prišel Trst v dnevni red? Opaziti je, da pri prvem predlogu Z?SR /.a dnov. ni red ni govora o Avstjiji, na. sprotno pa že v prvem predlo- gu zahodne sile (v drugi točki) govore o Avstriji. Z njim zahodne sile zahtevajo sklenitev pogodbe o Avstriji in ji dajejo prednost pred Nemčijo, 0 kateri govore šele v tretji toč. ki. To je bil neposredni povod za to, da so privlekli na dan tudi tržaško vprašanje na pobudo Gromika. Ta zadeva ima že majhno predzgodovino. ZSSR je pokazala že pred časom popolnoma jasno, da noče rešitve avstrijskega vpraša nja in sklenitve pogodbe o Av’ striji. Znano je. da so namestniki ministrov zunanjih zadev imeli 258 sestankov o Avstriji v zadnjih letih (Ruse je predstavljal Zarubin) jn so na teh sestankih dosegli kompro. mis v 54 vprašanjih, medtem ko petih preostalih, ne preveč važnih vprašanj «ne morejo« rešiti že leto jn pol, ker tega Rusi nočejo. Nočejo, zato da bodo lahko imeli zaseden še vedno del Avstrije in s tem imeli formalno opravičilo za zasedbo satelitskih držav, ki mejijo na Avstrijo. Ko je pred. stavnikom zahodnih sil postalo že preneumno, da se trudijo o nevažnih stvareh glede avstrijske pogodbe in ko ie vsemu svetu postalo jasno, da je to samo taktika zavlačevanja, je Moskva naenkrat povezala vprašanje Avstrije z vprašanjem Trsta! Dne 20. aprila 1950 je Moskva izročila zahodnim silam noto. v kateri je zahtevala izvedbo mirovne pogodbe z Italijo, da postavijo na Svobodnem tržaškem ozemlju guvernerja in umaknejo okupacijske čete iz Trsta. Z noto je vlada ZSSR obtožila ZDA in Anglijo, da držijo Trst iz stra. teških razlogov in protisovjetskih napadalnih namenov v sedanjem provizoričnem stanjti, ko so ga pretvorile v vojaško oporišče. V tej noti ie niso po. vezali tržaškega vprašanja z vprašanjem Avstrije. Noto so vse tri vlade odločno odbile. Jasno je, da je bila ta nota samo taktični uvod za to, kar je Zarubin v Londonu zahte. val 4. maja 1950, ko je postavil pogoj za kompromis, in sicer, da bi vlada ZSSR pristala na rešitev ostalih petih točk avstrijske pogodbe če bi rešili tržaško vprašanje v smislu te note. Na tem in poznejših sestankih je Zarubin do °ne-moglosti zagovarjal to stališče z malovredno argumentacijo in predstavniki zahodnih sil so vedno odločno odbijali povezovanje Avstrije in Trsta dokazujoč absurdnost te zahteve. Zarubinu so odgovorili, da je to samo manever in po sku« ZSSR. da bi preprečila rešitev avstrijskega vprašanja. Sedaj ko je na pariškem zasedanju Zahod postavil vpra. šanje Avstrije in ko Gromlku ni uspelo, da bi to vprašanja odstranil z dnevnega reda, je nadaljeval z Zarubinovo linijo in postavil pogoj, da bi postavili vprašanje Avstrije na dnevni red samo — povezano s Trstom. To mu ni povsem uspelo. Sredi prejšnjega mese. ca pa so zahodni predstavniki vseeno pristali na koncesijo, in sicer da bi vključili Trst v dnevni red izven razpravljanj« o Avstriji pod splošno in ne. precizno formulacijo: «Tržaško vprašanje«. Poleg tega so vnesli v svoj predlog dnevnega reda po drugi točki o Avstriji in tretji o Nemčiji kot četrto točko: »Mirovne pogodbe z Romu. nijo, Madžarsko in Bolgarijo«. Tako je bilo »tržaško vpraša, nje« poslednja, torej peta točka.. Zahodni predstavniki so tako odbili manever ZSSR, ker — kot dobro znano — omenjeni sateliti ZSSR ne spoštujejo mirovnih pogodb in jih kršijo glede človečanskih pravic in oborožitve. Zahodni predstav« niki pravijo, da če hočejo go. voritj o Trstu in nespoštovanju mirovne pogodbe z Avstri. jo, tedaj naj govorijo tudi o tem. Zadeva je postala torej precej komplicirana. (Nadaljevanje na 4. strojaSJ PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 9. maja 1951 1 'R U 1 i 00 Z > LU Z KOLEDAR OBJAVE - MALI OGLASI S reda 9. maja Gregor, Prvinica Sonce vzide ob 4.43: zatone ob 19.21. Dolžina dneva 14.38. Luna vzide ob 6.13; zatone ob 23.1*. Jutri, četrtek 10. maja Izidor. Dvorna Velika udeležba državnih uslužbencev v včerajšnji protestni stavbi Včeraj ob 24. uri se je zaključila protestna stavka držav, nih uslužbencev, katere so se udeležili tudi vsi uslužbenci javnih ustanov. Tako je stavkalo včeraj okrog 10.000 uslužbencev, in sicer poštni in telegrafski uslužbenci, železniško osebja učitelji osnovnih šol, Uslužbenci prefekture, oddelka, za poljedelstvo, anagrafskih u-radov, volilnega urada, finančne uprave itd. I,ahko rečemo, da je v glavnem stavka dobro uspela, saj so se je udeležili skoraj vsi državni uslužbenci kot tudi u-službenci javnih ustanov, z izjemo nekaterih višjih uradnikov. ki so se javili na svojih službenih mestih. Zanimivo je tudi, da so se (pojavili baje v nekaterih uradih funkcionarji tukajšnjih oblasti, ki so povpraševali, kdo izmed uslužbencev se je javil na delo in kdo se je udeležil stavke. Ce je vest resnična, potem se moramo samo čuditi odgovornim činiteljem glede njih postopanja: pa ne da bi pomenilo to povpraševanje nekak opomin vsem tistim, ki so se stavke udeležili. Ce bi bilo to tako. potem naj odgovorni krogi vedo, da bodo znali prizadeti uslužbenci braniti svoje pravice in> interese, pred- vsem pa pravico do stavke. | trebe ter ugodno rešili vpraša-Med potekom stavke ni pri- nje v čim krajšem času. šlo do nobenega resnejšega in- Ni še znano, kakšno bo za-cidenta. Kljub stavki so delo- držanje državnih uslužbencev vale vse občinske menze, šolske menze, otroški vrtci, pogrebni zavod, higienski urad, razkuževalni urad, anagrafski urad ter bolničarke občinske podporne ustanove, uslužbenci vseh omenjenih uradov in usta. nov so bili glede na važnost svojega dela oproščeni stavke. Državni uslužbenci, ki so stopili v protestno stavko zato, da dosežejo nekatera izboljšanja delovnih in življenjskih pogojev, pričakujejo, da bodo odgovorni krogi razumeli njih po- po zaključeni stavki: to je odvisno namreč od poteka pogajanj, ki se še vedno nadaljujejo v Rimu. Ce bodo pogajanja uspešna ter bodo odgovorni krogi sprejeli zahteve državnih uslužbencev, potem bodo ti prenehali s stavkovnim gibanjem; če pa bo tudi ta poskus mirne rešitve vprašanja propadel, lahko že v kratkem pričakujemo poostreno borbo, ki bo privedla do nove protestne stavke. Danes bodo vsi uradi in ustanove ponovno redno delovali.. važno predavanje prof. dr. milKa Kosa Narodna in ■ študijska knjižnica v Trstu vabi svoje člane in prijatelje na predavanje, ki bo v soboto 12. maja ob 20.30 v dvorani SNG v Ulici sv. Vida 17. Predaval bo univerzitetni profesor dr. Milko Kos iz področja znanstvene zgodovine v zvezi s Trstom. Vabimo še prav posebno slovenske dijake višjih in srednjih šol. Tržaška občina mora poskrbeti za zanemarjeni Rocol Nova telefonska številka prometne policije Nova telefonska številka pro. metne policije je °d' nedelj« 6. maja dalje 23-333. IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA Da je bil y prigodo, ki jo bomo opisali, zapleten sedemnajstletni ali dvajsetletni mladič, bi se temu nihče ne čudil. Bržkone, bi se reklo, je mladi mož pravkar odložil napeto kriminalno zgodbo in hotel v praksi Danieiis izkoristiti poučno.vsebino. Ako pa se nekaj podobnega primeri zrelemu možakarju, bi lahko rekli, da je ta kljub letom o- II _ v • stal nekdanji naivnež, odnosno Upravičene pritožbe Tržačana da je pričel šele na stare dni ’ ' prebirati napete pustolovščine. Ker je včerajšnji ((Primorski 'dnevnik« objavil članek o obnovi kanalizacije v našem mestu. hočem v imenu mnogih Tr. Žačanov tudi sam povedati ne. kaj besed. Res je, da so ta obnovitvena dela zelo potrebna, res je tudi. da je sistem naše kanalizacije zelo zastarel ter neprimeren ter da je bil zato skrajni čas, da se je občina le. lila tudi tega dela Vendar pa mislim, da bi se dalo to delo nekako vzporediti tudi s potre bami pešcev in vozačev, ki so pri tem tudi zelo prizadeti. Velike preglavice dela pe šcem posebno del ceste, ki gre od Garibaldijevega pa vse do Goldonijevega trga: ponekod je pločnik že tako utisnjen, da se na njem komaj premikam pešci; ob urah, kg je promet bol) živahen pa je prehod sko rajda nemogoč. Ce dodam k temu še dejstvo, da imamo že več časa dež, ki je povzročil v razkopanih pločnikih velike blatne mlake, je slika sedanjega stanja popolna. Nič boljši ni položaj na Drevoredu XX. septembra. Ce bi se sedaj bližali zimi, potem bi se nam zdela naglica, s katero so bile vse omenjene, ceste skoraj istočasno razkr-pa. ne, popolnoma utemeljena. Ker pa je pred nami poletje, mis. lim. da bi bilo mnogo bolj umestno da bi se ne vse prometne ulice isto"asnn razkopa. le. Sedaj pa je še deževno vre. me pripomoglo k temu. da ie joospii prehod po teh ulicah če ze ne popolnoma nemogoč, pa Vsaj pristopen samo ljudem, ki se jim ne mudi in ki so vajeni »akrobacij« po raznih de. skah in kupih peska. Ker pa sam ne spadam med take «a’robate« fin z mano vred prav gotovo še marsikateri Tr. žačan ne) se mi je že nekajkrat zgodilo, da sem se dodobra zmočil in umazal. Citatelj. Ko se je lani 3. aprija Vitto-rio Ferfolja, ki stanuje v Ul. Moreri J3I, vrnil domov, mu je žena izročila priporočeno pismo. Ferfolja Ima mizarsko delavnico in opravka s poslovnimi ljudmi jn mu torej takšno-le priporočeno pismo ne predstavlja nikaikega iznenade-nja. Toda ko ga je odprl in pričel čitati, so mu začele lesti narazen oči in usta. zakaj neznani pisec je od njega zahteval, naj brez pomišljanja spravi skupaj milijon lir in jih prinese ob določenem času na določeno mesto v bližini njegove mizarske delavnice. V znak sporazuma Da naj cbiavi v enem izmed tržaških listov oglas z naslednjo vsebino: «Si. Dispo-sto. Perdono. Tua firma«. Vse skupaj bi lahko predstavljalo neslano šalo. Toda Ferfolja ni mogel biti tega mnenja, ne ostati miren, kajti neznanec mu je ob zaključku pisanja zagrozil s smrtjo, ako ne ustreže njegovi zahtevi. Ni mu torej ostalo drugega, nego da se obrne na policijo in jo peuči o zadevi. Policijski agentje so se določenega dne res postavili v zasedo in čakali na neznanca, toda ta se ni pojavil. Tri dni kasneje pa je prejel Ferfolja že drugo pismo s še ostrejšimi grožnjami, ako v kratkem ne položi denarja in z očitkom, da se ni držal navodil. Mož se je znova zatekel k policiji, ki se je tokrat čisto resno lotila poizvedb in kmalu dognala, da je izsiljevalec 55-let-ni Franc Ferluga, ki je bil nekdaj zaposlen v delavnici Ferfolje. Preiskava je nadalje ugotovila. da -je ta vedno sovražil svojega bivšega gospodarja ter stalno govoril slabo o njem med sodelavci in da se je brž- kone hotel z izsiljevalnim pismom maščevati. Pred sodiščem Ferluga ni hotel priznati, da bi bil on pisal izsiljevalno pismo, čeprav je grafološki strokovnjak prof. ugotovil podobnost med njegovo in pisavo nesrečnega pisma. Nadalje je Ferluga zatrjeval, da ni nikdar gojil mržnje' nasproti gospodarju, da ni širil o njem slabih govoric in da torej ni imel nikakega namena maščevati se nad njim. Kljub temu je zahteval javni tožilec za obtoženca tri leta zapora. Po obrambnem govoru odv. Zennara pa je sodišče obsodilo Ferlugo na šest mesecev, in sicer pogojno. Predsednik Blando, tožilec De Franco. Nasilen in brezvesten sin 23-letni Umberto Uberti iz Ul. Commerciale 9 se ni hotel držati zapovedi, ki pravi, da je treba očeta in mater spoštovati. temveč se je z vso silo svojega mladostnega ognja spra. vil nad lastno mater 56.letno Zofijo vd. Uberti ter jo obsul z bunkami Umberto v a sestra 25-letna Matija se pač ni mogla postaviti v bran matere in je zato raje poklicala policijo, ki je hitro napravila mir v hiši, vsaj trenutno, kajti vse je kazalo. da se mati in sin namera, vata še nadalje bojevati med seboj. Ker je staro ženo zaradi prejetih bunk precej skelelo v glavi, jo je policija najprej peljala po prvo pomoč v bolnico, kjer so ugotovili, da Lo v dveh dneh popolnoma okrevala, in ie nato vse tri družinske člane odpeljala na policijsko stražnico. Kominformistični junak pred sodniki Pred istim sediščem se je moral zagovarjati 41-letni Giuseppe Dolesi, ki je lani avgusta v družbi še dveh kominformistič-nih junakov napadel, enega izmed naših urednikov. CeprSv se z naše strani nihče ni več mnogo ukvarjal z njim in njegovimi pajdaši ter z zaseb- ne stran; ni bila vložena tožba, je spravila Dolesija pred sodnike uradna procedura. V glavnem mu je obtožnica očitala, da je vdrl s silo v stavnico in v ta namen razbil steklo na vratih ter zatem še v korektorsko sobo. Dolesi se je izgovarjal s pijanostjo in se nikakor ni hotel spomniti podrobnosti. Dejal je, da se je v pretep vmešal nevede in nehote in da on sam ni imej namena povzročiti spora. Neka-j krivde za nerodnost je nameraval zvaliti tudi na rovaš svoje kratkovidnosti —med pretepom je namreč prišel ob naočnike — čeprav si ni mogoče pojasniti, v koliko naj bi kratkovidnost vplivala na njegovo napadalnost. Obsojen je bil na leto dni zapora pogojno in z vsemi olajšavami, ki jih predvideva zakonik. Obtoženca je zagovarjal odv. Zennaro. i Rocol je znano predmestje Trsta, oziroma spada skoraj že k mestu, kljub temu pa je kraj zelo zapuščen. čeprav so se prebivalci že večkrat obrnili s svojimi prošnjami na pristojne oblasti, oziroma občinsko upra. vo, da bi malo več poskrbela za te svoje občane. Pred zadnjimi občinskimi volitvami so začeli nekaj_ delati, ko Pa so bi. le volitve že mimo, je šlo po vodi tudi delo in vse je ostalo kot prej. Rocolčani so se takega stanja naveličali jn so te dni poslali ZVU. predsedstvu cone in občinski* upravi naslednje pismo: ((Podpisani prebivalci Predmestnega kraja Rocol, glede na zapuščeno stanje omenjene, ga kraja, se -obračajo na spoštovano ZVU, da uredi krajev, rte razmere tega rajona, ki je sedaj skrajno zanemarjen. Glede na to, da se naselje Rocol razteza v povprečni dol. žini 2.000 m od konca tramvajske proge št. 11 v Ul. Revol. tella, upoštevajoč, da ni nobe. nega. javnega tele fena, da-ni nobene postaje za prvo pomoč, da je najbližja šola v Ul. Dc-nadoni, zaradi česar morajo otroci prehoditi peš 1 ali 2 km slabe poti. naprošamo: 1. naj se dokončna, vsaj s prvo podlago, prvi del (6.500 m) ceste, ki so jo začeli graditi žP l. 1914: 2. naj se po novem delu ceste podaljša proga št. 11, ko bodo postavili ti loba s; 3 naj se nastavita vsaj dva javna telefona v krajevnih javnih lokalih: 4-naj se uredi postaja za prvo pomoč; 5. naj se razširi in podaljša v kraju neposredna dobava vode; S. naj se zgradi, v središču rajona šola na občinskih tleh. Prepričani smo, da bo ZVU zadovoljila z uresniče. njem teh del široko plast Prebivalstva, ki zdaj živi v ne. ugodnih razmerah». Sledi okrog 300 podpisov ro-colskih družin v imenu skoraj tisoč prebivalcev. V objavljenem pismu so Rocolčani dobro ip podrobno opisali svoje zahteve. Občinski svet mora o stvari razpravljati in uresničiti upravičene zahteve tolikih rocolskih dtužin. ZVU in druge ustanove, kot so Acegat itd. naj napravijo tudi svojo dolžnost, sicer je sramota za vse, da se ne uredijo žalostne razmere tega predela našega predmestja. Cesta je slaba, oziroma ni ni. ti podobna cesti, manjka dobra zveza z mestom, v primeru nujne potrebe ali nesreče je vsem zeio nerodno, po vodo morajo daleč ir; so v tem. pogledu na slabšem kot v marsikateri oddaljeni vasici. Kot je navedeno v pismu, so cesto začeli graditi že leta 1914, pa jo niso dokončali, trasirali so 650 m in postavil oporne obcestne zidove, ki so v obupnem stanju. Kdor pride v Rocol, ima sploh vtis, da ni v predmestju velikega mesta, pač pa nekje v zapuščeni deželi. Skrajni čas je, da se to stanje popravi! Smri primorskega rojaka V nedeljo je v Ljubljani umrl primorski rojak Silvan Pečenko, predsednik Glasbene Matice v Ljubljani v starosti 60 let. Doma je bil iž Bovca, študiral in maturiral je v Gorici, kjer je bil član Mihlovega godalnega kvarteta. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Ljubljano, pel v pevskem zboru Glasbene Matice, bil član prvega slovenskega vokalnega kvinteta. Od leta 1925 je bil predsednik zbora Glasbene Matice. Med vojno je bil aktivist OF, bil pol leta zaprt v prisilni delavnici in v Ribnici, kjer je dočakal svobodo. Po osvoboditvi je pridno deloval na političnem ir; prosvetnem torišču. Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v trajnem spominu. Preveč je zaupala hinavski ciganki IZ ISTRSKEGA OKROŽJA Zborovanje fiziologov v Portorožu V soboto in nedeljo je naš naj lepši turistični kraj sprejel okoli 40 zdravnikov — fiziologov, ki so prišli iz Slovenije, da se pogovorijo o vseh vprašanjih zdravljenja bolnih na pljučih. Med udeleženci sestanka, ki je imel izrazito delovni značaj, so bili večinoma direk-toj-ji prolituberkuloznih dispanzerjev Slovenije. V soboto in nedeljo so posamezni zdravniki v poročilih na--vajali izkušnje, ki so jih kot specialisti pridobili v dnevni praksi po dispanzerjih. Na nedeljskem sestanku šo se pogovorili o vprašanju ponovne zaposlitve tistih okrevajočih bolnikov, ki so zboleli na pljučih zaradi posebnih delovnih pogojev. Eden najbolj znanih specialistov za pljučne bolezni v Sloveniji dr. Tomaž Furlan je poročal o vtisih (trimesečnega študijskega potovanja po najbolj znanih zdravniških centrih za pljučne bolezni v Švici, na Danskem na Norveškem in Švedskem. Po diskusiji so odobrili resolucijo, v kateri so zdravniki — fiziologi sestavili naloge, ki jih imajo slovenski zdravniki pri zdravljenju pljučnih . bolezni Po teh nalogah se bo protitu-terkuiozna služba v Sloveniji še bolj razvila in izpopolnila. Buje Mladina bujskega okraja bo tudi letes sodelovala pri gradnji mladinske proge Doboj-Banjaluka. Dne 25. maja odpotuje prva mladinska brigada 120 mladincev. Ze je bil sestavljen štab brigade, ki je zajel » pripravljalnimi deli za odhod. Bratska republika Hrvatske bo tudi letos sprejela v gorske in obmorske kolonije 400 otrok iz bujskega okraja. Odgovorni organi ljudske oblasti so že za- čeli s pripravljalnimi deli. V ta namen so ustanovili posebno komisijo, ki ima nalogo, da poskrbi, da bodo po vaseh izbrali tiste otroke, ki so najbolj potrebni. V soboto je bilo v dvorani Zadružnega doma posvetovanje vseh izvršilnih odborov delavskih svetov m delovnih kolektivov bujskega okraja. Iz poročil, ki so jih podali vsi delavski sveti, je bilo razvidno, da se je delo v številnih delovnih kolektivih zelo izboljšalo v pogledu proizvodnje. Večina navzočih je razpravljala o vprašanju delovne .sile. Posebno so poudarili potrebo po razširjenju in ojačenju delavskih svetov, da bodo laže izpolnjevali delovne plane. Umag Ob priliki praznovanja 1. maja je bilo v okrajnem podjetju »Napredek« razglašenih za udarnike 27 delavcev, od katerih so skoro vsi presegali normo za 70 odst. Poleg tega je podjetje nagradilo z denarnimi nagradami še 40 drugih delavcev, ki so se posebno odilkovali pri delu. Skrb za ljudsko zdravje Večja skupina zdravnikov z Reke je v nedeljo prišla v Buje. da bo nudila -tvojo pomoč ljudstvu v Bujščini, kjer 3« še čuti pomanjkanje zdravnikov specialistov. V dopoldanskih in popoldanskih urah so brezplačno pregledali nad 900 o*eb. ki o jih iz vsega okraja pripeljali nalašč za to priložnost pripravljeni avtobusi. Elektrifikacija v bujskem okraju V zadnjem času je bila v bujskem okraju napeljana elektri. ka v več vasi, medtem ko so V Kaštelirju v teh dneh konča- li z napeljavo električnega toka v več kakor 160 hišah. Tudi v Marušičih in dirugih vaseh bo kmalu napeljan električni tok v posamezne hiše. Pojasnilo V Kopru, Ankaranu in Valdoltri so se 1. in 2. maja t. 1. pojavili znaki lahke zastrupitve a hrano. Poverjeništvo za zdravstvo je takoj poklicalo ko-" misijo zdravnikov, ki so skupno z zdravniki sodne medicine in Ljubljane ugotovili, da je zastrupljanje nastalo zaradi kruha, ki je bil pečen le v eni pekarni. Izvedenci komisije so od bolnikov, ki so kazali močnejše znake zastrupitve vzeli urin. blato in kri za pregled. Preiskava pa je zelo otežkočena, ker je koncentracija snovi zelo majhna ter celo poskusne živalice počasi reagirajo, vendar pa potrjujejo. da je mnenje bilo pravilno. Večina bolnikov ne kaže več nobenih znakov zastrupljenja, ki je prešlo samo po sebi zaradi velike razredčenosti snovi. O izidu preiskave bomo javnost še obvestili. Odhod mladinske brigade v Doboj V nedeljo 13. t. m. bo iz Kopra odpotovala stočlanska mladinska delovna brigada, ki bo odšla na gradnjo železniške proge Dotjoj-Banjaluka. Člani brigacSe so sklenili, da bodo svoji brigadi dali ime «Petkova brigada«. Verjetno bodo delali na III. sekciji pri Doboju. Obvestilo ((Cement d.d. Koper« obvešča kmetijske zadruge, kmetovalce in vinogradnike, da ima na razpolago večjo količino živega apna in zidr.e opeke. Reflektan. ti za gornji material naj se čimprej javijo z naročilom pri upravi podjetja v Kopru. Neznana ciganka v starosti 50 let, ki hodi prosjačit p6 hišah, se je 43-letni Zamperdi Teresi por. Primožič zelo smilila. Povabila jo je v kuhir.-io in ji ponudila krožnik jedače. Primožičeva se je tedaj umaknila v svojo sobo, da poišče kak0 obleko in se kmalu vrnila z darom, nakar se je ciganka zahvaljujoč odpravila dalje. Sele popoldne pa je Primožičeva pogledala v denarnico, ki jo je imela spravljeno v r.-e-kem kuhinjskem predalu in ugotovila, da ji je ciganka odnesla 2 bankovca po 10.000 lir. Stvar ie prijavila policiji, ki išče ciganko. * * * Tatovi so včeraj popoldne s pomočjo ponarejenih ključev vdrli v sprejemnico loterijskih slav. last 62-letr.e Katerine Kočevar vd. Kolavčič in iz nekega predala odnesli 14.000 lir, ki jih je zaslužila dopoldne. V istem lokalu pa ima svojo trgovino tudi Franc Turk, vendar se njegovih stvari tatovi niso dotaknili. * * * 48-1 e t r.-i Francesco Cramer-stetter iz Ul. Media je javil policiji, da so mu neznani zlikovci na avtobusni postaji izmaknili denarnico s 5000 lirami gotovine in razr.imi dokumenti. Eletto, Iz neznanih razlogov je nenadoma nastal med zakoncema prepir in bi se ka j kmalu spremenil v pravcato vojno, kjer bi mogoče nastopili tudi leteči krožniki (iz porcelana seveda, ki če ti priletijo na gla. vo. zapuste prečejšnjo rane in ne tisti, ki živijo y fantazijah nekaterih ljudi), da se Angela ni spustila v tek okoli mize in se tako rešila moževih rok. ki so včasih nežne, ob tisti priliki pa b; verjetno bile precej težke. Nesreča je hotela, da “e je Angelj med tekom spodrsnilo in je padla, pri čemer si je nekoliko poškodovala levo oko in ji bo precej časa ostal od udarca črn madež. Policija, ki je nastopila v obrambo miru, je morala spremiti nesrečnico v bolnico in od tam oba sprta zakonca v bližnjo stražnico. Morda Jima mrzla celica in lesen pod me. sto mehke postelje pomagala, da si bosta segla v roke in mirno živela dalje svoje mlado življenje. Ufova napajališča so potrebna v Si/etem Križu Kmečka'zveza v Trstu je po-1 proga izginila. Gotovo je kak slala te dni tržaškemu občin- (epošten« pešec, ki je slučajno ... ■ -*-■*- ----- prišel mimo, mislil, da je to mana z nebes, pobral preprogo in jo ubral Pa stranskih poteh, Tominčevi ni escalo drugega, kakor da stvar javi policiji, ki se je spravila na lov za zlikovcem: skemu svetu sledeče pismo: Po nalogu naših članov rz Sv. Križa se obračamo na ta občinski svet s prošnjo, da, vzame v pretres kritični položaj, v katerem so kmetovalci te vasi zaradi pomanjkanja javnih napajališč za živino. Kmetovalci iz S.v. Križa imajo 160 glav goveje živine, za katero je na razpolago samo eno javno napajališče, ki je v bližini vhoda vasi na glavni cesti Trst-Nabrežina. Kmetovalci so tako prisiljeni gnati svojo živino na napajanje z ene na drugo stran vasi, kar jim povzroča, ogromno izgubo na času in je tudi v škodo cestnega prometa. Zaradi omenjenih dejstev je nujno potrebna zgraditev še dveh novih javnih napajališč v dveh naspj-otnih smereh tega kraja, da se s tem. omogoči živini dostop dlo napajališč naravnost s paše. Če bo potrebno, bo Zveza predložila občinskemu svetu načrt primernega kraja, kjer naj bi bila zgrajena napajališča. V pričakovanju, da boste to i-prašanje upoštevali, se podpisujemo s spoštovanjem Tajništvo O potreti novih napajališč za živino v Sv. Križu smo že pisali v našem lialu; Popolnoma se strinjamo z zahtevo Kmečke zveze, ki je v imenu kriških kmetov poslala cbčin-kernu svetu gornje pismo in pričakujemo, da bodto napajališča čimprej zgrajena. S tržaško občino pa imajo naši okoliški kmetje slabe izkušnje. V Bazovici, n. pr. pa ži več let prosijo za napajališča, tudi sam župan jim jih je obljubil, pa je pozabil na obljubo in Bazovce. vd. Preproga izginila brez sledu 71-letna Antonia Po.eo Tominc iz Ul, Lazzaretto Vec-chio 10 je veselo pospravljala svojo sipalnico in holela posta, viti na ckno tudi perzijsko pne. policijsko j progo, k! ji je v tistem trenut-boi ku zdrsnila iz roke in padla na 'cesto. Z v 30 hitrost s, ki ji je pač starost, dovoljevala, je Tcm-čeva stekla na cesto, toda bežni pogled v oktlico ji je zadostoval, da je opazila. da je pre- Zajčki in kokoši ugajajo tatovom Zadnje čase so se tatovi 'pravili z veseljem na razno perutnino, kajti zdi se. da jt to najlažji posel, pri katerem ni treba velikih sposobnosti. Tudi 62-letna Ivanka Babič " iz Ul Carpinetto 23 je najbrž prišla do tega spoznanja, ko je včeraj zjutraj opazila, da go ji neznani zlikovci odnesli 3 kokoši v skupni vrednosti 4000 lir. Nekoliko slabše pa je bilo za 35-letnega Carla Zuppina iz Ul. Chiadino. ki je moral žalostno ugotoviti, da so mu odnesli 12 kokoši, petelina in zajčka. Pre cejšen plen torej za zlikovce, ki se bodo slastnomast 11] in pre cejšnja škod;, (približno 20.01)0 lir) za gospodarja. Tudi ljubitelj pisalnih strojev med tatovi Tatovi, ki pri nas ne mirujejo. so se v noči med ponedeljkom in torkom spravili tudij v pisarno ((Zveze hišnih go-po-darjev« in iz nje odnesli pisalni stroj znamke ((Olivetti«, vreden 50.000 lir. hranilno knjižico «Casse di Rieparmio«, haljo last uradnice Anne Dc- tradi in približno za 3.000 lir kolkov. • Ker pa so bila vrata sosednega urada, laft 40-letnega Sachsa Ottona iz Ul. Franca 15. odiprta, so pogledali tudi tam in odnesli denarnico, ki je bila. v neki m izniči in 330.000 lir vreden računski stroj znamke ((Divisumma«. Kaj bodo tatovi naredili s tem materialom, pa ni znano: verjetno bodo v kratkem odprli kako pisarno, saj jim. skoraj nič več ne manjka. Tako je mogoče žalostno komentiral to nezgodo tajnik «Zveze hišnih lastnikov« 42-lfctni Vincenzo Bacci z Mira-marskega drevoreda št, 33, ko je opazil' praznino v svoji pisarni in stvar javil policiji, ki sc je spravila na delo. Izleti za ogled razstave narodne osvoboditve v Ljubljani Dne 20. t. m. bodo izleti za ogled razstave narodne i»v0' boditve v Ljubljani iz sledečih vasi openskega okraja: VELIKI REPEN, vpisovanje dnevno od 20. do 2L na sedežu OF št. 75. COL, vpisovanje pri tov. Škampe • OPČINE in BRISCIKI vpisovanje na sedežu OF na Opc dnevno od 9. do 21. ure. PROSEK in MALI REPE?' VDi. vanje pri tov. Briščku Alojzu, Prosek 199. KONTOVLL sovanje dnevno pri tov. Daneu Ivanki, Kontovel 6, rvee na sedežu OF. Vpisovanje se zaključi K. t. m. * * * na IV. OKRAJ OF obvešča vse svoje člane in simpat*zerJ_<^doe je vpisovanje za izlet v Ljubljano za ogled razstave na ^ osvoboditve 24. t. m. od 17. do 19. ure do vključno 20. ■ dnevno na sedežu OF v Skednju. Za sektor KOLONK je vpisovanje pri Pregarčevib ob istih urah. označen® na zgoraj PESEK in Vse potrebne informacije se dobe mestih. sg * * Dne 27. t. m. bodo izleti iz vasi GROCANA, od BAZOVICA. Vpisovanje na sedežu OF v Bazovici, dnev"u ^ 20. do 21. ure. GROPADA in PADRICE, vpisovanje na dežu OF v Padričah št. 62. dnevno od 20. do 21. ure-CE. BANE in KONKONEL, vpisovanje na sedežu OF na činah od 9. do 21. ure. Vpisovanje se zaključi 21. t. k >)( >0 1)0* Nadalje se vršijo vpisovanja za. izlet od 20. t. m. i* LINSKI OKRAJ. Za DOLINO pri tov. Samec Zori, BMar|, NEC pri tov. Sancin Vidi, BORŠT pri tov. Peta£05 pi tov. RICMANJE pri tov. Kuretu Silvestru, MACKOVLJE P ^ Oleniku Rudolfu, PREBENEG pri tov. Rapotec KrtKim, MJO pri tov. Sturmanu Josipu. Vpisovanje se zaključi 14. t. m. 0 Š O , Za izlet, ki bo 24. t. m. se vrše vpisovanja v: V I. OKRAJU na sedežu v UL R. Manna 29 dnevno do 13. od 17. do 19. ure. ,„(. V II. OKRAJU za sektor Sv. Alojz, Sv. Ivan'. * ,prvl Center mesta in VOM na okrajnem sedežu OF (Stadio ^f maja) dnevno od 1*. do 20. ure). Sektor Sv. In*1 n„jer ® Vid na sedežu Ul. sv. Vida 17 od IS. do 20. ure. Za L Katinaro pri tov. Pečarju Antonu. Vpisovanje se zaključi 19. t. m. od !'■ * k * nabreziN’ Za izlet, ki bo organiziran 27. t. m. se vrši v SKEM OKRAJU vpisovanje na sledečih mestih: ^ GABROVEC pri tov. Kralju Ivanu št. 51, sEMPB5h pr' tov. Furlanu Janku. SALEZ, ZGONIK. KOLUDROVc ^{. tov. Obad Janku, SV. KRIZ pri tov. Švabu Marijanu, ZINA na sedežu OF. SESLJAN pri tov. Gorjan Mariji ^ VIZOVLJE pri tov. Legiši Emilu št. II, DEVIN 9« “^ Fer-Leopoldu, MEDJA VAS pri tov. Legiši Liljani al’ folji Ivanki. Vpisovanje se zaključi 21. t. m. * * * III. 24- I. OKRAJ organizira za svoje člane izlet na ' £0 Vsa pojasnila v gostilni »Speranza« (Ciril) v Ul. s- 1 Vpisovanje se zaključi 19. t. m. JI- SPOMINSKI DNEVI 1945 praznik zmage v Evropi. OF Tajništvo OF II. okraja obvešča člane Izvršilnega odbora OF, da bo redr.a seja danes 9. t. m. ob 20. uri na sedežu OF . (stadion »Prvi maj«).. Na dnevnem redu je tudi razdeljevanje nagrad tekmovanja ob priliki 10. obletnice ustanovitve OF, sledečim sektorjem: Sv. Ivan. Sv. Alojz in Center mesta. Opozarjamo na točnost! SHPZ V četrtek 10. t. m. ob 16. uri bo šesta redna seja glavnega odbora SHPZ v običajnih prostorih. Prosimo odbornike, da se seje točno udeležijo. SINDIKALNE VESTI V četrtek 10. t. m. ob 18. uri bo na sedežu seja glavnega odbora Enotnega razrednega sindikata pekovskih delavcev. NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carniel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11: Al Gale-no, Ul. Giulia 144: Alla Minerva, Trg. S. Francesco 1; Ravasini, Trg della Liberta 6; Harabaglia, Bar-kovlje; Nicoli, Skedenj. GORIŠKEGA Manjše nesreče na delu Zaradi padca pri d^lu v Novem pristanišču si je 28-letni Ennio Macovelli iz Ul. Cancel-lieri 25 zlomil piščal desne noge. za kar se bp moral zdraviti v bolnici približno 40 drži. * * * Tudi 15-letni Pullini Flavio iz Ul. Sorgente 7 je med delom padel z dva in pol metra visokega kupa lesa in si pri tem zvil desno r.ogo. Okreval bo v 10 do 15 dneh. Prepir vinjenih zakoncev S policijskim avtom so pripeljali v splošno bolnico 47-letno Marijo Brusaferro por. Soyat iz Ul. E. Toti, kjer so ji zdravniki ugotovili poškodbe na levem delu glave in močno vinjenost. Vinjena žena je izjavila, da jo je med prepirom pretepel njen 49-letni mož Gio-vanni. . Z nožem nad svaka Policija je morala na prošnjo 42-ietnega Angela Šerpo intervenirati tudi v Ul. Madonna del Mare. Šerpo je izjavil, da ga je njegov svak med nekim prepirom, ki je nastal zaradi skupnega bivanja v istem stanovanju, ogrožal s kuhinjskim nožem. Policija je bojevitega moža 40-letnega Luigija Jevo aretirala in nož zaplenila. Jeva se bo moral za svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem. Prepir z žalostnim koncem Pravcati tek čez drn m strn, ki se je končal brez zmagovalca oziroma za enega izmed tek. movalcev nekoliko nesrečno, je bil predvčerajšnjim ob 22. uri v nekem stanovanju v Ul. Gin. nastica 24. kjer stanujeta dva mlada zakonca, in sicer 28-letni Paolo in 20.1elna Angela Poldrugo milijardo lir za izvedbo načrta Fanfani V tisku so večkrat obravnavali uspehe »načrta Fanfani«. V nadaljnjem objavljamo zneske, ki jih je IANA-Casa r.-a osnovi načrta Fanfani dodelila goriški pokrajini od leta 1949 dalje za gradnjo poslopij. Prva cona: občina Kopriva: letu 1949-50: v upravnem letu 15 milijonov lir v upr. letu 1950-51 niso r.-ič zgradili. Občina Krmin: 25 milijonov v u-pravnem letu 1949 50; v upravnem letu 1950-51 niso nič zgradili: 20 milijonov lir v upravnem letu 1952. Druga cona: občina Fara: v upravnem letu 1949-50 in 1950-1951 niso nič zgradili; 7 milijonov lir v upravnem letu 1952. Občina Gradiška: 22 milijonov 400 tisoč lir v upravnem letu 1949-50: 13 milijonov v upravnem letu 1950-51: 10 milijonov lir v upravnem letu 1952. Občina Mariano: v upravnem letu 1949-50 in 1950-51 niso nič zgradili; 10 milijonov lir v u-pravnem letu 1952. Občina Ro-mans: v upravnem letu 1949-50 niso nič zgradili; 2 milijona 500 tisoč lir v upravnem letu 1950-1951; 7 milijonov lir v upravnem letu 1952. Občina Zagraj: v upravnem letu 1949-50 niso nič zgradili; 13 milijonov lir v upravnem letu 1950-51 in 10 milijonov lir v upravnem letu 1952. Tretja cona: občina Gorica: 354 milijonov lir za gradnjo ljudskih hiš, INCIS in podgorsko predilnico v upravnem letu 1949-50; 150 milijonov lir v upravnem letu 1950-51; 50 milijonov lir v upravnem letu 1952. Poleg navedenih vsot je gori-ška občina prejela na osnovi izrednega načrta še 214 milijonov 500 tisoč lir. Četrta cona: občina Foljan: v upravnem letu 1949-50 nobe v upravnem letu 1950-51; r.obe-nega nakazila v upravnem letu 1952. Občina Gradež: v upravnem letu 1949-50 in 1950-51 nobenega nakazila; 25 milijonov lir v upravnem letu 1952. Občina Tržič: 218 milijonov 400 tisoč lir za občino. Solvay in Selveg v upravnem letu 1949-1950: U milijonov 600 tisoč lir za Solvay v upravnem letu 1950-51: nobenega nakazila v upravnem letu 1952. Tržiška občina je poleg navedenih zneskov prejela na osnovi izrednega načrta še 120 milijonov lir na občino in CRDA. Občina Ror.ke: 20 milijonov lir v u* pravnem letu 1949-50; brez nakazil v upravnem letu 1950-51; 25 milijonov lir v upravnem letu 1952. Občina Škocjan: brez nakazila y upravnem letu 1949. 50; 25 milijonov lir za upravno leto 1950-51; 7 milijonov lir za upravno leto 1952. Občina St. Peter ob Soči: brez nakazila v upravnem letu 1949-50: 2 milijona 500 tisoč lir v upravnem letu 1950-51 in 7 milijonov v upravnem letu 1952. Občina Staranean: 20 milijonov v u-pravnem letu 1949-50: brez nakazila 1950-51 in 7 milijonov leta 1952. Občina Turjak: brez nakazila 1949-50: 13 milijonov v letu 19.50-51 in 7 milijonov lir leta 1952. Z nakazili v upravnem letu 1949-50 so bile že dograjene nekatere hiše. Trenutno pripravljajo načrte za gradnje hiš s fondi, ki so bili izdani v u-pravnem letu 1950-51. Z nakazili v upravnem letu 1952 bodo prav tako gradili poslopja. Z nakazili iz posebnega fonda že gradijo nekatera poslopja, ki so bila v načrtu. Doslej je naša pokrajina dobila od leta 1949 dalje eno milijardo 646 milijonov 900 tisoč za gradnjo novih poslopij. Kljub temu, da so z omenjenimi nakazili zgradili precej poslopij, od katerih so nekatera še vedno v gradnji, vprašanje brezposelnosti v naši pokrajini niti zdaleč ni bilo rešeno. Obvestilo učiteljem Šolsko skrbništvo sporoča vsem zainteresiranim, da je tla šolskem skrbništvu kaker tudi na didaktičnih ravnateljstvih in županstvih na vpogled ministrska odredba 0 začasnih imenovanjih in namestitvah na osnovnih šolah v šolskem letu 1951. _ 52. Zadnji rok za predložitev prošen i v te i zvezi zapade dne 31. maja. IZPRKI) KIIIIIŠfH nega nakazila; 13 milijonov, lir lir na osnovi «načrta Fanfani« Oproščeni babici Na kazenskem sodišču je bila včeraj dvorana za občinstvo natrpana z ženskami, ki so pri. sostvovale in pričale v razpravi proti dvema babicama jz Tr. žiča. Babici 57.letna Moimas Marija in 59-letna Gregorj Lucija por. Tomasi, ki sta že več kot dvajset let uslužbeni v tr-žiški porodnišnici Jeot name-ščenki zavarovalnega zavoda INA, sta bili obtoženi, da sta izdajali potrdila o babiški pomoči lažnim zavarovanim po. rodnicam, ne da bi jim pri porodu dejansko pomagale. Slo je za pomoč -izven porodnišnice, v katerj sta bili babici zaposleni in za tako pomoč sta prejemal; posebno plačilo, in sicer Moimas 38.750 in Gregori 38.000 lir v nekaj mesecih. Ko je ravna, telj zavarovalnega zavoda iz. sledil netočnost pri izdajanju omenjenih potrdil, je babic; takoj prijavil sodnim oblastem in ju obdolžil sleparstva Pred sodniki sta babici priznaii svojo krivdo, toda izjavili sta, da sta potrdila jzdajali v dobri ve ri. ker sta ob» skoraj n°pisme li. kar podpisovali in izpolnjevali. Nista se namreč pozani. mali, za kaj so uporabljiva omenjena potrdila, ki jih je zavarovalni zavod da] komaj nekaj časa prej v promet. Mislili sta. da je treba obrazce izpol. njevati pri vsakem porodu v bolnici, kot sta. vedno delali. Na tej izjavi je slonela tudi obramba odvetnikov Pascolija in Antoninija iz Tržiča. Zato so ju oprostili z razsodbo da nista zakrivili kaznivega deja. nja. Obnovite osebne izkaznice! Opozarjamo prebivalstvo, da veljavnost osebne izkaznice preneha .po treh letih od dneva izdaje. Ker je ta dokument po preteku roka neveljaven, ga mora vsakdo nadomestiti z novim. Zlasti je nova osebna izkaznica potrebna tistim, ki potujejo na Tržaško ozemlje, prav tako pa tudi vsem prebivalcem naše pokrajine, ker bodo morali z njo potrditi svojo istovetnost pri prihodnjih volitvah. Sl,U\/ENSKfl iv/ihodp (11,ED Al /,a TrŽHŽkgjgg^,, petek ‘‘jS* ob 20. uri «°5 GlndališoB Pri blagajni eleda‘‘^ H Je' ljuje prodaja vSWp ^jKe **' jf koncert orkestra _.o)r,i f , monije, ki ga bo diriB" ob Sodelovala bo Pian Caraian. Na sp berja, Mozarta Beethovena. Ji- Moralt. jutri k1* — * BUB811 Na stadionu se pripravlja šale, .Prvi dož1 bar ivlj»i: i# •I**' Godba, šal*, vnt*5' dobre volje v nedelJi t6j "vrtite-da., se z nami ]vana Vsa mladina Sv' ^(lS, “b uri *?, da Vam na D- K 1» v noč privede ** ph Nič ne maraj ^r. tudi ti boš naše ^ Za mladinca "a da bo luSno kar Vljudnostni Včeraj so bili Prl cone na vljudnostn«*^ veljnik 102 ZDA kap. Ward, lovke 5 ° Fos'ef «Hyman» (PS.tf, Prihodnje dni bo ^ vrnil obisk. -jjf** ,11,11 ...... V nedeljo vsi na Vrh V nedeljo ob 15. uri bo igralska skupina z Vrha, ki je nedavno nastopila v Pev-mi, uprizorila veseloigro ((ZGUBLJENI IN ZOPET NAJDENI MOZn. Po pri reditvi bo ples. Mladino ter ostalo občinstvo vabimo k oblini udeležbi. MAUO^. kombinirana s OB i„ , «*»• ““"TpiSJ ep ška postelja n«P ui. P ceni zaradi odhoda. 6 Barkovlje. Smrt 85-letne Marije Koršič Po skoraj enem mesecu zdravljenja v bolnici Brigata Pavia je te dni umrla 85-letna Marija Koršič iz Ul. Formica 22. Kot je zr.ano, je 12. aprila pihala v Gorici močn-a bur-ja. ki je z veliko silo zaloputnila vrata stanovanja, kjer je Korsičeva bivala. Pri padcu se je nesrečnica močno udarila v čelo ter si zlomila desno stegnenico. Korsičeva je skoraj prebolela kritično dobo. ko so nenadoma r.-astopile kompukaci- nj in sta tiskana potrdila, ka-jje v zdravljenju, zaradi katei-terih vsebino nista niti pozna-Irih je izdihnila, ad£* izbi 27. MAJA Bornbero mrsHO W J' Laoini """ pri «A*'• F, Severu 12- V Cankarjevo MlMORSKI DNEVNIK — 3 ukinjena vrsta obueznih odkupov IN UVEDENI NOVI DENARNI BONI ZA NAKUP ŽIVIL kda FLRj je na predlog "^ta za blagovni promet uki-l a obvezno oddajo mesa. mrziti prašičev, mleka, krompir. M, sočivja in krm«. Od-lej bo. ... fkMajailj samo še žito, maščobo in volno. Za vse te krneč pridelke, razen za meso. sto-? Wledba takoj v veljavo, doni za rr.eso šele junija. m J* v.°v ukrep spada v sklop j r’ j. iSi predvzenia vlada. “ i čim bolj povečala kmeč-jf.^ro‘2vo^nj0 in poživila tr- Ta t , u,rediba bo osvobodila j, e’ba bodo lahko predali svobodnem trgu mesto obrt- h ° prodajali po nižjih ce-državi. Med leten bi rno-75 4la IT'€^e c,bvezno oddati . ton mesa, 206.000 ton ‘n 142 milij,>na u' boIin,U,{rep bo sProstl1 težnje dela' -Znib km®tov, da bi pri-več in si kupili na rtrri netn "rau "ud' °im vee Rov 0V' Brez dvoma je bled naž’n b'aSOvnih odnosov ji' mestom in vasjo ugodnejša starega administrativne- lja, S1S ema, ki je že predstav-Voi zavor° za nadaljnji raz-ttem edke proizvodnje. Si- inte obveznega odkupa ni za- Ve5.r,esira* Proizvajalcev, da bi Vse sv°ie posevke, pred- da f\ Pa jih ni zainteresiral, Ren-1 1-e ' veo živine. Vrsta s t lavdnosti je bila zvezana sistemom. Ker se je od-Predpisoval na admini- kup .‘ativni način, to se pravi, da .». predpisal izva' Pri t #epr.„|^ Pogosto prihajalo do pr ■ . e-eupisai posameznim dajalcem ljudski odbor je Rit avi-nosti. ki se jim ni bilo ?cče izogniti. Pad. Se *o Po novem načinu od- Cena se bo tudi za te trjii. e predmete ravnala na na osnovi ponudbe in ^Prgševanja. jjj. c,2'tivnP posledice bodo ču-sM Potrošniki, ki bodo dobili j0,.13.Več pridelkov, kot so jih "o v' To Predvsem zato, ker *niet, ki bo zainteresiran B1|dpia(. ; , .. li«i b vec .tudi vee pripe- P0"8 tr8' tpf,?lf>§ lega bodo na trgu in. VVej,.; tk. 'rale zadruge in država da ^V°i'h kmečkih posestvih, ,1 vDli va I i na cene. Zadru-T:;faornotiv. Iz tega je raz-Cs j Ritij! d°k°motivam pred par- t>i5s°j da dajejo ZDA prednost t41o8en električnimi, čeprav se Gotov nafte hitro manjšajo. šPRst? Upaio na sintetična po-Ka Soriva. ne, s katerimi bodo kupovali meso ali druge prehrambne proizvode. Na osnovi teh bonov bo lahko kupec plačal samo 30 odstotkov nabavne cene v trgovinskih podjetjih. Bone bodo izdajali v istih količinah, kot so do sedaj izdajali nakaznice za meso, samo otroci jih bodo dobili skoraj trikrat več tako, da se bo znatno povečala kupna moč družin, ki imajo več otrok. Za te popuste bo država letos merala nadoknaditi okoli 16 milijard dinarjev, to j« približno toliko, kolikor znaša dosedanji popust pri kupovanju mesa na garantirani preskrbi. ■Mtmmm**** II Tovarna Lanier v Marltonu (New Jersey) je izdelala nov tip lahkega letala, ki lahko pristane na zelo kratkem prostoru. Letalo ima pod krili posebne lopatice; če te pobesi, se hitrost močno zmanjša in pristanek se znatno olajša IZ STAŠIH M§£LIJ Kljub precejšnjemu bogastvu je bilo življenje skromno, brez pretiranih zahtev Kaže. da gre že najmanj v četrto stoletje, odkar je nekaj družin izbralo za svoje stalno bivališče ta kraj. kjer stoji danes vas Vižolje. Novi dom jim ni nudil lahkih pogojev za poljedelsko udejstvovanje, ker so si morali orno zemljo šele pripraviti: iztrebiti gozdove, grmovje, in nato ograditi njive in senožeti. Med prvimi naseljenci najdemo priimke Gabrovec, Kosmi-na, Klarič, Legiša. Pipan. Žužek. Pred približno poldrugim stoletjem je bil-a dobro stoječa Brez rož ni prijetnega doma. Gabrovčeva hiša. ki je bila tam, kjer je sedanja Blažino-va gostilna. Pročelje je bilo iz obokov, izklesanih iz domačega marmorja, ki so nosili na svoji sredi moške gtave, od katerih je ena baje predstavljala gospodarja, ki je bil oče še sedaj živečega 92-letnega Janeza Gabrovca. Se gre govorica, da je bila ta hiša za časa, ko je bila tod Napoleonova vojska (1809 — 1&12), tako bogata, da bi bila lahko peljala hleb kruha na zlatem vozičku. Slične štorije o obogaten ju za časa francoske okupacije slišimo tudi drugod. Zgoraj omenjeni Gabrovec je pravil, da je bila med prvimi hišami Kosmireova (štev. 5). Ni znano, odkod je Kosmina prišel. Zanimiv pa je ta priimek, ker ga dobimo tudi v Rusiji. Skrk iz Trnovice (Bajta), ki je bil med prvo svetovno vojno dlje časa po vseh mogočih ruskih gubernijah, je ta priimek srečal celo v Sibiriji. Pred dobrim stoletjem je štelo naselje Vižovlje pet. šest go-spodarjev-kmetov. Ukvarjali so se z vsemi mogočimi kmetijskimi vejami. Številne in pridne delavne roke so izkoristile in skrbno obdelale vsako ped zemlje in jo posejale z žitom. Takrat so močno cenili pšenici podobno pirjevko, iz katere so pekli okusen kruh. To žito so opustili že pred okrog pol stoletja. Poleg fižola in manj boba so pridelovali, krompir in koruzo. Merili so z votlo in tod takrat znano mero «kiznanj-kom» in «pežnalom». Kiznanjk je imel dva pežnala ali 25 kg. Slišal si o 50, 60 ali 80 kiznanj-kih žitnega pridelka posameznih kmetov. Razsežno poljedelstvo — številna živina: tako so takrat pojmovali kmetijo. Rezsežnosti kmetije se ne smemo čuditi, ker še ni bilo razvito umno kmetijstvo, velike družine pa so zahtevale veliko sklede. Družina je štela od 8 do 12 članov; na vsakega člana družine je prišla ena in pol do dve glavi živine. Se pred 60 leti je bilo na 85 vaščanov 120 glav živine. Vsaka hiša je imela po nekaj drobnice, ovac, da so imeli volno za domačo potrebo, perilo in obleko. Staro domačo trto so sadili, kjer je bilo le mogoče: sredi oranice in Ob straneh, v ogradah in celo po gmajni ter jo gojili na latnik. Stari možje trdijo, da je bilo takratno vino mnogo boljše od današnjega, kot cekin, za židano voljo in jjeselo srce. Pridelali so ga celo do 150 «kvinčev» (kvinč = 80 litrov). Od sadnega drevja so gojili orehe, mandlje, hruške in fige. Posebno mnogo je bilo mandljev. ki so jih pridelali celo do 40 kg. Z mandlji in orehi so radi postregli gostom. Življenje je bilo umerjeno, a trdo in skromno. Nobenih pretiranih zahtev v obleki, hrani in opremi. Kar je hiša potrebovala obleke in obuvala, sta napravila krojač in čevljar, ki sta prišla na dom. Hrana je bila preprosva - repa. zelje, fižol in krompir. Meso so poznali l-e ob velikih praznikih. Denar je bil dragocen in je šel za druge potrebe. Tudi ga niso gospodarji razmetavali. Gospodinje so si večkrat pomagale s prodajo mandljnov, kokoši, jajc in tudi pepela. «Pepeljugar» — tako so rekli nakupovalcu pe- pela — jim je dal 10 soldov za kiznanjk pepela. * Ob slabih letinah je predla slaba. Takrat je pela kaša z repiščem in kot oreh droben krompir v oblici ter podobno. Leta 1856.. ko so gradili nabre-žinski viadukt, je bila lakota. Dve leti kasneje so Francozi gradili železnico od nabrežin-skega križišča proti Tržiču. Zaradi pomanjkanja vode je podjetje napravilo v vasi velik vodnjak. Okrog leta 1880. je Žužek odprl trgovino jestvin, kjer so vaščani dobili sol. sladkor in riž, saj drugega blaga tedaj niso kupovali. Današnje Vižovlje štejejo 16 številk: 14 kmečkih in 2 gostilni. Na- vsako kmečko hišo prideta le dva repa goveda. To dokazuje, kako je kmetijstvo, zlasti živinoreja propadja.. Vas je bila v prvi svetovni vojni zelo porušena, v drugi- pa požga na. Da preveč smrdj po «ribe-lih>>, so pravili fašisti, oziroma po «banditih», je dejal zloglasni esesovski policaj Kettner —In 16. avgusta 1944 so požgali Vižovlje, Mavhinje. Cerov-lje in Medjo vas. Vižovljani so zavedni in napredni Slovenci, ki se kot ostali Primorci na Tržaškem ozemlju borijo za svoje narodne, kulturne in gospodarske pravice, J. F. Županova Micka in "Tržaški zvon ii ii V SKEDNJU Dramski odsek Prosvetnega društva «Simcn Jenko«, v katerem nastopajo igralci iz Rojana in iz središča mesta, je nastopil z Linhartovo ((Zupanovo Micko« v Kulturnem domu v Skednju. Obenem z dramsko družino je nastopil pevski zbor ((Tržaški zvon«, katerega smo v zadnjem času pogostoma poslušali pri njegovih nastopih v mestu pri proslavah 10. obletnice OF, pri oddaji radijske postaje Trst II, pri nastopih po deželi in pri predstavi iste komedije na Kontovelu pred nekaj tedni. Tokrat so igralci izvedli svoje vloge bolj spretno in zanesljivo kot pri prvi predstavi na Kontovelu. Figure so postale bolj polne, bolj prirasle k tlom. bolj življenjske in tako prirodnejše. Vsakdo je svoji vlogi ustrezajoče bil zajetnejši kot prvič; postavnejši. odločnejši, rekli bi otipljivej-ši in močneje zaznaven. Tudi nasprotja med duševnimi razpoloženji pri isti figuri so prišla bolj do izraza. Humor v igri je bil bolj doživet in pristnejši. Vsekakor je igra pridobila v celoti in v posameznosti. Bil sem kar zadovoljen z vidnim napredkom. Tempo razvoja so igralci tudi zboljšali. Iz scene, katero je le z bistvenimi potezami postavil Jože Cesar, je dihala svežost gorenjske pokrajine. Ker nam noša. načini izraža- nja ljudi in oprema prikazuje gorenjsko okolje, bo prav. da igralci ne zaidejo v naše narečje, pač pa se drže književnega jezika. Ko so igralci izvedeli, da prisostvuje predstavi tov Fle-gora, ki je točno pred 60 leti nastopila v istem kraju kot Micka, so jo povabili na oder in sedanja Micka je to povedala občinstvu, ki je igralce in jubilantko nagradilo s prisrčnim ploskanjem. Pevski zbor pod vodstvom Karla Boštjančiča je občuteno 'izvajal svoj program. Pevovodja je dobro izdelal pesmi in je dal vsaki krajevno barvitost, kot to ustreza kraju, od koder je pesem in kot so kom- ponisti in harmonizatorji s svojimi interpretacijskimi pripombami in z melodiko izrazili, Ta dramska skupina: se lahko razvije v stalno dramsko družino in upamo, da se bo to tudi zgodilo. Pri zboru je opaziti - viden napredek. Pevci so disciplinirani, pridobili so si že precejšnjo rutino' in gotovost pri podajanju odtenkov. Dvorana je bila skoro polna* tako da sta predstava in koncert doživela popoln materialen in moralen uspeh. Zbor je moial na željo občinstva ponoviti Boštjančičevo «Drug fant je pod okno prišel«. Prepričani smo. da se bodo igralci in pevci .pokazali še v drugih krajih in da bodo še večkrat nastopili tudi še s kakim drugim dramskim delom in sporedom. KL Zgoraj: Prizor iz »Zupanove Micke«. Spodaj: Pevski zbor »Tržaški zvon«. - Se en motiv iz Vižovelj. 111. SIMFONIČNI RONCERJ V «VERD1JU» Dirigent HERBERT ALBERT zopet navdušil občinstvo Zares klasičen spored simi o ničnih del nam je pripravil v so boto Zvečer di rigent Herbert Albert. Iz bogate zakladnice 104 Haydno-vih simfonij nam je predstavil priljubljeno ((Simfonijo stenske ure», ki je značilna za preprost in veder značaj skladatelja, ki pri' svojem ustvarjanju ni iskal mogočnih zunanjih efektov, ampak je svoje doživetje najbolje izrazil z enostavnimi sredstvi, katere pa je prvi v zgodovini glasbe podal v tisti klasični obliki, ki je dosegla vrhunec v simfoničnih delih Ludwiga van Beethovna. Popoln kontrast predstavlja simfonična pesnitev «Smrt in preobrazba» Richarda Straussa — snov filozofske narave, ki je našla v Straussu odličnega glasbenega interpreta. Skladatelj «Don Juana*, aTilla - Eulenspiegeia«, aSalo-me». ((Kavalirja z rožo« in vrste drugih simfoničnih in oper- nih del je simfonično pesnitev razvil do tiste višine, ki je do danes nihče ni presegel. V spojih delih je pokazal izredno bogato silo invericije in sposobnost instrumentiranja, ki pride do izraza, v bogatih zvočnih efektih in pestrih orkestralnih barvah ter postavlja med prve mojstre modernega simfoničnega orkestra. Razen omenjenih del smo v II. delu koncerta slišali najpomembnejše Brahmsovo delo — IV. simfonijo, katero poleg značilnih lastnosti njegovega sloga ka-rakteriz\ra izrazito balandno-rapsodičen značaj. Zadnji stavek te simfonije, ki ima obliko «Chacconen (tema z variacijami), predstavlja eno najlepših strani Brahmsovega ustvarjanja. Dirigent Herbert Albert je dobro znan tržaški publiki in njegovo popularnost je dokazala številna množica poslušalstva, ki je prvič v letošnji simfonični sezoni povsem napolnila prostorpo gledališče. Kakor pri njegovih zadnjih nastopih je dirigent tudi v soboto zvečer dokazal da je zares moj- ster v svoji stroki. V deloA ki ga interpretira, se povsem vživi in ker izvrstno obvlada tehniko, doseže pri orkestru tisto avtoritativnost, ki je pogoj za uspešno izvedbo. Njegove kretnje so premišljene in logične ter posredujejo in Ustvarjajo pri orkestru gotovost in preciznost. «Enostavnost» Haydno-ve simfonije, ki bi mogla marsikaterega dirigenta dovesti do površne in brezvsebinske interpretacije, je Herbert rešil s plastičnim oblikovanjem, ki pravilno prikaže muzikalne vrednote in značilni stil «očkas Haydna, Tako dirigent kakor orkester sta odlično rešila velike tehnične zahteve, ki jih stavijo izvedba Straussovega simfoničnega pomena. Orkester Tržaške filharmonije je zvenel izvrstno in je z lahkoto obvladal težavno partituro. Pri Brahmsovi IV. simfoniji j9 dirigent lepo izoblikoval posamezne teme in smiselno poudaril elegični značaj tega simfoničnega dela. Brahm! ki te v splošnem nekoliko tuj čustvovanju našega poslušalstva je s to in nekaterimi izvedbami zadnjih let menda že «prodrh, kajti glasno odobravanje, ki je sledilo končani izvedbi simfonije, priča, da je publika pričela pravilno vrednotiti dela slavnega nemškega simfonika. Koncert nam je nudil zaret velik umetniški užitek. i '•obp nai bi nekaj spominov b siCer *R®d cbema vojnama, na„i, živo, ne suhoparno SuP v Trstu takoj po iti svetovni vojni «MiaUpred-nnhaja, na ‘111Sel ttf^li v A l?.va’ k' s™0 1° a CaL« ltoriiu- Ta pied-h,ai Jeve komedije «Za V« v J"80I» 111 i Prikii-r>k0 ‘"'n naše bivše Slo-£ &rvi ?dno »ledališče tik «ew° 'ate te8*1 in pred' ISj^lišce ,?!Pedlle- ki 1° le t0 ki *9lQ £ri2oriio v sezfi/ji J Miia ■ Tedaj jo je zreži-V10D Skrbinšek. Posatncz- Se» ynt*« —i— p vez ‘e seveda ne spomi-tA. GrA,rfWn samo sc to, da m ii žu^^i i8Ial Mar‘i iJttt Sirrv, Ščuko pa K,J*adeven , -Preten, dober in itvJe s6lll, kul4urnl delavec, dr g °b iave4ovanju CJa dr r ob zavezovanju Creroi°id£ !fre8ovolil "is 0 spont? hesede, je ob ob odcrti ilvi^iriiam m besedam 'Ct ker „se gledališča žeto it;?« ae tedanji mladi *V« »talnn le- ttdanii mla * iwv gledal1šžral1 pTI pl(: in tudi mc *'h A Wlkldo,mu b°disi V 1< J •red t^iSVruVboJ-v^ka- Ji v asbenn ’Mb°d:isi v prosto-jjie- dvorHni tatice, bodisi tu-1% ?ho s ?*?4. in na odru, K Lv°rana n lh’ twii ko je 1 Sn^hse rum i!I'a ‘n ko 80 i !s. t>-0aračju '!leLar?C' v ‘Uislič- Štv.^bvsm *ke8a sve-iVa*i stoi Sm° naPeto pri. P* st lev° in a V Piritličju dvi L Mi?. podpjr;)|psnH ob stebri t Mju, P°dpirai0srlH ob stebrih, Edarb Stihi a galerijo. SšaJudi še 'ro?\. ie zrežiral S v df,rinkai'Kvo «po-n' Sentflorjan-SenSdaBetai""vi» in 4>elo Pr' Vido« .g.ledali Seir°° Vido« r5™? gle-1»«° t' hodoče n* ie v28aianjen 2TcLtr8ano h'' ,v Prave io d'le- na7 * Prav^!"1 **** d!I£ i^iill*0 riastOD4.^a|ee. Ti dile-' $ mamt L ** "ed-jj v (uJtls-V' hraniš 1, , tedai v i«u,‘rahih v'ogah, saj ** temS‘aHev bil° W'eriA'i 00 svoi1 ’ da b' bil Pokhcnfrl0i:'3!.na- Sb Dokfj” prir°ien> i su^virrul?{T"’rS Je Zelezniko- ve-Silove, Mezgečeve, Gradižar-jeve in drugih. » » * V Ul. Madonnina, v hiši tedanje socialno - demokratske stranke, je imel svoj sedež Ljudski oder, okoli katerega so se tedaj bili zbrali mnogi izobraženci. Ljudski oder je imel bogato knjižnico in cd tain. je izšla zanimiva zamisel kulturne revije «Njiva». ki jo je menda urejeval pekojni Kleinmayr in katero smo tudi kupovali v veži Narodnega doma pri gledaliških predstavah. . Mladinsko gibanje Ko sem že govoril o mladini. naj omenim, da amo vsi tedanji srednješolci prihiteli na Cankarjevo predavanje pri Ljudskem odru. ki je priredil še marsikatero predavanje in uspelo domačo prireditev. Slovenci so čutili, da bo njihovo življenje znova zaživelo. Po. kojni Cok je sklical srednješolce m u-tanbvll srednješolsko društvo ((Prosveta«. Na ustanov-nem sestanku je dejal, da nam prihaja luč iz vzhoda, besede, ki smo jih prav dobro razumeli In je obenem prebral prej navedeno Cankarjevo predavenje. To društvo je imelo svoj,; literarno sekcijo in je izdajalo svoj literarni hektografirani listič, imena se ne spominjam. Društvo je večkrat nastopilo z zborom, dramsko družino, kvartetom-, solističnimi vokalnimi in instrumentalnimi točkami. Kaj zato, če je dramski družini nekoč 'lzpodletelo pri uprizoritvi neke tragedije v enem dejanju. Pri tej tragediji se je občinstvo zaradi nerodnega pafosa nekaterih tako nasmejalo. kot se menda ljudje redko kdaj nasmejejo pri najbolj uspelih veseloigrah. Smejala se je umorjenka na odru. smejala se je njena morilka, ki bi morala obupana bi tr sklonjena nad njo. smejal se je še-petalec. Kaj zato, - organizacija je obstajala in živela lepo, močno, zdravo in tovariško življenje. In iz te dijaške «Prn-svete« so nastala poznejša mladinska prosvetna društva, od katerih je marsikatero nosilo to ime in za katero so dali po- NEKAJ BEŽNIH SPOMINOV iz dobe med obema vojnama budo bivši člani dijaške ((Prosvete« naj -omenim med terni lov. Fišerja, sedanjega igralca pr; Slovenskem narodnem gledališču, ki je že tedaj nastopil v mnogih vlogah in zrežiral pri mladinskem društvu ((Prosveta« pri Sv. Jakobu in po drugih mladinskih društvih' marsikatero igro. Mladina sama je čutila potrebo. da se poveže. In veriga mladinskega snovanja gre naprej, dokler nj oblast razpustila sploh vseh društev, in še naprej v ilegalnem delovanju naše srednješolske in visokošolske miadine in vse mladine sploh po tem razpustu vse tja do pričetka druge svetovne vojne in pa med vojho samo v OF. V prvi dobi ilegale okoli leta 1930 so izšli iz bivših legalnih mladinskih društev in poznejših ilegalnih mladinskih poki etov ngši junaki Bidovec, ' Marušič. Miloš in Valenčič in pozneje Pinko Tomažič, Vojka : Smuc, Zora Perello, Drago Sto-| ka-Hauda, — da imenujemo samo nekatere, — in še mnogo drugih. Vsaka nova generacija mladih ljudi se je navezala na tradicijo in jo nadaljevala. Decembra meseca leta 1941 so se pa pojavili prvi znak; zavestnega življenja Osvobodilne fronte. Tedaj so mladi ljudje z organizirano akcijo - in to pet že skupno z italijanskimi tovariši ’ raztrosili letake proti zatiralcem ob priliki Tomažičevega procesa, ko so' sodili 60 ljudi iz vseh slojev. • ils P 4! Pa povrnimo se zopet v prvo povojno dobo. Tedaj je zopet I zaživelo v Trstu tudi Slovensko I akademsko društvu ((Balkan«, v Gorici akademsko društvo «A-I drija«, ki je v tistem času pro- slavilo 25 letnico svojega obsto. ja in akademsko društvo «isitra» v Istri. Da tud; druga mladina ni mirovala, nam je pokazal To. mažičev proce«. V zasebni šoli in večernih tečajih so se zbirali Štempiharji, Aventinci, Manja-monti s svojim zborom ((Tulečih dervišev«. (Ne čudite’ se temu imenu, saj smo nekoč priložnostni pevci q našem priložnostnem petju dejali, da ga izvaja pevsko društvo ((Kašelj«.) Dejal sem v začetku, da je bilo prosvetno kulturno življenje zelo razgibano. Razen gledališča, Ljudskega odra, mladinskih društev se spominjam še nekaterih imen pevskih društev kot n. pr. ((Kolo«, ((Ilirija«, pevskega zbora • ((Šentjakobske čitalnice ». pevskega zbora ((Glasbene Matice«, pevskega zbora «Hajdrih» na Kontovelu. pevskega zbora «Ad'rija» v Barkovljah, pevskega zbora ((Učiteljskega združenja«. Pa jih je bilo še in se njihovih imen ne spominjam. Saj je imel vsak kraj. predmestje, vsaka vas svoj zbor. Prosvetna in športna društva Zveza mladinskih društev je vzporejala delo teh organu zacij, osrednja organizacija ((Prosveta« je vodila delo splošnih prosvetnih društev; oskrbovala je vsa društva z notnim materialom, s potovalnimi knjiž. nicami, pošiljala jim je pevovodje, pomagala jim pri režiranju 'ger, prirejala režiserske tečaje, pevovodsko šolo; športno delovanje je usmerjala in u-rejevala Zveza športnih društev. Menda bi o tem lahko mar. sikaj povedala tovariša Danilo Turk in Pregare. Vse to še v dobi legalnega obstoja. Toda to delovanje ni prenehalo niti v ilegalni dobi. Pri Proseku so se na nekem primernem travniku večkrat merile razne enajsto-rice. Pirej še smo imeli več igrišč, trenutno se spominjam samo dveh in sicer igrišča Športnega društva «Adrija» in igrišče ((Obzora«. Borba za šolsko izobrazbo Naša borba se Je začela že takoj po zasedbi Trsta po italijanskih četah, še preden je prišlo do aneksije. Najprej seveda na področju šolstva in prav posebno se srednje šole. Nemške gimnazije in realke niso več odprli. Pred izkrcanjem italijanskih čet se je bilo že začelo šolsko leto kot običajno septembra meseca. Ker je tiste jeseni bila močna epidemija španske mrzlice, so šole začasno zaprli in sedaj jih niso več odprli. Prav tako niso več odprli go-riške gimnazije, ki je tedaj ime. la svoj začasni sedež v Trstu. Isto usodo je doživelo goriško učiteljišče. Nerečko src-dnjo šolo so namreč obiskovali Slovenci, Nemci in Italijani. Nič ni čudnega, da so bili Slovehci v nemški srednji šoli. ko pa slovenske srednje šole v Trstu ni bilo. Težko si je bilo misliti, da bi ieven slovenski delavec ali kmet lahko pošiljal svojega o-troka v drugi kraj. V nemški srednji šoli je bil vsaj zajamčen tudi pouk slovenščine. No, in sedaj je vse to nehalo. Odprli niso več niti slovenske trgovske dvorazrednice. Poskušali smo na vse načine, da bi prišli do slovenske srednje šole. Profesorji so bili na razpolago in. sicer profesorji goriške gimnazije ter nekaj slovenskih profesorjev z nemške gimnazije in realke. Toda ti napori, da bi si ustanovili vsaj nekake zasebne, priznane srednješolske tečaje, so ostali brezuspešni. Pozneje so na goriški gimnaziji le nekateri dijaki lahko delali maturitetni izpit, če so, bili ob času zasedbe v osmi šoli. In to je bilo vse. Zaradi tega so omenjeni profesorji že tedaj pričeli z ilegalnim aelom s tem, da so priredili brez vednosti oblasti nepriznane srednješolske (tečaje po zasebnih stanovanjih, v prostorih Glasbene Matice, v'Slovenski čitalnici, v nekaterih odvetniških pisarnah. Obstajali so taki razredi višje klasične gimnazije, realne gimnazije, u-čiteljišča, kateremu se je prav tako godilo kot goriški gimnaziji, in omenjene trgovske dvora zredtnjce. Za nižje srednje šole se je pa tako uredilo: posamezne razrede nižje srednje šole smo razdelili na skupine, ki so. imele pouk po privatnih stanovanjih. Poučevali smo te skupine dijaki višjih razredov. Profesorji so nam dajali-navodila, kako in kaj naj poučujemo in cd časa do časa so prihajali nadzirat ta pouk. Pri teh nadziranjih smo tudi pod njihovim nadzorstvom izpraševali in izpraševali so tudi profesorji sami. Seveda smo nadziral' učenje dijakov z izpraševanjem tudi izven teh nadzorstvenih obiskov. Ob koncu leta pa so bili splošni izpiti pred poklicnimi profesorji za končno oceno. Spričevala, ki so nam jih tedaj izdali, so bila priznana v Jugoslaviji, tako. da smo lahko s temi spričevali vstopili v naslednji višji razred ali pa na univerzo, kdor je ob koncu šolskega leta 1918—19 delal maturitetni izpit. Ti tečaji so se precej dobro obnesli in večina je. tako prišla do svojih zaključnih izpitov. Kako so uničevali naš tisk Mnogo smo si bili Slovenci tedaj ustvarili. Periodični tisk je bil zelo razširjen med ljudstvom1. Tržaškj dnevnik ((Edinost« je izhajal še naprej. V času med obema vojnama.smo lahko brali — naj navedem vsaj nekatere publikacije, na Katere se trenutno spominjam — že omenjeno ((Edinoet«. že omenjeno revijo «Njiva», «Delo«, glasilo tedanje' socialistične stranke, «Novice», «Mali list«, ((Goriško Stražo«, «Naš glas«, glasilo mladine. ((Zenski svet«, k; je šel v neki dobi v 15.000 izvodih med naše ženske. «Novi rod«; še prej je izhajal ženski list ((Jadranka«. Obe Zadružni zvezi v Gorici in v Trstu sta izdajali vsaka .voj Vestnik Za Istro so Hrvati urejevali iri izdajali v Trstu časopisje ((Stara naša sloga«, pozneje ((Istarsku riječ« in istočasno menda list ((Pučki prijatelj«. Verjetno je bilo še marsikaj. Jeseni ieta 1928 so nenadoma prepovedali nadaljnje izhajanje ((Edinosti«. Ostalih listov, ki *o istega leta izhajali, niso prepovedali z odloki, temveč so si izmislili drugo zvijačo, ki jim je pomagalarda se ne bi nikjer v Italiji morda vtihotapila kakšna protifašistična periodična publikacija. Izdali so odlok, da smejo časopisi izhajati le če jih urejuje urednik, ki je vpisan v novinarski zbornici. Našim ljudem pa novinarske zbornice niso dovolile vpisa in tako sn morali vsi listi konec leta 1928 prenehati z izhajanjem. In tako smo bili ob vse časopise, naše javne po i i 11 čno- inf or m a ti v-ne službe ni bilo več- Izhajale so knjige, ki so jih izdajale Goriška Mohorjeva družba, Goriška Matica, založba Sigma v Gorici, nekaj časa Tiskarna ((Edinost« v Trstu, ki je pozneje spremenila svoje ime v Zadružna tiskarna (Tipograf ia consorziale). Te založbe so skušale izdajati čim pogosteje razne knjige pripovedne in poljudnoznanstvene vsebine, da bi tako nadomestile pomanj. kanje vsakdanjega branja periodičnih publikacij. Toda tudi za te publikacije so približno v letih 1838 menda in pozneje, morda pa tudi že !. 1937. frenulno se tega ne spominjam, iznašli zaviralni postopek. Oblast je izdala odlok, da je treba za vsako knjigo dobiti cblmtveno dovoljenje. Ko so založbe za jesen pripravile svoje redne knjižne zbirke, ki so obsegale koledar za naslednje leto. pripovedni spis tega ali onega slovenskega pisatelja, kako poljudnn-znanstveno knjigo, kak prevod iz tujega leposlovja, je pristojni urad v Rimu izdal dovoljenje le za nekatere knjige teh zbirk, ne pa za vse knjige. Tako so morale založbe ali čakati in predajati vse knji. ge šele v novem letu. alf pa prodajati posamezne knjige in čakati s prodajo še nedovoljenih knjig. To je bilo zelo mučno, ker ni bilo na razpolago časopisja za obveščanje javnosti o izidu knjig. Pomislimo še, da so med našimi ljudmi koledarji te vrste zelo priljubljeni in da si jih po navadi preskrbijo še v starem letu. Tako so oblasti s takimi postopki prizadejale našim založništvom in pa-šemu ljudstvu občutno materialno jn moralno škodo Močno je bilo nekoč naše nosoodarstvo Naša narodna imovina je bila zelo bogata. Vsepovsod so se ljudje združevali. Zadruge najrazličnejših vrst so si tako u-stanoviie svoje zadružne gostilne, kmečke nabavljalne zadruge, posojilnice in hranilnice, zavarovalnice goveje živine, pogrebna društva itd. Vse te zadruge so imele svoja premoženja v premičninah jn nepremičninah ter v gatovuni in terjatvah, ki so bile skoro r polnoma zajamgene. V Trs samem so obstajale Tržaška j sojilnica m hranilnica Trge sko-obrtna zadruga, 'Ljuds; posojumea. Splošna hranilni z istimi pravicami kot Mest hranilnica, Jadranska bani podružnica Ljubljanske kred vLj? Verjetno nisem n vseh omenil, ker se vseh Pg" Zdi se mi, da tudj Skedenj, Barkovlje, Op ne imele svoje hranilnice verjetno tudi ie kak drugi ki v predmestju. Dežela sama imela celo vrsto takih in drui ustanov Vse te zadruge so lupa seboj povezale in so si stan ovile Zadružni zvezi Trstu in Gorici. LTDo P°ži?a je bila lastni .r1CKine=a doma Tržaška ; sojilnica in hranilnica in tal domov z dvoranami, gostins! 1 Ufi prostor: je imela naša ot liCa in vsa dežela mnogo. \ te zadruge so uspevale m bile aktivne. V)eh oblik n« narodne imovine seveda ne n rem niti našteti, ker trenut niti ne morem imeti pregle 11 ad vsem. Pa tudi druge vn diuštev so imela svojo imovi bodisi v inventarju, glasbil knjigah, v društvenih pros rih. v gotovini itd Zivljer našega naroda je imelo sve temelje in vse pogoje za uspi ni kulturni in gospodarski r; voj. Življenje našega naroda imelo svoje globoke korenine zavesti sami. v volji do živi n ja, v iniciativnosti, z eno t sedo, v trdni, žilavi jn odipo; življenjski šoli. Gospodarsko slonelo na zdravi, resnični pc lagi. Vse to so nam uničili. Kij’ temu je naš narod živel in pi živel vse strahote. To so le r kateri bežno prikazani mom« ti naših naporov, naše borbe njene utemeljenosti in uprai čenoeti. Naša prizadevanja času med obema vojnama bila trda, naporna in zavestr V naših srcih nista nikoli ugi ni]; upanje in vera in s pra1 zagrizenostjo smo se pretoll skozi vsa leta hude borbe. JOŽE KOSOVEL 4/f\ riir Z atlantskega področja prihaja V Ia I AA r mrzel in precej vlažen val zra- T I \ LI T I La ka, iz Afrike pa se prebija pro- ti severnemu sredozemskemu področju topli val. Vremenska napoved predvideva za danes vreme brez bistvenih sprememb. Pro. ti večeru je predvidevati ohladitev; možne so tudi nevihte, čez dan pa izmenjujočo oblačnost. STRAN 4 ZAD NJA POROČILA ft MAJA 1851 II ■ .:::: ■illil 1 * p1' jjjjjjj;;. * |jp ij:::::lii[i!j ■ 1 :: iiil ..j liliS ■ffi F n I «11 nnir Ttntinniniin»iinniniiiinniniiininninininniiiiintimniiiinniiinmiwiniiiiiiiniiiiiinriinininiiiinniri!niniTWTmm,-,°^”"im,i,!,i°‘“i"°''nl .................................................................................................................... Današnje najvažnejše oddaje: i f\ I / | Radio jug. cone Trsta: 13.45 K A I J I I J Slovenske narodne; 18.15 Jezi- | \ rt ” kovni pogovori; 21.00 Poje Ko-morni zbor p. v. U. Vrabca. Slovenija: 14-45 koroške narodne; 20.15 Ciklus Beethovnovih klavirskih sonat. Trst II.: 18.15 Dvorak - koncert za violino; 23.00 Mozart . Mala nočna serenada, irst Tu in tam po svetu; 20.30 Evropski koncert, Gromiko in Trst (Nadaljevanje s 1. strani) Gromiko še ni zadovoljen in Be naprej bori v važnih vpra-Sanjih, istočasno pa želi, da bi vnesli Trst v dnevni red v še bolj natančnem smislu. Zahteva, da bi to točko formulirali takole: ((Izvrševanje mirovne pogodbe z Italijo*. V formulaciji zahodnih sil ne vidi nobenega jamstva, da bodo zahodni ministri na konferenci, ki jo pripravljajo, hoteli obvezno govoriti o guvernerju, o umiku Bet iz Trsta itd.. V tem primeru ne nasprotuje, da bi govorili o mirovnih pogodbah z Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. V svojem predlogu v polovici meseca aprila je te stvari takole formuliral: ((Vprašanja, ki se nanašajo na mirovne pogodbe z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko in vsebujejo klavzule o človečanskih pravicah, vojaških vprašanjih in ureditvi razlik«. Zadeve torej ni povezal odkrito z Avstrijo. Ni nasprotoval, da bi razpravljali o mirovnih pogodbah s sateliti ZSSR, Vendar pa hoče na ta način pomagati, da pride do sestanka ministrov in po njegovem bi vprašanje Trsta v zvezi z neizpolnjevanjem mirovne pogodbe z Italijo in v zvezi s problemi Avstrije, oslabilo zahodne obtožbe proti satelitskim državam, ki kršijo mirovne pogodbe. 27. aprila je bil objavljen najnovejši predlog zahodnih sil za dnevni red. V prvi točki postavljajo na prvo mesto razpra-. yo o splošni napetosti v svetu, Vzrokih in sredstvih, da bi jo odstranili. V tej točki govorijo pod a, b. c, in d o razorožitvi na spiošno, o razorožitvi Nemčije, izpolnjevanju obvez iz UMI SUET IVIIRI SIRIJO IN IZRAEL LAKE SUCCESS. 8. — Varnostni svet je z deset glasovi in enim vzdržanim (SZ) sprejel resolucijo, ki so jo predložile ZDA, Francija, Velika Britanija in Turčija in ki priporoča izralcem iri Sirijcem, naj sporazumno rešijo spor ter jih poziva naj prenehajo s sovražnostmi na demilitariziranem področju in okrog njega. Iz Damaska javljajo, da je se. daj mir na vsej meji med Sirijo in'Izraelom. Sestanek mešane izraelsko sirijske komisije za premirje, ki je imel biti danes, bo 11. maja. Izraelski zunanji minister Moše Saret je zavrnil predlog OZN. naj se bi izraelske in sirijske čete umaknile do 10. ure jutri zjutraj z demilitariziranega področja. V izraelskih krogih izjavljajo, da bi se na pod-dlagi tega predloga morale izraelske čete umakniti z griča se verno zahodno od Galilejskega jezera, ki so ga zavojevale po srditih bojih s Sirijci. % Dva požara pred angleško obalo LONDON, 8- — Ob britanski obali sta se vneli dve ladij. Švedska ladja «Transvancore» 1(4.684 ton) je zaradi požara t približno 40 km jugozahodno 0d ‘ otoka Wight poslala znake SOS. Na pomoč ji je prišla ladja «Washington» in še druge tri ledje, ki so pomagale dušiti požar na «Transvancore». Druga ladja, ki se je vnela pa je bila angleška ribiška lad. ja «Aylesby», ki se je vnela pri Cromerju. Požar je bil tako močan. da je morala posadka zapustiti ladjo. Na kraj nesreče so prišle druge ladje, ki ji pa zaenkrat niso mogle pomagati. Vlak v prepadu RIO DE JANEIRO. 8, — Do hude železniške nesreče je prišlo v Braziliji. Nek vlak se je iztiril na železniški progi Bahija-Racaju. Več vagonov je padlo v prepad Zaenkrat so ugotovili 9 mrtvih in 39 ranjenih. raznih pogodb in sporazumov ter odstranjevanju vojne nevarnosti in strahu pred napadom. Druga točka govori o sklenitvi sporazuma za obnovo neodvisne in demokratične Nemčije Tretja o vprašanju enotne Nemčije in priprav za Sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo. Potem pa sledita: «4. mirovna pogodba z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko in štiričlanski dogovor glede Nemčije in Avstrije. 5. Mirovna pogodba z Italijo v tistem delu, ki se tiče Trsta«. V 4. in 5. točki torej zahodni predlog omenja dvakrat mirovno pogodbo z Italijo, medtem ko je v predlogu ZSSR to vprašanje samo enkrat. V peti točki zahodnih sil omenjajo izrecno Trst, medtem ko tega predlog ZSSR izrecno ne omenja in govori samo o mirovni pogodbi z Italijo in «ureditvi razlik«. In vendar Gromiko sodi. da je tisto, kal on zahteva, bolj natančno, trdno in obvezno in da hočejo v zahodni formulaciji obiti njegove zahteve. Zahodni predstavniki so pozneje spremenili svojo formulacijo «5 tržaško vprašanje« v «5. mirovna pogodba z Italijo y tistem delu, ki se tiče Trsta«. S tem so dali precejšnjo koncesijo Gromiku. On je na zasedanju 27. aprila pokazal, da ga to ne zadovoljuje in ponovno zahteval, da se ne formulira ((mirovna pogodba z Italijo v tistem delu, ki se tiče Trsta« temveč «izvršitev mirovne pogodbe z Italijo v tistem delu, ki se tiče Trsta«. Gromiko je odbil tudi ta predlog dnevnega reda ne samo zaradi Trsta temveč iz drugih važnejših vzrokov. Pri poskusih/da bi se pariški razgovori končali z uspehom, so zahodni namesthiki 2. maja postavili nove formulacije in to v treh različnih verzijah irt jih dali Gromiku na izbiro. Glede Trsta so se Gromiku kar največ približali. V varianti «A» so sprejeli to, kaj. je Gromiko zahteval, ter postavljajo: ((Izvršitev mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko ter sporazuma štirih velikih sil o Nemčiji in Avstriji«, potem: «5 izvršitev mirovne pogodbe z Italijo, kolikor se tiče Trsta«. V variantah «B» in «C», Trsta izrecno ne omenjajo, vendar je stvar treba razumeti v formulaciji: ((Izvršitev mirovnih pogodb z Italijo, Romunijo, Bolgarijo in Madžarsko...« in v formulaciji ((Izvršitev pogodb in sporazumov«. Pri tem postaja logično vpra-šanje: Kaj se more 17. tega razviti, ali bo to vplivalo na kakšen sporazum in imelo posledice za sam Trst? Iz dosedanjih pariških razpravljanj je mogoče ugotoviti, da to vprašanje Trst-, ki je nevažno. izkoriščajo (s strani Rusov) samo zato, da bi oslabili nasprotno stranko tako glede Avstrije, kakor o vprašanju satelitov ZSSR. kršiteljev mirovnih pogodb. Moskva ne postavlja vprašanja Trsta s kakšnimi moralnimi namerami, ni zaskrbljena za usodo Trsta, in niti ji ni do izvršitve miijovne pogodbe 7 Italijo. Trst -je v tem primeru samo sredstvo v manevru, v mahinacijah. Treba je vedeti, da ni mogoče rešiti vprašanja Trsta na konferenci ministrov oddvojeno od ostalih vprašanj in da ne gre samo za Avstrijo, za kršitev mirovnih pogodb s strani Madžarske, Romunije jn Bolgarije. Konferenca ministrov velikih sil, za katero pripravljajo v Parizu dnevni red, bi se morala baviti z mnogo važnejšimi vprašanji. Tako bo tedaj, če bodo pristopili po sovjetskem predlogu dnevnega reda, v katerem je Nemčija (še vedno) prvo in glavno vprašanje, ali če bo končno zmagala zahodna teza, katere izključna točka ni specifična problematika Nemčije, temveč vzroki krize v svetu, splošna hladna vojna; fe bodo torej reševali mednarodni položaj kot skupnost. Kakšna sreča, če bi prej, kot bi prišli do tiste pete in zadnje točke, ki omenja Trst, rešili vse ostalo, to je, če bodo šle stvari tako srečno, da bi našli temelje splošnega miru. V tem primeru dobiva vprašanje Trsta čisto drugagno luč. Vzemimo stvari konkretno: če bi odstranili vzroke vojne napetosti, rešili veliko nemško vprašanje-, se odločili za nemško enotnost, da se okupacijske čete (tudi sovjetske) umaknejo iz Nemčije, bo lahko rešiti tudi vprašanje Avstrije in številna druga vprašanja, med njimi tudi tržaško. V tem primeru bo morda odpadel tudi del onih razlogov, zaradi katerih so iz Trsta napravili posebno državno telo, predvsem pa se bodo zmanjšali interesi Zahoda in ZSSR in razlogi, da se zavzemajo za provizorij, odnosno za guvernerja. Ta dva razloga sta danes v najtesnejši zvezi s kritičnim mednarodnim položajem. Ce ne bi Rusi v sedan jem tržaškem provizoriju videli angioameri-škega vojnega oporišča in ko ne bi bilo treba Angloameriča-nom misliti na ruski vojni pritisk na Srednjo Evropo in Balkan, bi oboje Trst manj inte-resiral. V tem primeru bi bilo več možnosti za neposredni sporazum o Trstu med Jugoslavijo in Italijo. IVE! MIHOVILOVIC («Vjesnik», Zagreb) Pred spremembami v indijski vladi NOVI DELHI, 8. — V kratkem pričakujejo novih sprememb v indijski vladi. V zadnjem času je prišlo do precejšnjih nasprotij v indijski stržn-ki kongresa in zdi se, da b« odstopil minister za promet Rafahmed Kidvvai, ki je član gibarija demokratske fronte, ki je bilo združeno v stranke kongresa. To gibanje so pred dnevi razpustili z namenom, da postane v kratkem samostojna stranka. V Borobayu je prišlo ponoči do precejšnjih neredov. Napadli so policijo s kamenjem in policije je štirikrat streljala. Približno 20 oseb je 'bilo ranjenih in zdi se da sta tudi dva mrtva. Rusi nočejo plačati WASHINGTON, 8. — ZDA in ZSSR sta se sporazumeli, da bosta prekinili pogajanja glede dolga ZSSR na osnovi ameriškega medvojnega zakona o «najem-u in zakupu«. Do tega sporazuma so prišli predstavniki obeh držav, ko so po polurnem razpravljanju ugotovili, da je nemogoče skleniti sporazum med obema strankama. Rusi namreč nočejo vrniti med vojno posojene'ladje, za katere zahtevajo Američani 800 milijonov dolarjev, ZSSR pa ponuja samo 240 milijonov. Pritisk sil OZ pred Seulom in Imjinom Za enkrat mir na srednjem bojišču -Van Fleet odlikoval angleški bataljon, od katerega je ostalo samo 6 mož - Pretep v južnokorejskem parlamentu TOKIO, 8. — V zadnjih dneh so siie OŽN- *#»• Spencer Tracy, E. Taylor. Arcobaleno. 16.00: «Med (ivgjg svetovoma«, E. Parker, J. FeDice. 16.00: «Na pločnikih«! & Andrews, G. Tierney. Filodrammatico. 16.00: ((V oMČJ® severa«. D. Faran, G. Dicksof-Alabarda. 15.30: ((Pokvarjenost«. A. Gardner, R. Taylor. Armonia. 15115: «Tri dni slave*. E. Flynn, P. Lukas. Garibaldi. 15.00: »K«™?™1, ■va», R. VVidmark, P. D01«1^,* Ideale. 16.00: «Matadora». k. ** liams. R. Montalban. Impero. 16.00: «Rosauro Castr<>»< P. Armendariz. . . y ltalia. 16.00: ((Skrivnostni vrt«, O’ Brien. .. Kino ob morju. 16.00: «V škem kraljestvu« . br*, Savona. 15.00: ((Medeni tedni ure sladkosti«, E. Wi!liams, Viale. 16.00: «Belčevo boflgo*. Vittorio Veneto. 16.00. «Ded O. de HaviHand. ma. Azzurro. 16.00: ((Drevored min&Oit. ,n Pl- Belvedere. 16.30: ((Gianm notto proti gangsterjem«- % arconi. 16.00: «Gangst Marconi ljubica... _ Massimo. 16.00: «V ljubica«, V,rg,n,acMayOu groZOT, A. Cummings, A. Dahi. j. Novo Cine. 15.30: ((Kresnica#, Mac Donald. W. Odeon. 14.00: ((Fantazija«, Disney. ,,Are)> I. Radio. 15.30: ((Ivana d Aro. Bergmann. 7atuHl»< Vittoria: 16.C0: «Volk je zai-u E. Flynn B. Stanvvvck. ^ Venezia. «Saigon», Aian V. Lake. _ RADIO .1 UGOSLO VAŠIH«« C O X JE T* Sreda 9. maja 1951- Poročila ob 7.00. 13.30, 23.05; v hrvaščini ob . ‘ r*anijski 6.45: JuLrar.ja glasoa in r„,asba. koledar.. 7.15: Jutranja * i00: 13.45: Slovenske naroane. Filmske skladbe, 'grs včeraj Radia Ljubljana. 14.30. sVe- do danes. 14.35: Iz i8.l5; ta. 18.00: Skladbe za čelo. v Dr. Mirko Rupel: Jez*{lJiiisKe8a vori in podobe iz jgU slovstva - 25. pogovor. Rt 0ja. narodni orkester JA iz Ravd8* 19.00: Iz del Maurica 21.00: Poje komorni zbor iz y(e- Ubalda Vrabca.n ŽI^^i iahk“ 22.00: Mednarodne tekme med Itaftjo In Jugoslavijo je v soboto popoldne otvorila košarka med ženskima petericama Crvene zvezde in Pirellija, ki pa je nastopil okrepljen z dvema italijanskima državnima reprezentantkama. Na sliki .je ekipa beograjske Zvezde. (foto Magajna) i m i Dekleta so bile skoraj užaljena: Filmski reporter je kazal več zanimanja za nogometne reprezentante, ki s© prišli navijat za rojakinje. One so v nedeljo uslugo vrnile. (foto Magajna) Pri izhodu iz stadiona je Italijane pričakalo žvižganje in policija. ki jih je varovala hujšega (foto Magajna) Jugoslovanom «© ploskali. Od leve proti desni: Milovanov, Herce g in Beara. (foto Magajna) p.v. rama oddaja. 7a Pele-mele. 23.10: Glasba z« noč. slovesiJA l23o, Poročila cb 5.15, 6.00« 15.00, 19.30, 22.00, 23.55. ^ml, 5.25: Slovenske narodne 6.10-7.00: Jutranji koncert-Orkestralna dela J. ^ 12.40: Zabavna glasba, ‘javili zikovni pogovori. 13.10-_,„i so1” vokalni "in instrumentalh' } ^r- 14.00: Iz filmske glasbe, * tf.f- kester Radia Ljubljana- J4.45. Odgovori na aktualne tem 35.1» Korejke narodne pesn,^ je prt ’l7.3 15,30: Nekaj skladb, ki, redil David Rose. 'Ič^pionifRf Marija Škerjanc-. 18.00. orKe#5 pesmi. 18.30: ZabartU ^ pj-oč Radia Ljubljana. 19.C0. - 5: pa Doboj - Banja Luka- "fcaMjS matinske pesmi. 19-*?- ing. glasba. 20.00: Prof. dr. '“ker*«* go Matanovič: Električna Beem v rudarstvu. 20.15: Diklu*, q0: ^ , novih klavirskih sonat. • zpia*' sja Ocvirk: Ob ščštlh f” gla5^' 22.30: Zabavna soll^tiC"iratiiiiSJ 23.15: Iz del Johannesa ^ U- Poročila ob 7.15. 13.45, rŠK« T Jt S T 14.0°< Za 19.45 , 23.15. . 11.30: * 7.30: Jutranja So&SJi. vsakega nekaj. 12-00- orKeSl‘ Anglija. 12.10: Lahki ’uVert“ 13.00: Štiri Beethovnove^^^. c: pve re. ,3.30: Melodije študija. 17.30: Plesna g*«5 pvor#* Glas Amerike. I8-1,8 45: Koncert za violino. * zdr»' Lisztovi rapsodiji. 19-JjjJ; uvjjf-g: ški vedet. 19.15: ,1D®incert. re. 20.00; Evropski kon« la5n Naša šola. 20.45: Vesela W 21.00: vokalni kvartrt bratci. 21.2C: D? £fiad, sl?nli- 21.45: Debussy: PhhJ^ft ^0: nična suita. H°0. Ko 22-nista Stefana ^edclč 22 45: Priljubljene melodije jh. 33-^ ti: Simfonija v treh st* sereti* Mozart: Mala nočna 23.35: Polnočna glaSB'- TKHT »• 0 JOP0 Poročila ob 7.30, . 1. in 23.10. ha 13.0», 3O: 7.45: Jutranja glai^ter. >V Brigada in njegov ^ perna glasba. ta \l ^ dallška kronika. C. u0dda]» Ke Spored BBC. 18.00. ^olitam otroke. 18.30: DP' S r^pO pesmi. 18.50: UprizorJe (,m % prvi del. 19.25: Tu ^jjson svetu 20.20: Te(W Evr?K^ klavirju. 20.30: Konc|r dej3H 21.00: ((Vrtinec«. su 23.20: Plesna glasba marine. Cergolija. 14.10: Op Ulj*,..*..... doUe^tdOi,«i»vM(t |w. PEL I m dueUMti c»0f 150.1 IIIIIIIIII.IIII.IIMil laso*. ., imnnnihllhlJA1^ BBADAC rilVKOKL PIVI. OB. F BAN liUKTKIKAli D K. K O M K K T H t, A V A T N Malo dalje se je neki madžarski orožnik igral s popom. Na Jevo nogo mu je privezal vrv, ki jo je držal v roki, ter ga s kopitom puške silil, da je moral plesati Čardaš; pri tem je pogosto potegnil za vrv, tako da je pop padel na nos in, ker Je imel roke zadaj zvezane, ni mogel vstati in se je obupno po. skušal obrniti na hrbet, da bi se mogel morda tako dvigniti s tal Orožnik se je tako smejal, da so mu tekle solze iz od; ta ko je pop že vstajal, je potegnil za vrv ta pop je bil spet na nosu. Slednjič je napravil temu konec orožniški častnik, ki je ukazal ujetnike odvesti v prazno kolnlco za postajo, dokler se ne pripelje vlak; tam so jih pretepali, da bi nihče ne videl. O tej epizodi so se pogovarjali v štabnem vagonu in večina Je to obsojala. Praporščak Kraus Je menil, da bi se morali, če so že vele-izdajniki, takoj obesiti brez mučenja, toda poročnik Dub Je popolnoma soglašal s tistim -prizorom, Ceš da madžarski orožniki na postaji Humennč maščujejo smrt nadvojvode T-ranča Ferdinanda in njegove soproge. Da bi svoje besede Se bolj podprl, je rekel, da je bil naročen na časnik (Simačkov Cetverolistek) in tam je bilo še pred vojno v julijski številki o atentatu napisano, da je brezprimerni sarajevski zločin zapustil v srcih nezaceljivo rano, ker je he le uničil življenje predstavnika izvršne oblasti države, temveč tudi življenje njegove zveste in ljubljene so-proge. Nadporočnik Lukaš je čutil potrebo, da se napije, da bi na vse to pozabil. Stopil je torej iz vagona in šel iskat Svejka. «Poslušajte, Svejk«, mu je rekel, «ali ne veste, kje bi se dobila steklenica konjaka? Ni mi nekam dobro.« «To dela, pokorno javljam, gospod nadporočnik, sprememba vremena. Mo-rebiti vam bo še huje. ko pridemo na bojišče Cim bolj se človek oddaljuje od svoje prvotne vojaške baze, tem bolj slabi. Vrtnar v Stražnicah, neki Jožef Kalenda, ta se je tudi nekoč oddaljil od doma, šel je iz Strašnic na Vinohrade, se ustavil v krčmi, pa takrat mu ni bilo še ni-; ko pa je prhel na Kronsko cesto, je pobiral krčmo za krčmo in že je nekako pešal in slabel. Pa to ga ni ostrašilo, ker je prejšnji večer v Strašnicah v gostilni .Pri remizl’ stavil z nekim tramvajskim voznikom, da bo prišel okoli sveta v treh tednih. Za- el se je torej oddaljevati od svojega doma, dokler ni prišel do .Crne pivovarne’ na Karlovem trgu; in od tod je Sel na Malo Stran k svetemu Tomažu v pivovarno in potem se naprej do .Lepega razgleda’ in do pivovarne v Strahovskem samostanu. Zdaj pa je že prenehala delovati sprememba podnebja. Prišel je na Loretanskl trg ta tam se mu je nenadoma tako stožilo po domu, da se je vrgel na tla in kričal: .Ljudje božji, ne pojdem naprej.' Jaz se na pot okoli sveta, oprostite, gospod nadporočnik, požvižgam. Ce pa si želite, gospod obrlajtnant,- vam najdem kak konjak, le da se bojim, da se mi prej ne odpeljete.« Nadporočnik Lukaš mu je zagotovil, da se odpeljejo šele čez dve uri in da prodajajo konjak takoj za postajo, češ da je stotnik Sagner že tja poslal. Dal mu je 15 kron, naj gre in nikomur ne pove, da je to za nadporočnika Lukaša, ker je to pravzaprav prepovedano. «Bodite brez skrbi, gospod obrlajtnant«, je rekel Svejk, «vsa bo v redu, ker imam rad vse, kar je prepovedano- Nekoč so nam v Karllnski vojašnici prepovedali...» «Kehrt euch — marschieren — marsch!« ga je prekinil nadporočnik Lukaš. Svejk je torej šel na postajo. Ko je ravno krenil na peron, je zopet srečal poročnika Duba. «Kaj se spet tukaj klatiš?* je vprašal Svejka. «A11 me poznaS?» «Pokorno javljam*, je odgovoril in salutiral Svejk, «da s; vas ne želim poznati z vaše slabe plati.» Poročnik Dub je kar ostrmel, Svejk pa je mirno stal in nadaljeval: cPokorno javljam, gospod poročnik, da bi vas rad spoznal s slabe’ plati, da bi me prisilili k joku, kakor ste mi zadnjič rekli.» Poročniku se je kar zvrtelo v glavi zaradi takšne predrznosti in je zakričal: «Poberi se, nepridiprav, midva se bova še pogovorila!« Svejk je odšel za peron, Dub pa za njim. Za postajo Je stala vrsta krošenj, postavljenih z dnom navzgor, na katerih iiiiiiiii(i.iuiininiiiiiniiiiinn.HMiiiiiimniiiiiininiiiin|[iiiiiiiiitiin,.imiii m 11,1111 niMin.mumilUili SS £ * K” so bili peharji, na peharjih pa razne slaš namenjene šolski mladini na izletu. Znotraj v je bil alkohol, steklenice konjaka, rum itd- Takoj za cesto je bila nekaka tržna lopa, kjer s dajale nedovoljene pijače. ,e oP*' Tja se je nameril Svejk, medtem ko ga je s Pos zovel.poročnik Dub. j® Svejk se je ustavil" takoj pri prvi krošnji- P11) izbral bonbone, ki jih Je plačal in spravil v žep: P g^da1-* je žid šepetal: tSchnaps hab’ ich auch, gn&diger »ei ^ p o- Zid Je moral Svejku najprej, odpreti stekteni0^’ fc0 po kusil. Bil je s konjakom zadovoljen, vtaknil ste proč«* pu# guptf Si selprgl0* bluzo in se vrnil na postajo. «Kje pa si bil, nepridiprav?* ga je ustavil P1 pred peronom. «Pokorno javljam, gospod poročnik, da sem bonbone.* Svejk je segel v žep in privlekel iz nJu i#jtna"L umazanih, zaprašenih bonbonov: «Ce bi se 80SP ,0 prlJet ne studilo. — Jaz sem jih že poskusil, niso slabi n[.» poseben okus, kakor kuhane češplje, gospod laj Na bluzi so se videli okrogli obrisi stelc,enlC^aj pa lnl Poročnik Dub je potipal Svejka po bluzi: * . tukaj, lopov? Vzemi ven!* kasto v*®** Svejk je potegnil izza bluze steklenico z rumen z jasno m razločno etiketo «Cognac». * Žganje imam tudi, milostljivi gospod voja(.1^ad(Iyeoan^ NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir. Cona B: Izvod 3, mesečno 70 din. FLRJ: izvod 4. PoStni tekoči račun za STO-ZVll: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega ln^z p ^O.Z- ' Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 20-09, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90332-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tis a 90 dH1- St. 6, IH, nad. — Telefon štev. 93-808 in 94-638. — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA jt 20. —~ Telefonska št. 73-38. OGLASI: od 8.30j-12_,in^od^te^-18.^ Odg. urednik STANISLAV UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI ---------- “ 73-38. 73-38 UUL.ASI oo o w ... — — - — - Tel.’73-38, Cene oglasov: Za vsaft mm višine v širini i stolpca: trgov*k| 60, finančno-V^^^NK(^—0ffiikA'yržaSki1tislTa\>k^avoda—^odruž.^Oorfca! «^.^1«^^ Ul- Battisti 301a-l. Te, 70.