SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po posti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jedea
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom posiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlitvo in ekspedlelja| t „Katol. Tiskarni", Vodnikove uliee St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 219.
V Ljubljani, v torek 24. septembra 1895.
Letnik XXIII.
Koroški »Baueriibuiid".
Koroški .Bauernbund" je priredil zadnjo nedeljo shod v Bovljah, ki je popolnem liberalno nemško gnjezdo v slovenski okolici. Kot govorniki so bili naznanjeni: poslanca Gohn in Kirschner in neki Krassnig. Ghon je tožil, da je v državnem zboru zastalo mnogo dela, volilna reforma je izrodek fevdalne oblastnosti, sedem slovenskih državnih poslancev je nemškemu Celju vsililo slovensko gimnazijo in tako razdvojilo levico ter vrglo dr. Plenerja. Skratka, pravi modri Ghon, konservativci in Poljaki so krivi, da se nista dognali volilna in davčna reforma, zato treba sedanji državni zbor razpustiti. Konečno je tožil o rastoči revščini na Koroškem in zadolženju kmečkih posestnikov. Dobro mu je posvetil znani ljudski govornik gosp. Podgorec iz Celovca, češ, da so ravno konservativci v državnem zboru zahtevali širšo volilno pravico in pravičnejšo davčno reformo, da pa se je nemška levica upirala i vso" Silo ter zagovarjala kapital. V Celju so Slovenci dobili za svojo mladino slovensko nižjo gimnazijo, kar je povsem pravično. Govornik naglaša, da ne zagovarja koalicije, ter meni, naj bi si konservativni poslanci v prihodnje ne vezali rok, ker le potem bode mogoč vspešnejši boj proti kapitalizmu. Da pa na Koroškem raste revščina, ni čudno, ker deželni zbor premalo štedi. Posl. Kirschner nato našteva razmerno velike deželne stroške za razne namene. Kmetje so po njegovem mnenju ubožali, ker niso znali brati in pisati, ko so tlako odpravili. Kirschner je sploh take kvasil, da se celo Ghonu in Krassnigu ni zdelo vredno, dalje ga poslušati, in sta odšla. Prav pošteno je Kirschnerja obrcal baron Manndorff, ki je v daljšem govoru našteval grehe
liberalne večine v koroškem deželnem zboru. Govorilo je še več drugih govornikov, toda večina zbo-rovalcev ni odobravala liberalnih fraz, pač pa pritrjevala gosp. Podgorcu in baronu Manndorffu. Gho-novi prijatelji so mu pripravili zaupnico, toda pri glasovanju je bila velika zmeda. Ghon je gotovo zadovoljen, da ni dobil nezaupnice.
Rimski papež pa leto 1895.
(Govoril vseučiliseni profesor baron Hertling na katoliškem shodu v Monakovem.)
II.
Marsikaj, marsikaj se je predrugačilo in to že v značaju mesta in njega prebivalcev. 25 let je dobro dolga vrsta v človeškem življenju: vedno manj jih je, ki so poznali starega Rima obličje. Kdor pa je poznal Rim z vsemi svojimi posebnostimi, temu se mora krčiti srce, ko vidi toliko izpremembo. Saj so celo drugoverniki protestovali proti brezbožnemu pokončavanju in rušenju. Seveda zastonj! Ne govorim o premembah, Katere zahteva tok časa ali namnoženega prebivalstva koristi ali izvanreden promet, niti ne govorim o premembah, katere zahteva duh kapitalizma in špekulacije. Ampak spominati hočem le tistih prememb, ki so nastale namenoma, namreč porušiti vse, kar je starega in kar spomina na papežki Rim, prememb, ki v kot postavljajo vse, kar je krščanskega, pa vlačijo na svetli dan vse, kar je poganskega. Kdo bi ne pretakal solza, ko poišče slavnoznani kolosej, tisti sveti kraj, koder so muče-niki prelivali kri za sveto vero, tisti sveti kraj, katerega so kristijanje vseh časov častili kot z muče-niško krvjo napojeno sveto mesto; — vse je odstranjeno, kar spominja na mučenike. Odstranjen je križ iz središča, odstranjen je sveti križevi pot, vse
samo radi tega, da se vlačijo na dan in preiska-vajo ničvredne starinske stvari.
In kakor večno mesto, tako je tudi njega prebivalstvo do cela izpremenjeno. Skozi podrtino pri Pijevih vratih se je za vojaškimi četami valil iz-vržek cele Italije. Velikomestna druhal je izpodrinila Rimljane od nekedaj. V mestu papežev klije rod, ki se ni več učil moliti. La santa atmosfera di Roma, vzduh svetega mesta je izginil, tako mi je tožil častiti prijatelj, ki je večji del svojega življenja preživel v Rimu.
Pa, gospoda moja, vse to je v vaših očeh gotovo postranska stvar. Vse to je le znamenje ali posledica odločilne izpremembe: Papež ni več gospodar v Rimu, papež je jetnik v svoji palači!
Namenoma rabim to besedo navzlic zasramo-vanju nasprotnikov. Mogoče je biti jetnik tudi brez železnih verig in omrežja pri oknih. Jetništvo ne obstoji v tem, da je kdo zaprt v ozki celici, ampak v tem, da je nemogoče celico zapustiti. Vsak poštenjak, ki pozna dejanjske razmere in zna ceniti pomen in veljavo papežtva, mi mora pritrditi, da se sveti oče ne more ganiti iz Vatikana, da ne more pohajati po mestu svojih pradedov, prost in brez skrbij za svoje življenje. Mogoče, da ta ali oni prijatelj današnjih razmer to želi. Pa proti temu bi moral protestovati ves katoliški svet. Ali bo morda tista druhal, ki je na najbrutalniši način prekinila pogreb Pija IX. in mrtvega sv. očeta psovala, ali bo morda ta druhal pustila iti mirnim potom živega papeža? Kdor za koprive prijema se opeče. Ce se je iz sovraštva do papežev, do cerkve, do krščanstva izcimila močna politična stranka, ki je deloma že dosegla svoj namen, potem ni treba misliti, da ni smeti več računiti z onim sovraštvom, z ono silo.
LISTEK
S pota.
Pr&ga, zlata Prilga! Kateremu Slovencu ne utriplje radosti srce, ko sliši imenovati mestc, koje vzbuja v vsacem Slovanu najlepše spomine. Tudi pisatelj teh vrstic gojil je že od nekedaj srčno željo, videti krasno, zares kraljevsko mesto Prigo, zato se je z veseljem pridružil zabavnemu vlaku na slavjanski sever.
Opustim potovanje po železnici, vsaj je znano VBacemu, kako se godi človeku, ko ga stlačijo v železnični voz. Tudi nočem govoriti o lepih mestih, mimo kojih smo se vozili, niti o krasnih krajih, v koje parni stroj dovede potovalca. Nego namen mi je, seznaniti ljubeznjive bralke in čitatelje s Pr&go.
Okolica ua daleč okoli je krasna, polna pro-mene. Kmalu pridrdni vlak do same Prage. — Ker si se že pošteno nasedel, hitro vzameš prtljago in stopiš na kolodvor, s kojega te obilna množica ljudij skoro odnese na ulice.
Popis začnem s Hradčani. — Najlepše se vidijo z mostu, ki vodi v razstavo. Pred taboj teče reka Vltava, tisočletna priča zgodovine češke, a na hribu ugledaš stolno cerkev sv. Vita in ogromni grad kraljevski. Lepšega, veličastnišega prizora si pač ne moreš lahko predstaviti. — Ni čuda, ako Humbold Pr&go prišteva najlepšim mestom celega sveta. In
/ "f J, , 7??,
če vrhu tega še vzameš v poštev slavno zgodovino njeno, potem smeš pač trditi, da je Prago prištevati ne le najlepšim, ampak tudi najbolj zanimivim mestom cele Evrope. Vsako poslopje, da vsak kamen na Hradčinu spominja te slavne prošlosti naroda češkega. Koliko spominov ti že podaje stolna cerkev, koliko grad kraljevski i druge starodavne zgradbe. Smelo trdim, da je Hradčin sam vreden, da v njem študiraš več dnij, več tednov! Veličastna, previsoka cerkev sv. Vita (dodelana bode daljša, nego sv. Štefana na Dunaji), je prištevati najbolj zanimivim go-tičnim stavbam cele Evrope. Kaj pa naj rečem o grobu sv. Ivana Nepomuka, koji je iz čistega srebra, katero samo na sebi reprezentuje vrednost od 250.000 gld. Ko so prišli Prusi leta 1866 v Prago, vprašal je general pruski, kje je dragoceni grob sv. Ivana Nepomuka. — Odgovorili so mu, da je na Dunaji. Nato pravi on: „was glaubt ihr, dass die Preussen Riiuber sind?", a odgovorili so mu: „Excellenz, eicher ist sicher."
Poln svetih občutkov pokleknil sem predenj in molil za — milo svojo domovino.
Nič manj zanimiva ni kapelica, v kateri počiva češki mučenik kralj V&clav. Dokončali so jo I. 1366. Vse stene so vdelane s češkimi dragimi kameni: ametisti, jaspidi, kameoli itd. Ostanki sv. kralja počivajo v marmorni krsti, a prvotno so bili v zlati rakvi; a Karla IV. sin Vaclav je zlato porabil v kovanje denarja. Tudi opaziš v tej kapeli slike prvih čeških slikarjev. Nad kapelo hrani se pod 14 ključi,
katere imajo prvi dostojanstveniki češkega kraljestva, češka krona, iezlo itd. V tej kapelici so se kralji pred kronanjem oblekli v svatbeno oblačilo in potem v sprevodu šli do velicega altarja. Zadnje kronanje je bilo, ko se je cesar Ferdinand dobrotljivi ovenčal s češko krono. A Cehi željno čakajo trenotka, ko se bode i siavnovladajoči cesar Frančišek Jožef dal venčati s češko krono. Tudi to so za časa vojske leta 1866 odnesli na Dunaj, a leto kasneje dopeljali so jo nazaj in jo dva dni izpostavili na ogled. Brez dovoljenja cesarjevega se krona ne sme odpreti in pokazati.
Na altarju sv. Vita nahajajo se rame tega svetnika, dobil jih je sv. Vilclav sam.
V stolnici se tudi nahaja grobišče, koje je ustanovil cesar Rudolf II. in zanj potrošil 30.000 cekinov, v katerem počiva 13 članov cesarske rodbine, oziroma kraljevske. Narejen je iz pristnega tirolskega mramorja; tu počiva tudi Ladislav Posthunus. Od tedaj naprej počivajo člani cesarske rodbine pri čč. oo. kapucinih na Dunaju.
Presbiterij dokončal se je leta 1873, a cela restavracija hrama sv. Vita stane do sedaj že štiri milijone goldinarjev.
Tudi kraljevski dvor ima polno znamenitosti]'. Že vhod ti svedoči, da je tu palača kraljevska. Notri so tri velikanske dvorane : nemška dvorana, dvorana Vladislavska in španjolska. V dvorani Vladislavski prejemal je novo izbrani kralj poslanstva plemičev, stanov in mest. Ta dvorana je jedna največjih v

Papež je jetnik. Pij IX. je v jetništvu in Leo XIII. je prejel tiaro, obdauo s trnjevo krono jet-ništva. Kolikokrat se je pač sv. Očeta oko bolestno oziralo iz višav vatikanskih in vrtov na večno mesto in njegovo okolico, kolikokrat je pač nevoljno uprl pogled v tla, videvši stopati tuje stražnike okoli Vatikana I In vender ni to pomanjkanje osebne prostosti največja bolečina za srce papeževo. Tudi to ni zanj največja bolečina, da ne more razviti ob velikih praznikih one veličastne krasote, onega sijaja, kakoršen je bil nekdaj v navadi, sijaja, ki je jedino primeren visoki časti in oblasti papežtva. Ne I Pač pa to boli njegovo blago srce, ko vidi, ko čuti, da ima v svojem pastirskem poslovanju zvezane roke, ko vidi, da nima onega vpliva, katerega bi moral imeti, ko vidi, kako se krščanstvu tuji duh šopiri po večnem Rimu, središču krščanstva. „Jaz, papež", tako mi je dejal sv. Oče pred 2 letoma, „jaz papež, vrhovni učitelj krščanstva, naslednik apostolov, katerim je naročil Kristus: pojte in učite vse narode, jaz sem odvisen v Rimu od svetne oblasti, kadarkoli hočem učiti krščanski nauk."
Naj le slavi revolucija slavlje! Res, vse se je izpremenilo, odkar je Rim dne 20. marca 1870 prestal peturni bembardement.
In vendar, častiti zborovalci, mnogo je še ostalo 1 In če pomislimo, kaj je vse ostalo, nas to sicer ne naudaja s čutom zmagoslavja, pač pa s čutom trdnega zaupanja na boljšo bodočnost.
Ostal je zgodovinski značaj rimskega mesta. To ni nikakor v nasprotju s prejšnjimi besedami, s katerimi sem naznanil silovite premembe in brezbožno razruševanje. Vsi ti napori, zrušiti vse, kar je krščanskega, dasi samozavestno pričeti in dokončani, vendar niso dosegli svojega namena, ker ga doseči ne mogo. Saj značaj rimskega mesta ostane, dokler ni Rim kup kamenja in prahu, raznešenega na vse štiri vetrove. Rimskega mesta zgodovinski značaj ostane, dokler še stojč sedmeri griči. In, hvala Bogu, ti še stojč.
V sredini modernih najemninskih hiš, kakorš-nih je videti v vseh večjih evropskih in amerikan-skih mestih, zazre tvoje oko najedenkrat pročelje kake cerkve. Vstopiš — in vsprejme te starodavno svetišče, po verojetnih poročilih hiša Pudensova, kjer je stanoval sveti Peter. Stopaš po istih tleh, kjer so hodile kneza apostolov noge, kjer so klečale trume tisočev in tisočev romarjev. Moderni svet izginja. V duhu gledaš, kako krščanstvo raste iz malega, kako se veličastno dviga iz skrivališč, iz katakomb; v duhu gledaš, kako krščanstvo slavi slavlje nad poganstvom, kako ostanki poganstva vsprejemajo duha krščanskega; v duhu gledaš, kako se porodi in okrepi po preteku stoletij krščanska civilizacija, nov svet. In priče tega porajanja, teh izprememb vidiš v Rimu, če jih hočeš videti. Celijski vrh s svojimi cerkvami in kapelicami te spomina papeža Gregorija Velikega. Ne samo, da je radodarna, usmiljena roka velikega papeža opomogla revščini, katero je vsled
celej Evropi. Tukaj je še Ferdinand dobrotljivi vspre-jemal češko gospodo. V II. nadstropju je dvorana, iz koje so leta 1618 vrgli namestnika Martinica in Slavata ter pisarja Fabricija.
Poleg cerkve sv. Vita znamenita je prestara v romanskem slogu sezidana cerkev sv. Jurija, vteme-ljena od Vratislava I. leta 915. Boleslav II. založil je leta 973 tukaj prvi ženski samostan po Ipravilih sv. Benedikta in prva opatica bila mu je sestra Milada. Karel IV. podelil je opaticam naslov »kne-ginja", a ta je imela v društvu s praškim nadškofom pravico kronati kraljico češko. To čast ima sedaj prednica »damenstift-a", katera je seveda vselej iz rodbine cesarjeve.
Vsak obiskovalec Hradčina naj si tudi ogleda ,vež Daliborsko", t. j. stolp, v kateri so leta 1496 priprli Dalibora viteza s Kozojed radi umora i radi hujskanja naroda. Pravljica pripoveduje o njem, da mu je bilo jako dolgočasno notri (kar se lahko razumi, ker je ječa strašna I); zato so mu donesli gosli, s katerimi se je kratkočasil. To pravljico porabil je umetnik v krasno opero „Dalibor", katera se je Slovencem na čast v „narodnem divadlu" izborno predstavljala, oziroma pela. Tamnica »Dalibor" je strašna. Tudi na-njo napisal bi nesmrtni Dante: »Pustite vsako upanje vsi, ki pridete notri". — Poleg tega je na Ilradčinu še vse polno starodavnih palač prvih rodovin čeških, koje so se tekom stoletij naselile v obližju dvora kraljevskega.
(Dalje stedi)
izprememb na političnem in gospodarskem polju trpelo takratno večno mesto, temveč ista roka položi temeljni kamen papeževi državi. Ljudska hvaležnost mu plača radodarnost z darovi in oporokami, vsled katerih postane Gregorij Veliki veleposestnik. In to je prvo pravo papežev na patrimonij svetega Petra. Ravno isti Gregorij je, ki vabi sistematično barbare v cerkev. V Britanijo poSlje meniha, sv. Avguština, da pridobi poganske Anglosakse za Kristusa. Na celi svet se raztezajoče delovanje papežev se pričenja.
Se nekaj stoletij — in papež je vrhovni gospod krščanskega sveta, sodnik med mogotci in na-rodi. Tam na desni strani reke Tibere se dviguje velikanski spomenik, katerega so svetovni važnosti papežtva postavili največji umeteljniki vseh časov. Tam stoji Vatikan, tam se dviguje kupola sv. Petra ponosno proti nebu in ob njeni notranjščini se blesti z velikanskimi črkami napis: »Tu es Petrus et super hanc Petram aedificabo ecclesiam meam." In ta kupola se boči nad grobom sv. Petra, revnega ribiča iz Galileje.
O, pokleknimo v duhu na grob svetih apostolov, koder gori 89 svetilk noč in dan in molimo na kamenitih ploščah zapisano molitev: Daj nam, vsemogočni Bog, da nas, katere si utrdil v veri na skalnem grobu svetih apostolov, ne obvladajo zmote in dvomi.
Sedaj nam je jasno. Naj so tudi nekega dn6 vpili sovražniki svete cerkve: Rim je glavno mesto Italije, — mi kličemo celemu svetu in z nami milijoni katoličanov: Rim je še danes, kar je bil sto in sto let: ognjišče katolicizma, središče krščanstva.
Pa ostalo je še več! Naj so izginila zunanja znamenja dostojanstva, naj je papež svojega posestva oropan, naj je jetnik v svoji palači — papež je še vedno papež, nezmotljivi razlagalec krščanskih resnic, vrhovni branik resnice in pravice. In ljubezen, in spoštovanje do papeža, ali ni dandanes silneje, splošneje, kakor kedarkoli poprej ? Kedaj je vezala tesniša vez vernike in naslednike sv. Petra, kakor ravno v 19. stoletju? Vsako leto roma nebroj romarjev v Rim. Njihova srca pač ne vznaša krasota cerkvenih praznikov, njihovim očem pač ni dano videti papeža, delečega blagoslov urbi et orbi iz Loggia Vaticana. Toda prerivši se skozi laške straže in galerije vatikanske hit4 r velikanske prostore sv. Petra, poljubit roko sv. očetu, poslušat njegov glas, da se z veselim, mirnim, potolaženim srcem vrnejo zopet domov.
Celi svet prisluškuje besedam papeževim. Kar papež svetu oznani, bodisi da predpisuje pota, po katerih naj hodi cerkvena veda, bodisi da premo-trava temelje družabnega življenja, bodisi da se raz vzvišeno mesto bistrim pogledom ozira na najtežja časovna vprašanja, socijalne probleme, — vse se jemlje na znanje.
Papež ni več svetni knez: cerkveno državo so mu ukradli in navezan je sam na milodare vernikov. In vendar, kdo bi hotel trditi, da ni papež še dandanes mogočen političen faktor, mogočniši, kakor Sikst II. v 15. stoletja, ki se je boril, zapleten v politične interese italijanskega polotoka, sedaj s Flo-renco, sedaj z Benetkami. Samo tisti državnik, ki bi nosil to ime sebi v zasmeh, bi utegnil tajiti politični pomen gospoda nad 250 milijoni katoličanov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. septembra,
Dunajake občinske volitve. Včeraj je volil drugi razred, ki šteje 26.614 volilcev. Vdeležba je bila jako živahna, ker sta obe stranki napeli vse svoje moči pri agitaciji. Protiliberalci so obrnili posebno pozornost na prvi, drugi, četrti in deveti okraj, v katerih so liberalci pri zadnji dopolnilni volitvi 1. aprila imeli še znatne večine. Drugi razred voli 46 mestnih odbornikov; od teh so imeli v prejšnjem mestnem zastopu protiliberalci 24, liberalci 22 mandatov. Volilci so večinoma uradniki, učitelji in duhovniki. Protiliberalci so, kakor se nam poroča, pridobili pri včerajšnji volitvi 8 mpudatov, liberalci so prodrli s svojimi kandidati v prvem, drugem in devetem okraju. Tako imajo protiliberalci doslej 78 mandatov, liberalci pa šele 14; liberalna stranka je zgubila večino v dunajskem mestnem zastopu, koder je gospodarila mnogo let. Upanje je, da protiliberalci dobe nekaj mandatov tudi v prvem volilnem razredu.
Dunajske oije volitve. O dunajskih občinskih volitvah smo zadnjič poročali, da so proti-semitje v tretjem volilnem razredu zmagali v vseh okrajih, razun »kraja Favoriten, v katerem je bilo
potreba ožje volitve. Pretečeno soboto se je tore vršila ožja volitev mej dvema protisemitoma in dvema' nemškima nacijonalcema. Vdeležba je bila jako živahna, dunajski Cehi so vsi glasovali za protisemite. Volilci so oddali 1504 glasovnic. Vsled brezmejne agitacije nemških nacijonalcev in židovskih liberalcev sta bila izvoljena oba nemška nacijonalca. Prvi je dobil 927, in drugi 678 glasov. Krščansko socijalna kandidata sta ostala z 611, oziroma 573 glasovi v manjšini. Liberalci so le vsled tega glasovali za nemška nacijonalca, ker sta slovesno izjavila, da v slučaju, ako bodeta izvoljena, ne bodeta pripadala protisemitski stranki.
Cesarski namestnik v Galiciji bode sedanji deželni maršal knez Sanguszko. Na njegovo mesto pride najbrže grof Stanislav Badeni, brat prihodnjega ministerskega predsednika.
Na Tirolskem se bodo vršile deželnozborske volitve dne 4. novembra v kmečkih občinah, v mestih in trgih 6. novembra, v trgovskih zbornicah 7. in v veleposestvu 9. novembra.
Nezaupnico proti liberalnemu drž. poslancu dr. R u s s u so sklenila mesta Homutov, Prostejev in Vipert. Podpisani izjavljajo v nezaupnici, da dr. Russ v zadnjem času ni bil dovolj nemškonaroden in zato ga ne bodo več volili v deželni zbor. Dr. Russ je jeden prvih voditeljev združene levice, nezaupnica velja torej tudi levici.
Bolgarija. Pretečeno soboto se je vršila druga sodnijska obravnava proti ondotnima listoma »Narodna Svoboda" in »Narodni Prava". Pisec onega članka v »Narodni Svobodi", ki je bil naperjen proti knezu Ferdinandu, je neki Mittakov. Sodišče ga je obsodilo na pet let težke ječe, katero je moral takoj nastopiti. Drugi list, »Narodni Prava", je pa le ponatisnil posamne odstavke iz prvega, ter pri-dejal nekoliko komentara, vsled česar je sodišče urednika tega lista oprostilo vsake kazni.
Švedslco-norvešlei prepir se še sedaj ni popolnoma polegel. Zanimiv oklic glede tega je izdal dr. Ibsen, 'ki je bil popreje odločen sovražnik Švedov, Priobčil je v nekem radikalno strankarskem listu daljši članek o švedsko - norveški zvezi, ki je vzbudil splošno pozornost. Po njegovem mnenju je za Nor-vegijo veliko koristneje, ako se ohrani tudi nadalje zveza mej obema državama, in strastno obsoja misel, da bi postala Norvegija samostojna republika. Kot neobhodno potrebo pa smatra omenjeni dr. Ibsen spremembo glede na sedanjo kraljevo rezidenco. Do sedaj je namreč navada, da stoluje kralj vedno v Stokholmu in le včasih za kakih par dnij obišče Norvegijo. Ta navada ni nikakor umestna in se mora odstraniti. Po predlogu dr. Ibsena bi moral kralj stolovati 12 let v Stokholmu in 5 let v Kri-stijaniji, to je po razmerju mej švedskim in norveškim prebivalstvom.
Francozi na Madagaskarju. Sobotna »Agence Havas" priobča dopis francoskega generala Duchesnč iz Madagaskarja, v katerem ta izraža upanje, da bodo njegovi vojaki kmalu dospeli v Ta-nanarivo, in pristavlja, da je že zadnji čas, kajti število francoskih vojakov se je znatno zmanjšalo. Bolnišnice so prenapolnjene z bolnimi vojaki in zdravnikov zelo pomanjkuje. Velik del bolnikov bode moral premestiti v nalašč za to prirejeno bolniško ladijo, v katerej bi bili bolniki čez zimo varneji, nego v takozvanih kitajskih barakah, koder se je bati nalezljivih boleznij, posebno kolere. V svojem poročilu pa general popolno molči o vojaških operacijah, le toliko omenja, da bode kmalu lahko nabiral za vojaško službo ondotne domorodce ter upa, da bode ž njimi bolje izhajal, kakor pa s francoskimi vojaki.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 24. septembra.
(»Narodovo" prijateljstvo za delavski stan.) Nezgodo, ki se je prigodila v nedeljo pred prostori .Delavskega konsumnega društva", porablja sinočni .Narod", da na uprav surovi način napada društvo, ter očita delavcem pijančevanje in zapravljivost. »Narod" delavcu po trudapolnem tednu niti v nedeljo ne privošči kozarca vina. To je vender le preveč čudno od liberalnega lista, ki dan za dnevom bobna in vabi ljudi na veselice, kjer se pač ne uče varčnosti in treznosti. Kar piše »Narod" glede nravnostno dvomljivega vedenja žensk v teh prostorih, je vse grda laž, ki se sama obsoja. Sploh delavci prav narede, ako si shranijo to številko »Narodovo", da se bodo še pozneje spominjali, kake prijatelje ima delavski stan
pri »Slov. Narodu". — Ako ie nič ne pomagate delavcu, gospoda narodno - napredna, vsaj to mu privoščite, da on s svojo družino spije v nedeljo v pošteni družbi liter natornega vina po 30 kr., dočim je poprej po beznicah dobival ponarejeno vino in je plačeval po 40 in 48 kr.
(Licitacija lož.) Včeraj se je vršila javna dražba lož v deželnem gledališču za prihodnjo sezono. Denarni vspeh je jako neugoden. Leta 1898 so skupili za lože k nemškim predstavam 10.929 gld., lansko leto še 6645 gld., a letos le 4160 gld.; za slovenske predstave 1893. leta 5150 gld., lani 5095, a letos le 2527 gld.
(Nova deželna bolnica) bode v kratkem dogo-tovljena; z deli jako hit6, da prej ko mogoče premestijo bolnike iz barak.
(Imenovanje.) Vodja pravosodnega ministerstva je imenoval pristava pri okrajnem sodišču v Kranju, gosp. Josipa S t a r i č a, okrajnim sodnikom v Mokronogu in avskultanta g. Franca Milcinskega, pristavom pri okrajnem sodišču v Idriji.
(Odhod vojaštva.) Danes odšli so 1. in 2. baterija ter štab 7. divis. artil. polka peš iz Ljubljane na svoje novo mesto v Gradec, kjer ostane nadalje v garniziji.
(Osebne vesti.) Na nižjo državno gimnazijo, ki je letos nastanjena v Waldherrjevem zavodu, sta došla letos kot suplenta gg. dr. 2 m a v e c in absol-viran modroslovec 2 i 1 i h. — Bivši župnik komenski, d. g. Mat. Tavčar se je preselil v Ljubljano ter se nastanil v škofijskem dvorcu pri sv. Petru.
(Iz Škofje Loke) dne 23. sept. V nedeljo popoludne spremili smo na pokopališče dne 20. t. m. umrlega g. Jakoba Hafner-a, nekdanjega profesorja na ljubljanskej realki in mnogoletnega vodjo Wald-herrjevega zavoda v Ljubljani. Mnogobrojna vdele-žitev gg. uradnikov, profesorjev, duhovnov i. t. d. mnogi krasni venci in ginljive nadgrobnice loškega bralnega društva in ljubljanskega »Slavec" pričale so, da si je znal ranjki v vseh krogih pridobiti prijatelje in znance. Sicer se je gibal ranjki v svojem življenju v vrstah naših nasprotnikov, vendar si je znal vsled svojega mirnega in prikupljivega značaja povsodi prisvojiti mnoge simpatije. Najlepša poteza njegovega značaja bila je pa velika usmiljenost in požrtvovalnost do bližnjega. O tem ve dokaj pripovedovati Skofja Loka, katere blagor mu je bil kot rojstnega mesta vedno zelo pri srci, o tem morajo spričevati nebrojne družine in dijaki, ki so dobivali v dobrih nasvetih in gmotnem obziru nebrojno podpore. Res, da je moral ranjki v svojej bolezni spoznati resnico besedi, da je nehvaležnost plačilo sveta, a upajmo, da ga Bog obilno poplačuje ondi za njegova dobra dela. R. I. P.
(V Trnovem na Notranjskem) se je v vstavu čč. šolskih sester de Notre Dame pred nekaj dnevi pričelo šolsko leto. Ker imajo vsi štirji razredi lepe prostore v novo zidanem šolskem poslopju, se je stara samostanska hiša izpraznila ter se je za stanovanje gojenk nekaj lepih sob priredilo. Oglasilo se je, in vstopilo je že lepo število deklic, Notranjk, Gorenjk in tudi Primork, pa še je 5—6 praznih mest. Stariši, kateri želijo izročiti svoje hčerke za primeroma malo nagrado v nauk in vzgojo vrlih »ubogih šol. sester de Notre Dame", naj se blagovolijo brž oglasiti. — Sola je slovenska, v vsih razredih učni jezik slovenski, vender se učijo deklice tudi nemški, po želji starišev tudi italijanski, godbe, petja in raznih ročnih del. Stariši, kateri so dosedaj imeli svoje otroke v tem zavodu, so bili popolnoma z vsem zadovoljni. V hiši je kapela, v kateri se hrani presv. Rešnje Telo; pred hišo lep, prostoren vrt; kraj je zdrav.
(Iz Črnomlja.) Opozorili smo že jedenkrat, da se bodo graščina v Črnomlju, lože in njive prodale potom javne dražbe. Grad in mlin se bota prodala dne 1. oktobra; izklicna cena gradu je 25.000 gld. in mlinu 8000 gld. Ker bi radi, da pride grad v domače roke, zato naj se tu pokaže pravo narod-njaštvo, da morda grad ne kupi kak žid ali drugi tujec. Vadij znaša 10 odstotkov od vzklicne cene. Za grad in mlin bode plačati do konca tega leta tretjino, za gozde in njive pa četrtino, ostanek pa v petih jednakih letnih obrokih s petodstotnimi obresti.
(Umoril) je z nožem Gregor Butalič, 26 let stari fant iz Tunjic, hiš. št. 1. dne 22. t. m. zvečer
Tomaža Goloba, *ji zemljaka v Tunjicah hiš. št. 4. Vzrok je bila žena Tomaževa. Zavoljo njenega po-
hujšljivega življenja se je bati novih nesreč.
•
(Brezsrčni kapitalizem in njegove žrtve.) Iz Karlovca, 20. septembra: Med Jasko in Karlovcem je »postaja" Draganič, na progi ogerske državne železnice. Večkrat hiti mimo po 24 vlakov na dan. Stražar — ki je ob jednem »glavar" postaja za 3 gld. priboljška — mora pripaziti na sleharni vlak, tako, da mu je cel6 po noči ves čas, ki je spanju potreben, raztrgan. Ljudstva se nagrne tu mnogo, ker ima opravka ali v Karlovcu ali v Jaški. Stražar in glavar pa ima samo jedno sobico, v kateri se spi in in kuha, ki je blagajna in — čakalnica. Po zimi čakajo potniki v tej sobi, a oni pridejo več ur pred vlakom. Ubogi stražar si še oddahniti ne more, še kam sesti nima, ker so mu seljaki zastavili vsaki kot, posedli klop, mizo, postelj. Potreba ukazuje, da uprava državne ogerske železnice pri-zida za čakajoče kmetiško ljudstvo čakalnico, ako ne majhni kolodvor, z vso silo pa tirja premembo ta-takega napornega in uboj nega stanja človekoljubje, ne gledd na to, ali taka postaja kaj nosi ali ne. Na postaji Draganič pa je mesečni promet velik, ker daje mesečno čez 300 gld. čistega dobička. Da se pri takih odnošajih trpi tako človekomorna služba, kriva je temu mažarska samogoltnost, ki le svojim ljudem privošči lepa in unosna mesta, dočim se morajo domaČi sinovi umikati na zadnja in tegotna mesta. Očividno je, da tako nevarno in neznosno stanje na postaji Draganič zločinca tako rekoč mika na »delo". Na tej postaji je bil stražar in glavar neki Pižmoht, doma iz Mokronoga, s svojo ženo, rojeno blizu Gorice, ki je težavno to službo opravljal že 15 let. Ima tri sinove, katerih jeden služi na turških železnicah ter je bil nedavno starišem poslal 130 gld. turškega zlatega in srebrnega denarja, a druga dva se šolata na realki in gimnaziji. Bilo je 17. t. m. ob 10. uri po uoči. ko odide mešani vlak na Reko in ko gre Pižmoht ugasnit signalne svetilke. 2ena njegova se nasloni na posteljo, da bi pregnala spanec. Ta trenutek izkoristi zločinec: z ušesom sekirice udari ženo po sencu, da onesveščena obsloni, odpre miznico, v kateri je bil denar za prodane karte (okoli 4 gld.) in katere karte je stražar sproti sam pisal, vlomi v drugo miznico ter pobere svoto, ki jo je sin poslal s Turškega. V petih minutah se vrne mož. Videč in misleč, da mu žena dremlje, jo pokliče, pa se mu ne oglasi. Pokliče jo drugič, potegne robec na glavi, pa vidi, da ima veliko rano na sencu. Prestrašenemu pade svetilka iz rok, jame vpiti na pcmoč, žena parkrat izdihne ter bruhne krvi iz ust, sosedi pritek6 in najdejo predale odprte in izpraznjene. — Vsakega prepričanje je to, da to hudodelstvo bi se ne bilo zgodilo, ko bi železnična uprava ne bila toliko lakomna, brezozirna in brezsrčna.
(Razširjenje nekaterih ulic) je predmet, s katerim se pečA zdaj mestni stavbinski urad povodom demoliranja nekaterih hiš. To razš'rjenje tiče se nekaterih ožjih, za vozni promet zelo nedostatnih ulic, kakor so: vhod s Turjaškega trga na Breg, s Kongresnega trga v Gradišče in iz Florijanskih v Rožne ulice i. dr. Glede regulacije mesta in sprejetja glavnega načrta d& se sedaj reči le toliko, da bode občinski svet pečal se v tej jeseni s Fabijanijevim in event. tudi z inženir Baumannovim načrtom, katerega bode zadnji stoprav izdelal in predložil. Skrajni čas in nujno potrebno bi seveda bilo, da se ta zadeva v tekoči jeseni, oziroma letošnji zimi v občinskem svetu že definitivno reši in v tir spravi, kajti drugače bomo z regulacijo mesta spomladi tam, kjer smo bili — pred potresom I
(Ljudi — zebe!) Hladna jesen je tu; mej tem ko nas ogrevajo po dnevi še topli solnčni žarki, sili nas večerni in jutranji jesenski hlad obleči se v zgornjo suknjo, po noči pa je ta hlad na prostem že zelo čuten I In ta mraz čutijo zdaj že več kot treba, ljudje, odrasli in otroci po barakah. Dan e v jutro so v nekaterih teh barak otroci jokali, rekoč da jih zebe! — Ali se bode res še na dalje malomarno gledalo, kako nekateri hišni gospodarji svojeglavno roke navskriž drž^, mestu da bi
popravili hiše in stanovanja, kamor bi se utaknili ljudje iz barak?
(Policijska kronika.) Mestna policijska straža aretovala je od včeraj (23.) do danes (24. sept.) v jutro 13 oseb in sicer: 6 zaradi razgrajanja in kalenja nočnega miru, 1 zaradi hudodelstva teške telesne poškodbe, 1 zaradi pregreška po § 45 orož. zak. in 5 zaradi potepanja in neizkazanega bivališča. — Včeraj popoludne nastal je v gostilni št. 4 na Karlovski cesti pretep, katerega so prouzročili nekateri tja došli pijani ljubljanski postopači. Pri tem je hlapec Franc Janežič iz Ljubljane hlapca Fran« četa Tancek-a z nožem v levo roko težko ranil; istotako sta bili lahko poškodovani gostilničarka Helena Tomec in natakarica Reza Pire. Polic, stražnika, ki sta došla na kraj prepira, naredila sta konec
razsajanju in aretovala krivce.
*
* *
(Razpisane službe.) Pri deželnem nadsodišču v Gradcu je izpraznjeno mesto oficijala pri pomoČnih uradih v X. plačilnem razredu. Prosilci za to mesto morajo vložiti dotične prošnje do 31. oktobra pri predsedstvu gori imenovanega sodišča. — Pri okrajnih sodiščih n& Krškem in v Ribnici je namestit-mesto diurnista z mesečno plačo 30 gld. Prosilci, ki so zmožni obeh deželnih jezikov in so bili že v jednaki službi, morajo vložiti svoje prošnje do 1. oktobra pri jednem gori imenovanih sodišč.
Darila vsled potresa.
Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so za po potresu prizadete še sledeča darila: Vredni-štvo »Amerikanskega Slovenca" v Toweru zbirko 238 gld.; zbirka neimenovanih 32 gld. 65 kr.; gospod Josip Skoberthal, železniški uradnik v Roču, zbirko 1 gld. 50 kr.
Društva.
( K a t o 1 i šk o - p o 1 i t i čno in gospodarsko društvo za Sloveuce ua Koroškem) je zborovalo v nedeljo dne 15. septembra v Lipi pri Rudi. Shod sa je zelo dobro ob-nesel. Prišlo je 200 poslušalcev, med njimi šest duhovnikov. — Prihodnja shoda priredi društvo v nedeljo dne 29. septembra t. I. pri »Blazniku" v Gre-binju, začetek popoludne ob pol 4. uri, in v nedeljo dne 6. novembra t. 1. pri »Kramarju" v Hodišah, začetek popoludne ob pol 4. uri. Govorilo se bo o političnih in gospodarskih zadevah. Posestniki naj se udeležijo teh shodov v obilnem številu.
Telegrami.
Dunaj, 23. septembra. Pri današnji, v najlepšem redu vršeči se volitvi so dobili protisemili 32 mandatov, 14 mandatov so dobili liberalci, in sicer v notranjem in Leo-poldovem mestu ter v okraju Alsergrund. Liberalci so izgubili 8 mandatov, in to v okrajih: Landstrasse, Wieden, Simmering, Hietzing, Kudolfsheim in Dobling. Udeležba pri volitvi je bila ogromna. Večine so v nekaterih okrajih majhne, tako v okraju Dobling 5, Favoriten 46 glasov. Dosedaj imajo protisemitje od 138 mest 78 mandatov v občinskem zboru.
Dunaj, 24. septembra. V prvem okraju je bilo oddanih pri obč. volitvah 2. razreda za liberalce 1336 in za antisemite 488 glasov, v drugem okraju 1158 liberalnih in 824 antisemitskih glasov; v tretjem okraju imajo antisemitje večine 500, v četrtem 200, v petem 200, v šestem 100, v sedmem 300, v osmem 200, v desetem 100, v enajstem 50, v dvanajstem 100, v trinajstem 100, v štirinajstem 80, v petnajstem 150, v šestnajstem 300, v sedemnajstem 400, v osemnajstem 600, in v devetnajstem 5 glasov večine: v devetem okraju so imeli liberalci 150 glasov večine. — Vseh volilcev v drugem razredu je okroglo 26.000 in od teh jih je prišlo volit 21.000, ki so oddali 11.660 glasov za antisemite in 9770 za liberalce. Vkljub tej ogromni udeležbi in neizmerno živahni agitaciji je vladal po vseh okrajih mej volitvijo vzoren red.
Dunaj, 23. septembra. Zunanji minister grof Goluhovski se je podal včeraj na osem
Najbolje priporočena
za preskrbljenje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
menic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera
Wien,
I. Bezirk,
dnevni dopust v Galioijo. Prvi sekcijski načelnik v zunanjem ministerstvu, baron Passetti, se je povrnil z dopusta ter bode vodil posle tako dolgo, dokler ne nastopi poslaniške službe v Rimu.
Dunaj, 23. septembra. Drugi predsednik najvišjega sodišča, baron Lemayr in dvorna svetnika Budrinski in Pollak so se podali v soboto v Gmunden in poklonili grofu Bel-crediju umetno izdelano adreso v slovo. Bel-credi je bil globoko ganjen ter se je zahvalil s toplimi besedami.
Dunaj, 24. septembra. Listi poročajo, da se bode po Badenijevem predlogu gledč volilne preosnove ustanovila nova volilna ku-rija, v katero se bode po skoraj občni volilni pravici volilo 80 poslancev. Ta predlog pride že neki še to jesen na vrsto v državni zbornici.
Gorica, 28. septembra. Danes so bili izvoljeni v dež. zbor izmej laških veleposestnikov: dr. Pajer, Verzegnassi in Benardelli; vsi so italijansko liberalnega mišljenja.
Zagreb, 23. septembra. Zagrebški listi priobčajo program povodom cesarjevega bivanja v Zagrebu. Cesar dospe dne 14. okt. v spremstvu ministerskega predsednika barona Banffyja in barona Khuen-Hedervaryja ter odpotuje 16. oktobra zvečer.
[f Praga, 24. septembra. Deželni poslanec in župan pribramski, Mixa, je vsled sklepa izvršujočega mladočeškega kluba izključen iz mladočeške stranke, ker se je udeležil katoliškega shoda. (!)
Tarnopol, 23. septembra. V tukajšnjem okraju so zbolele za kolero 20. in 21. t. m. štiri osebe; jedna je umrla in tri so ozdravele.
Berolin, 23. septembra. Kakor poroča „Voss. Ztg." iz Londona, je podelila kraljica Viktorija konservativnemu poslancu Henry de Worms plemiški stan.
Berolin, 23. septembra. Danes se je ustavil |tukaj ruski finančni minister pl. Witte, ki potuje v inozemlje, ter ostane tukaj dalje časa.
Belgrad, 23. septembra. Poročila opozicijonalnih časnikov, ki trdijo, da se bode preosnoval srbski kabinet, takoj ko se vrne kralj s potovanja, so neresnična.
Pariz, 23. septembra. Včeraj je obiskal francoskega predsednika Faura grški prino Nikolaj. Popoludne je princ obiskal tudi zunanjega ministra Honotauia.
Pariz, 23. septembra. Predsednik Faure je obiskal danes dopoludne belgijskega kralja.
Genf, 23. septembra. Na tukajšnjem jezeru je vtonilo danes 6 oseb, ki so se vozile v malem čolniču.
Havana, 22. septembra. General Luque je obkolil vstaški tabor v Santa Paquita. Vstaši so izgubili osem mož, na španjski strani pa je padel jeden mož in dva sta ranjena.
Umrli so:
23. septembra. Ivan Merzlikar, kajžarjev sin, 6'/» lata, Ilovca 3, daviea.
V otroški bolnišnici:
22. septembra. Frane Jesenee, krčmarjev sin , 3 leta>
daviea.
Meteorologično porodilo.
8 a	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm
23	9. zvečer	746-4	10.6	brezv.	jasno	
24	7. zjutraj 2. popol.	7456 743-7"	5-8 20.4	si. svzh. si. jvzh.	megla jasno	00
Srednja normalom.
včerajšna temperatura 110°, in za 2-8 pod
Zahvala.
572 1-1
Za mnoge dokaze iskrenega sožalja ob bolezni in smrti nepozabnega nam sina, oziroma brata, svaka in strijca, gospoda
prof. Jakoba Hafner-ja
istotako za darovane vence, za obilno in častno udeležbo ter ganljivo petje pri pogrebu izražamo tem potom vsem sorodnikom, tukajšnjim in zunanjim prijateljem in znancem, zlasti tudi slavnemu občinskemu predstojnišlvu, čast. sodnemu, davčnemu in železniškemu uradništvu, čast. duhovništvu in č. č. očetom kapucinom, slavni čitalnici, gospodom pevcem bralnega društva in gasilnemu društvu v Škofji Loki, g. dr. J. Waldherrju in učencem njegovega zavoda v Ljubljani, slav. pevskemu društvu „Ljubljana" in drugim gospodom pevcem Ljubljanskim, sploh vsakemu in vsem, ki so na katerikoli način proslavili pokojnikov spomin, svojo najiskrenejšo zahvalo.
V Škofji Loki dnč 22. septembra 1895.
Žalujoča rodbina.
Poslano. 5,3
Odgovor „&odi".
Goriška „Soča" je v svoji 36. številki od 6. sept. t. 1. prinesla naslednjo notico, katero je potem nje vrednik ponatisniti dal v svojem ..Primorcu" doslovno tako-le: „Sliki pokojnega ravnatelja svetogorskega, monsig. Lovro Rutarja, videli smo te dni razstavljeni v oknih faternollijeve in Gugiielmove knjigarne. Obe sta dobro izdelani po goriških slikarjih. Prvo je naslikal g. Delneri, drugo g. Gosar. Prva slika je v vsakem pogledu popolnejša in istinitejša. Tako sodijo tisti, ki so najbolje poznali blagega pokojnika".
G. Gabršček ! Od svoje strani sem popolnem prepričan, da predstoječe vrstice ne izhajajo iz Vašega prepričanja, marveč sem zagotovljen, da so le izraz Vašega sovraštva; zato Vas prašam, ali ste z a m e n i 1 i sliki, ali kaj Vam je bil prav za prav namen pri oni vesti?
Sieer, žal, ni to prvikrat, ko Vam slepa s t r a s t vodi pero. Kar se tiče mene, naj naravnost povem in brez hlimbe, da mi v moji zadevi zadostuje dejstvo, kojo se očituje s tem, da italijanski listi molče, dočim bi bili brez dvojbe pisarili, ko bi bila resnica, kar blede Vaše pero. To dejstvo, pravim, je pa za-me tem gotoveje in zdat-nejše spričalo, ker mora vsak nepristran človek, ako stvar in odnošaje prevdari, takoj priznati, da bi me bili italijanski listi, kakor goriški „Corriere" in tržaški „Piceolo" itd., ostro prijeli, ako bi bila Vaša trditev resnična, kakor je to že običajno v italijanskih listih proti Slovencem.
Tako pa kar s zadoščenjem konštatujem, ker grajati me si ne upajo, hvaliti pa nočejo naravnost, zato molče in me puste na miru. Ali niste tega prepričanja? Zato menim, da imajo ti vredniki še nekaj poštenja, akoravno so večinoma židje. Zdaj vprašam, kaj ste pa Vi ? !
Tako postopanje malo časti „narodnjaka", za kakoršnega se pred vsem svetom imate, ker udrihate čisto brez povod a in to še po svojih bratih Slovencih.
Sicer pridi še do tega, kar želim, da se izpolni v pojasnilo in v prid resnici. Ako ste pošteni in se hočete do dobra prepričati o resnici, blagovolite dobiti sliko od Vam toli k srcu priraslega Delnerija — jaz Vam svojo tudi prepustim — ter pošljite obe na ogled in razsodbo, kamor Vam drago: na katero-koli akademijo, na Dunaj, v Rim ali Benetke. Kar tam odločijo, to še le sprejmem, vedoč, da se bo sodilo po skušnji in razumnosti, nikakor pa ne po Vaše, namreč iz zaviBti.
Vedite, da si ne dam po nobeni ceni od Vas zapovedovati ; ali mislite, da sem Vaš Janša ? Pozovite ga, da bota skupno mogla še nadalje ..delovati". Menim, da ne bote zahtevali, da še jasneje govorim.
Toliko Vašim strastnim črticam v odgovor.
V Gorici, dno 21. septembra 1895.
Ivan Gosar.
PRAK1ISCH undGUI
tistemu, kateri mi dne 19. t. m. vzeto uro in verižico nepoškodovano nazaj prinese.
571 2-2	V. Ranili.
Prečast. duhovščini
za liturgično uporabo najbolje priporočeno
V. A.Vinding-a
v Bistrici ob Dravi na KoroSkem
patentovano, na posebni način prirejeno
oglje za kadilnice
100 komadov gld. 180, poštni zabojček po 150, 200 in 300 komadov. Pri naročilih blagovoli naj se posluževati nemškega ali latinskega jezika. Dobi se tudi patentovani stenj za večno luč.
Priznanje. Pri Vas naročeno in prejeto oglje za kadilnice
smo porabili. Vaša iznajdba je res krasna, namenu popolnoma zadosčujoča in praktična. Blagovolite mi poslati zopet zabojček s 300 komadi — Malteški redovni konvent v Pragi, III., Bad-gasse 4, v maju 1895. I b 1, t. e. superijor. 19 52-14
Karol Wolf-ov
restitucijski fluid
(izvleček najizvrstnejših gorskih zelišč).
Mnogostransko izkušeno hladilno in krepčevalno sredstvo po velikih naporih in trajnem Jez-darenju — Najizvrstneje pri vseh zunanjih boleznih, kakor: trganju, revmatični mrtvoudnoatl, zvl-Jenju, zaklopnenju kit itd.
Cena steklenici 1 gld. 25 kr.
557 3
Karol Wolf-ov
redilni prašek za domače živali.
Preskušen pri vseh domačih in koristnih živalih, kakor konjih, govedih, ovcah, prašičih itd., ako rade ne jedo ali težko prebavajo; izvrstno varovalno sred- * stvo proti kužnim boleznim.
Cena zavitku 45 kr. Glavna zaloga pri jedinemu izdelovatelju:
K. W01F-u, lekarnarju v Vipavi, Kranjsko, via Postojina in Gorica
nrvvvvvvvvfc
S Stanarinske w knjižice
za stranke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobč se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Katol. Tiskarni
v Ljubljani.
Odvetniška pisarna dr. Alfonza Mosche-ta
Frančiškanske ulice štev. 16
nahaja se sedaj	554 3—3
v drugem nadstropju iste hiše.
Dunajska b
o r z a.
šssr
Dn6 24, septembra.
Skupni državni dolg v notah.....100 gld.
8kupni državni dolg v srebru.....100	,
Avstrijska zlata renta 4%......121	„
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron .	100	„
Ogersiia zlata renta 4%.......121	»
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	„
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1054	„
Kreditne delnice, 160 gld............402	„
London vista...........120	„
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj.	58	„
20 mark ............11	„
20 frankov (napoleondor)............9	„
Italijanski bankovci........45	„
C. kr. cekini......................5	„
55 90 75 90 60 50
25 65 95 78 54 22 70
Dn6 23. septembra.
4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	151	gld.	25	kr.
6% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	159	„	25	„
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....196	„	59	„
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron	98	„	60	„
Tišine srečke 4%, 100 gld.......147	„	—	„
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	130	„	50	„
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	65	„
Posojilo goriškega mesta.......112	„	—	„
4% kranjsko deželno posojilo .....	99	„	25	„
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4^4	99	„	90	„
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	223	„	—	„
„ „ južne železnice 3% .	169	„	50	„
„ „ južne železnice 6£ .	131	„	—	„
„ „ dolenjskih železnic 4%	99	„	50	„
Kreditne srečke, 100 gld................203	gld.	— kr.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	140	.	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	17	„	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	„	50	„
Salmove srečke, 40 gld........70	„	—	„
St. Gen6is srečke, 40 gld.......71	„	50 .
Waldsteinove srečke, 20 gld......53	»	—	„
Ljubljanske srečke..................23	a	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. .	178	.	50	.
Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl.st.v.	3540	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	532	.	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	112	,	25	„
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	78	„	—	.
Montanska družba avstr. plan.....100	„	90	n
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	168	,	-	,
Papirnih rubljev 100 ................129	„	62	„
aHT Nakup in prodaja ? vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Savarov&nje za zgu^ j pri žrebanjih, pri izžrebanju
najManjsega dobitka. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
EBC1J
UVoHzBile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasss 74 B.
66
ftf-Pojasnila *£S v vseh gospodarskih in Dnančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gjF naloženih g l avn i o. 1Q
Izdajatelj: Dr. Ivan Janežič.
Odgovorni vrednik : Ivan Rakovec.
Tisk ..Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.