Leto LXIX Stev. 189 a 4 Ljubljani, v sredo, 13. avgusta I94I-XIX Fo«*iM • k*"** Prezzo — Cena L 0.70 Naročnina mesečno ^ ^^ ^ fl^^HH^ Abbonamentl: Meto .tvo 20 Lir - ne- ^^^ ^ /KM ^^M ^^ f fMf ^^k f ^ .. 20 Lire. Edizione ^f f jmJm -l\lg^C ^ inozemstvo 50 Lir. ^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^ ^^^^ ^^^^^ ^^ rafi. Ljubljana Bf M^T — M _^^^^ 10.650 per tflj abbo- 10.650 za naročnino ^^^^^^ dHbv SB^^ ^ aHMIV P« in 10.349 za inserate. le in«erziqni. Podružnica! Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika. F i IU1 • t Novo mesto. g Ur.dnlitvolnnpr.v.i Kopitarjev. 6, L|nbl|an^ ; N°V° m<*l določevalo letalsko ministrstvo. Milan. 12. avgusta, s. Milansko županstvo je tolmačilo čustva globokega sožalja meščanov ob smrti junaškega vojaka Italije, ki je daroval svojo cvetočo mladost domovini, S tem, da so je odločilo imenovati po njem ulico mesta, tistega mesta, kjer se je rodil in študiral in katero ga je pozdravilo - sedemnajstletniko - kot najmlajšega italijan. pilola. V Milan, ki je rojstno mesto fašizma, se je vračal vedno z veseljem: sedaj bo ostal večno vtisnjen v spomin meščanom kot najpogumnejša in slavna žrtev. Nemcem in Italijanom se v Ameriki godi krivica Washington, 12. avg. lp. Protiitalijanska in protinemška politika Rooseveltove vlade si je izmislila novo krivico, ki se tie da nikakor opravičili. Zdaj so namreč začeli odpuščati vse uradne nameščence, ki so italijanskega ali nemškega po-kolenja, čeprav so rojeni v Združenih državah. Celo nameščenci, ki so italijanske ali nemške krvi po mnogih rodovih, so prisiljeni zapustiti svoja mesta. Churchilla Angleži prav nič ne marajo Washington, 12. avg. lp. Ali angleški narod še vedno zaupa Churchillu? To je naslov članku, ki ga je v listu »Newyork Post< napisala ameriška časnikarica Dorothy Thompson. Ko skuša najti pravi odgovor na vprašanje, poudarja pisateljica, da je položaj Anglije hudo kočljiv in da Churchillu v Angliji močno nasprotujejo. Angleški ministrski predsednik se je obdal s samimi osebnimi prijatelji, ki so zasedli silno važna mesta, ne da bi bili zanja sposobni. List zaključuje članek z ugotovitvijo, da Churchilla večkrat navaja ameriško novinarstvo kakor pa angleško. Churchillova veličina je angleško izvozno blago, ki ga v Združenih državah mnogo porabijo. Gibanje vseh vzhodnih azijskih plemen Tokio, 12. avgusta, lp. Ob obletnici smrti cesarja Mežija bodo 3. novembra v Tokiu sklicali shod vseh vzhodnoazijskih držav, da bi ustanovili gibanje in združitev vseh vzhodnoazijskih plemen. Povabljeni bodo zastopniki Kitajske, Mandžukua, Francoske Indokine in Siama. »Volki6cher Beobachler« pa opozarja, da je londonska besedna ofenziva močno popustila. Nekaj dni sem že pripravljajo angleško javnost na to, da bo Rusija doživela nekaj hudih udarcev in da je popoln polom ruske vojske več kot mogoč. Zanimanje angleške javnosti se obrača tudi proli skrajnemu vzhodu, kjer je položaj od ure do ure bolj kočljiv. Pri pogovorih med Londonom in Washinglo-nom glede dogodkov na Tihem morju se opaža velika skrb glede ameriške pomoči Veliki Britaniji. Saj bi imela vojna med Severno Ameriko in Japonsko logično posledico, da bi Washington ne mogel več toliko streči Veliki Britaniji, ko bi Amerika hkrati morala pošiljati vojni material vladi v Čunkingu, Avstraliji in Novi Zelandiji. Rim, 12. avg. lp. Italijanski tisk podčrtava, du že nekaj dni sem angleško časopisje ne skriva svojih skrbi glede položaja na vzhodni fronti. Počasi priznava, da se sovjetskim armadam precej slabo godi, zlasti v ukrajinskem sektorju. Poročevalska agencija »Exchange Telegraphc pravi dobesedno, ila se je nemškemu vrhovnemu poveljstvu posrečilo maršala Budjoniju presenetili. Tudi londonski radio rabi že bolj črnogled jezik. Tako je nn primer eden njegovih govornikov napovedal, da borlo morali Sovjeti prepustiti vse ukrajinsko ozemlje sovražniku. Tokio, 12. avgusta, lp. Neki predstavnik japonske vlade je na časnikarskem shodu izjavil. du bi Japonska ne mogla gledati na morebitno pošiljanje vojnega materiala med Ameriko in sovjetsko Rusijo po pristanišču Vladi-vostoku kot na običajno trgovanje. Tokio, 12. avgusta. Ip. V uradnih krogih zanikajo vest, da bi bil« Japonska zahtevala od sovjetske vlade neke koncesije. Una vittima di delittuosa azione politica Morte dellagente di pollzla ViHorio Jagodic Domeniea nei pomeriggio 1'agente di polizia Vittorio Jagodio, appartenente al corpo degli ex agenti della polizia jugoslava passati alle dipen-denze della nostra Questura, si trovava, assieme a due agenti di P. S., nei rione di Šiška, facendo parte di un delicato 6ervizio di polizia che si svolgeva alle dipendenze del nostro questore commendatore Messana. Questo agente aveva 1'inca-rico di sorvegliare alcuni individui sospetti. Men-tre svolgeva questo compito egli riconosceva un noto elemento comunista da tempo ricercato. Su-bito ne dava avviso agli agenti di P. S., assieme ai quali stava per procedere al fermo del ricer. cato, quando questi estratta la rivoltella sparava contro 1'agente sloveno colpendolo a morte. Men-tre il poveretto, vittima del dovere, si accasciava, i due agenti di P. S. incuranti dei colpi di pištola che sparava contro di loro il delinquente 6i lan- . ciavano aH'inseguiinento, 6parando a loro volta, | fino a ehe il comunista che aveva scaricato contro i nostri agenti un intero caricatore, venica ueciso. Appena il questore dava relazione delPacca-duto all'Alto Commissario, questi elogiava 1 due agenti di P. S., Eugenio Boscheti e Gaetano Muscio, e disponeva perchž all'agente caduto vittima del dovere fossero rese onoranze solenni. La salma della innocente vittima della rahbia comunista veniva subito trasportata alPospedale civile dove per disposizione del comm. Messana, venne alle-slita la camera ardente. leri sera 1'Alto Commissario, acompagnato dal Questore, si 6 recato a rendere omaggio alla salma dell'agente, e questa mattina ha partecipato alle onoranze funebri. Ai funerali, che si sono svolti a spese del-1'Alto Commissariato, hanno partecipato numerose rappresentanze, ufficiali e la popolazione che ha dimostrato cosi la sua esacrazione contro 1'assas-sino e quanti partecipano alla sua delittuosa azione politica. GoApCrdaK&tVO Ne prestavljajte svojih meja v sredo tujih dežel! Lep članek italijanskega pisca o angleških in ameriških grožnjah Rim, 12. avg. lp. Angleška grožnja proti Sia-mu je čedalje bolj jasna, piše Gayda v »Giorna-le dTtalia«. Zakaj angleški ukrepi na mejah te države niso samo demonstrativni. Na drugi strani pa vemo, da Velika Britanija noče prevzeti odgovornosti za svoje spletke na Daljnem Vzhodu in da jih hoče zvaliti tudi na dominione. Tako je avstralskemu ministrskemu predsedniku narekovala te-le besede: Avstralija je v nevarnosti in meja naše dežele poteka pri Singapooreju. Angleži in Amerikanci so nas že navadili na take meje, ki potekajo tisoče kilometrov daleč od njihovih držav in ki jih samovoljno podaljšujejo ali krajšajo. Mar ni že Roosevelt postavil meje Združenih držav kar sredi Evrope? Ti junaki* pravi Gayda, se ne zavedajo, da bi tudi Italija, Nemčija in Japonska imele isto pravico [»staviti svoje meje prav v osrčje britanskega cesarstva in Amerike. Boj v podzemlju osvojene oklepne utrdbe Vojni poročevalec Kari Sedlatzek v nemškem listu »Frankfurter Zeitung« lepo popisuje iunaški boj, ko so nemške armade prekoračile Dnjester ter ob reki uničile največjo rusko oklepno utrdbo. Poročilo se glasi: ...2, avgusta (PK - DNB). Največja sovjetska oklepna utrdba ob Dnjestru je padla. Okoli nje še stoje straže s pripravljenimi strojnimi pištolami, če bi se zganil še kak del posadke, ki se ni hotel dati ujeti. V utrdi«) vdere neka i pogumnih pionirjev. Naenkrat plane nekaj zamazanih vojakov iz rova: »Vsi v kritje! Razstrelivo je zažgano!« Bolj urno, kakor je povedal, so vojaki izginili za kamenjem in kupi prsti. Tukaj se vsakdo, ki mu je morda doslej bilo težko, navadi, kako se je treba stisniti k materi zemlji. Nekaj sekund kasneje že udari ogenj iz betona. Nesnaga in blato brizgneta okoli, dim zakrije vse in dušljivi plini se vale. Še ena eksplozija, nakar mine nekaj minut popolne tišine. Nekaj mož stopi k luknji, ki se iz nje še kadi. Eden pravi: »Tukaj notri ni več živega človeka!« Komaj pa je beseda bila izrečena, že prileti od nekod. Spredaj, zadaj, na levo in desnn udarjajo krogle iz dolgih topov. »Vraga, notri morajo še biti ljudje, ki imajo zvezo z baterijo tam zunaj. Sicer bi sovražnik gotovo ne bil streljal semkaj, kakor doslej ni!« Ko streljanje za hipec preneha, se brž zbere četa pioniriev. ki se previdno splazi v utrdbo tri nadstropja globoko pod zemljo. Mnogo hodnikov pod zemljo je bilo še docela nepoškodovanih. Pionirji posvetijo po hodniku, odpro železna vrata ter nato previdno tavajo dalje. Na levi so rfpet železna vrata, na desni pa druga. Vse je lako skrivnostno tiho. Kje pa smo? Odkod grnzi kaka nevarnost? Ta sovražnik je vsega zmožen. Dva moža obšlanela s pripravljenim orožjem, tretji se plazi naprej. V eni roki ima pištolo, v drugi pa svetilko. Z nogami sune v vrata, ki se odpro. Posveti v prostor: shramba. Na policah sloje piskri marmelade, črn kruh, slanina visi s stropa, povsod je polno zabojev s konzervami. »Aha. zdi se, da so se pripravili za dolgo obleganje!« Pionir premišljuje, ali ne bi vzel piskra marmelade. Tisti hip se nekaj posveti. Pionirji se naglo ozro. Vrata se odpro in z n jih stopi presenečeno dekle s črnimi lasmi. Na sebi ima vojaško bluzo. Nekaj korakov napravi po hodniku, nakar izgine skozi druga vrata. Pionirji se naglo pripravijo za obrambo. Ze se odpro ista vrata. Dva, trije ali štirje boljševiki stopijo ven. Ali se hočejo vdati. Naenkrat eden izmed njih malce krene z roko in že pade pred enega pionirja ročna granata. Nekaj slrelov se zabliska, dva sovjetska vojaka padeta, granata eksplodira, luč ugasne, vrata se zaloputnejo. Kakor bi trenil, so pionirji spet na hodniku ter vlečejo s seboj svojega ranjenega tovariša. Zadnji streljajo iz svojih pištol nazaj, mečejo ročne granate v vse kole, sovražnik odgovarja z ročnimi granatami. Tudi zunaj slišijo odmeve strelov. Komaj pionirji spet najdejo izhod. Zdaj pionirji ne popuste več. Nov oddelek gre v notranjost jeklene utrdbe. Vodi ga eden izmed tistih, ki so že bili spodaj. Vsaka vrata odpro. v odprtino naglo vržejo po dve ročni granati. Po vsem hodniku odmevajo eksplozije ročnih granat. Vedno naprej in vedno globje napredujejo pionirji. Zavzamejo veliko sobo, kjer so prebivali sovjetski vojaki, obvezovali-šče, ki je polno umirajočih vojakov, prostor za ventilacijo, ko naenkrat sloji pred nemškimi vojaki sovjetski častnik. Stoji lam, kakor bi bij iz tal vzrastel. Njegov obraz je brez čustev, roki drži kvišku, toda v desnici mu zablisne revolver. Preden pade zndet, je mogel še sprožiti. Pionirja je zadel v stegno. Naglo odneso ranjenca nazaj. Ko pa hočejo odpreti vrata centrale, takrat začne od vseh strani pokali na nje iz strojnih pištol. Kdor bi še zdaj skušal odpirati ta vrata, bi bil samomorilec. Oddelek se mora spel vračali, skrbno za seboj stražeč, zakaj spet se plazijo za vojaki boljševiki ter mečejo svoje jajčaste ročne granate. Zunaj v svežem zraku vodja poroča, kaj se ie dogajalo. Z obraza mu še curlja pot. Sporočil je, da bi vsakršno nadaljnje vztrajanje in napredovanje zahtevalo hude izgube. Poveljnik odobrava ter pravi: »Prav, bomo pa vse skupaj pognali v zrak.« Kmalu nalo začno znašati v utrdbo velike zaboje razstreliva. Vedno nove zaboje. Ko je nazadnje sp^jočeno, da je notri že 10 slolov razstreliva, zapove poveljnik ulrdbo razstreliti. Tedaj pa je res zletela v zrak vsa utrdba. Betonski slolpi frče skoraj tja v Dnje-sler. Razstrelim ie vrgla v zrak celo pesek, ki je bil spodaj pod betonom na dnu. Ogenj je švignil menda prav v vse hodnike in prostore, vsa vrata je vrglo s tečajev, od povsod, celo iz zemlje švigajo plameni. Nato morajo priti ujetniki, ki naj razvaline pospravijo. Izpod razvalin izvlečejo mrtvo posadko, med vojaki tudi zoglenelo truplo tistega črnolasega dekleta. Ujetniki pravijo, da je bila menda zdravnica ali pa nekaka bolniška strežnica. Od sovjetskega političnega komisarja je ostal le njegov znak: zvezda s srpom in kladivom. Una collana di monografie della Reale Societa Geografica Italiana E di questi giorni ospite di Lubiana 1'Eccel-lenza Zoli, presidente della Reale Societi Geografica Italiana. II massimo istituto geografico dTtalia, ehe fe anehe uno dei piu antichi e rinomati del mondo, ha deliberato di pubblicare una collana di mono-grafie destrittive dei Paesi che piu direttamente interessano Pattivita attuale e futura della Nazio-ne, atfidando 1'incarico della redazione ai piu com-petenti studiosi della materia. Tali monografie, di contenuto rigorosamente scientifico, saranno tuttavia redatte in forma divul-gativa, per modo da interessare le piu vaste zone di pubblico. Com'e costume ed antica tradizione della Reale Societž Geografica, gli studiosi incaricati delle varie trattazioni non dovranno limitarsi ad effet-tuare lavori di compilazione sulla letteratura gi& esistente in materia; ma saranno incaricati di so-praluoghi diretti nei vari Paesi da deserivere per poter disporre di un largo materiale documentario di prima mano. La prima, in ordine di tempo delle monografie della Collana trattera appunto della »Provincia di Lubiana«; ed e percio che il presidente Zoli k qul venulo per prendere accordi preliminari eolle autoritž locali. La Reale Societž Geografica si augura di po-tere associare alla propria iniziativa culturale gli studiosi locali piu competenti nella particolare materia Obsojen angleški napad na bolniško ladjo Rim, 12. avg. lp. Ko govori o potopitvi bolniške ladje »California«, pravi »Giornale d'Italia«: Angleži ne bodo mogli najti izgovora, da je ;ta ladja bila napadena po pomoti. Dejstva dokazujejo, da so napadi proti Rdečemu Križu docela namerni in da gredo po točno določenem načrtu. Zadnje tako dejanje je bilo ravno potapljanje bolniške ladje v Sirakuškem zalivu, glede katere ni moglo biti nobenega dvoma. Pred nekaj dnevi ao sovražna letala napadla tudi letala Rdečega KM-ža, ki jih sovražnik ni mogel imeti za vojaška letala. Treba je še enkrat priklicati v spomin zverinski napad na bolniško ladjo na albanski obali. S tem je dokazano, da so Angleži napovedali vojno tudi bolnikom in ranjencem. Francozi obsojalo Angleže Pariz, 12. avgusta, lp. Francosko javno mnenje je silno ogorčeno zaradi ukrepa angleške vlade, po katerem je bil general Dentz interniran. Listi žigosajo angleško ponašanje in zahtevajo od vi-chyjske vlade, naj odgovori z vso ostrostjo. Pariz, 12. avgusta, lp. List »Mat i nt objavlja pismo, ki ga je bivši poveljnik križarke »Bretagne« naslovil na učence pomorske šole v Brestu. Križarko »Bretagne« so potopili Angleži pri Mers el Ke-biru. Poveljnik izjavlja, da smrt tisočev mornarjev pri Mers el Kebiru kriči po maščevanju Zgodovinski pristop k ustašem Zagreb, 12. avgusta, lp. Vsi listi posvečajo svoje uvodnike o pristopu Mačkove stranke ustaškemu gibanju in ga označujejo za »zgodovinskega«. »Park komunizma« v Kareliji Bern, 12. avg. lp. Poročilo iz Helsinkija govori o tem, da se je finska vlada odločila ustanoviti v osvobojeni Kareliji »park komunizma«. Ta kraj bo ostal tak, kakor so ga pustile sovjetske čete, z vsemi spremembami, ki so jih uvedli ruski mogotci. »Sovjetski okraj« bo obsegal kolhoz, tovarno in sovjetsko vas, cerkev, spremenjeno v kino in sovjetske urade, pisarne GPU itd. To »rezervirano« pokrajino bodo lahko na vladne stroške obiskovale organizacije in osebe, ki bi si rade ogledale >na kraju samem« praktično izvajanje komunističnih idej. Berlinska klirinška centrala Dočim se je prej govorilo o blokih dolarja, funta, jena itd., je postala sedaj na evropski celini, po izjavi nemškega finančnega ministra, nemška marka »die feinste Devise«, ki je ne more izpodriniti nobena evropska valuta in ki z majhno izjemo Švice, švedske, Španije in Portugalske neomejeno vlada na evropski celini. Ves notranje-evropski plačilni promet se namreč sedaj opravlja preko berlinske klirinške centrale, ki je na široko razpredla svojo metodiko obračunavanja. Prvega aprila letošnjega leta je šlo preko berlinske klirinške centrale obračunavanje trinajstih evropskih držav, od 1. junija pa se je začel opravljati tudi plačilni promet med Slovaško in Protek-toratom preko Berlina. Tudi večina samostojnih plačilnih obveznosti med Belgijo in Nizozemsko gre preko Berlina. Odkar je odpadla carinska meja med Nizozemsko in Nemčijo, je marka na Nizozemskem prav tako zakonito plačilno sredstvo kakor goldinar. Kakor poroča »Reichs-Kredit-Ge-sellschaft« je sedaj z normalizacijo obračunskih tečajev približno dosežena polna vrednost nemške marke napram v jugovzhodni Evropi še veljavnim tujim valutam. Predvsem je omeniti, da je bilo Benetke bodo največje središče za tranzitni promet Švice in Nemčije. Ko bo končana velika plovna žila med Benetkami in Milanom, ki se bo končala pri Locarnu onstran Lago Maggiore in bo dolga 510 km, bodo postale Benetke središče tranzitnega prometa ne samo iz Severne Italije, Švice in Nemčije, marveč v neki meri celo Srednje Evrope. Zemljepisni položaj Benetk je za to nalogo zelo ugoden, ugodnejši od položaja katerega koli drugega pristanišča, tudi od Marseillea, kar se tiče tranzitnega prometa za blago, prihajajoče iz Sredozemlja in Črnega morja. To se vidi iz naslednjih številk: pot Benetke—Suez je dolga 1405 morskih milj, Marseille—Suez pa 1597 morskih milj. Pot Benetke—Odesa je dolga 1515 morskih milj, pot Marseille—Odesa pa 1725 morskih milj. Te številke kažejo, da so Benetke določene, da bodo nekoč postale veliko središče tranzitnega prometa Švice in Nemčije z Levantom in kraji onstran Sueza. (Agencija I. E. I.) Kruh is grozdja in lig. »L'Eco di Roma« poroča o novi vrsti kruha, ki ga bodo začeli izdelovati kmalu v Italiji. Pristojno ministrstvo je namreč dalo dovoljenje, da je dovoljeno izdelovanje posebne vrste kruha, ki mu bo primešano grozdje in fige. Za izdelovanje te vrste kruha ne velja nobena omejitev in se ga bo lahko dobilo brez kart. Ta krušni izdelek se bo imenoval »pinze« in ga bodo lahko izdelovali in prodajali, če bodo imele »pinze« pravo lastnost kruha in nikakor ne bodo podobne slaščicam. Maksimalne cene za kože v srbski trgovini na debelo. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je določil maksimalne cene za kože v trgovini kož na debelo (v dinarjih za kilogram): so-ljene težke goveje kože 18.40—23; soljene kože pitanih volov 27.60; soljene kože nepitanih volov 21: soljene telečje kože '29—31; kože jagnjet 50; ovčje kože 40; kozje kože 42 in kože kozličkov 42 kos. Cene veljajo za blago fob Belgrad prvorazredno blago. Ža blago druge vrste so dovoljeni odbitki 10% pri kožah velikih in 25% pri kožah malih živali, pri blagu tretje vrste pa 20% pri kožah velikih in 50% pri kožah malih živali, izvzemši kozličke. Banovinska hranilnica v Zagrebu je spremenila ime. Hranilnica Banovine Hrvatske v Zagrebu je spremenila svoje ime in se odslej imenuje »Hranilnica neodvisne države Hrvatske«. Nova tovarna za milo v Belgradu. V Belgradu je bila osnovana milna industrija »Jasna d. d.« z osnovno glavnico 250.000 din. Nova tovarna bo izdelovala milo, kemične, farmacevtske in kozmetične predmete. Madžarske ladjedelnice bodo gradile ladje za Nemčijo. Kakor poroča madžarski dopisnik lista »Donauzeitung«, se nemška vlada poaa.ja z madžarskimi ladjedelnicami za gradnjo večjega števila donavskih ladij, ki bi bile sposobne tudi za plovbo po morju. Ker pa madžarske ladjedelnice niso primerno opremljene, je sedaj določenih 5 milijonov pengov za nabavo modernih obratnih naprav, ki jih bodo pripeljali iz Belgije in Nizo-zemske. Ravnateljstvo za gradnjo prekopa Rena—Mena—Donava. Nemško prometno ministrstvo je odločilo. da kanala Rena—Mena—Donava ne bo gradila »Reihn - Mein - Donau A. G. Miinchen«, marveč Državna vodna uprava, ki je začela s 1. julijem poslovati v Niirnbergu posebna poslovalnica z naslovom >Der Bayerische Staatsmini-ster des Innern — Wasserstrassenneubaudirek.tion Niirnberg«. Njene naloge so: zgraditev prekopa Rena-Mena-Donava, vzdrževanje prekopa Ludwig-Donava-Mena od Okm do 172.445 km in še nekatere druge. Turčija kupuje bombaž. Turška poljedelska banka (»Ziraat Bankasi«) je sklenila, pokupiti naravnost od producentov celo letošnjo letino bombaža. Vse njene podružnice po deželi so dobile natančna tozadevna navodila. Večji del letošnjih posevkov je vrste Acola in Cleveland. Pričakujejo tako kakovostno, kakor tudi količinsko dobro letino. , , _ , Krompirjeva mešanica za kruh na Švedskem. V švedskih gospodarskih krogih se živahno posvetujejo o vprašanju mešanja krompirjeve in krušne moke. Izgledi na letošnjo žetev niso preveč ugodni in bo treba na nek način nadomestiti deficit med konzumom in letošnjo švedsko žitno letino. V državnih zalogah je sicer še precejšnja količina žitnih rezerv, toda tudi z njimi je treba varčno postopati. Rezerv je 125.000 ton. V primeru. da tudi te rezerve ne bi zadoščale, bodo morali mešati krompirjevo moko s krušno. Površina s krompirjem zasajene zemlje je bila letos povečana in bo krompirjev pridelek zadoščal za kritje žitnega deficita. Srbsko žitno ravnateljstvo. Srbsko žitno rav-nateljtvo, centrala za uravnavanje prometa z žitom, krmo, stročnicami in oljaricami je izdalo odredbo, ki vsebuje točno določene smernice za gospodarjenje z letošnjo letino. Določene so količine živeža naštetih vrst, ki jih lahko obdrže produ-centi za 6ebe, to je za lastno uf>orabo, ostanek pa morajo prijaviti omenjeni centrali. Žito in drugi pridelki 60 jiorazdeljeni v več kategorij, za vsako kategorijo posebej pa so določene cene. Nova nemška zadruga na Hrvaškem. Na Hrvaškem je bila pred nedavnim vpisana v zadružni register »Nemška kreditna in gospodarska zadruga z o. z.« Njen namen je jiosf)eševa"ie gospodarstva njenih članov. Zadružni nove zadruge se glasi na 100 kun. to doseženo napram oficielnemu tečaju dolarja, čigar dispariteta je bila omejena od 70 na 20%. V Romuniji znaša teoretična srednja pariteta 7554 leja za nemško marko. Na Madžarskem, kjer je bila veljava penga znižana pod pravo vrednost napram jugovzhodnim valutam — to je bilo prvotno zamišljeno kot sredstvo za pospeševanje izvoza —, je sedaj položaj tako, da se opravlja obračunavanje z jugovzhodnimi državami na podlagi tečaja nemške marke. V bivši Jugoslaviji je po razpadu te države nastopilo več držav dediščino dinarja. Dinar je bil zamenjan po naslednjih tečajih: Nemčija 100 din je 5 mark (v markah 5 mark). Italija — 100 din je 38 lir (v markah 4.98); Albanija — 100 din 6.08 zlatih frankov (v markah 4.98); Bolgarija — 100 din je 160 levov (4.98 mark); Madžarska 100 din je 10 pengov (v markah 6.03). V Srbiji je dinar ostal kot denarna enota, na Hrvaškem pa je bil zamenjan v kuno v vrednosti 1 :1. V prometu z Italijo je tečaj med srbskim dinarjem v razmerju 100 din je 40 lir. V Grčiji se izvrši zamenjava med lirami in drahmami po tečaju 100 drahem je 12.50 lir ali 100 lir je 164 mark Dobra tobačna in sadna letina v Hercegovini. Tobačna letina v Hercegovini je bila letos povsod zadovoljiva. Letošnji nov tobak je res prvorazreden in je obrodil zelo bogato. Tudi hercegovmeka 6adna letina je odlična. Bolgarija bo pridelovala južno sadje. Ko je prišla Bolgarija po porazu bivše Jugoslavije in Grčije v posest zahodne Tracije in nekaterih grških otokov, ima tudi ona kraje s klimatičnim sredozemskim podnebjem. V vseh teh krajih bodo začeli na veliko gojiti južno sadje. V Kavalli in Giimiirdjini bo ustanovljenih najprej dvoje poskusnih polj za južno sadje, na otokih Thasos in Samotrake pa bodo posebne šole za gojitev oliv, oranž, lig itd. Trgovski promet med Nemčijo in Turčijo. Kakor poroča »Siidost-Echo«, so hoteli Angleži pripisovati velik politični pomen trgovskim posvetovanjem, ki naj bi jih vodil s Turki za Nemčijo odposlanec Clodius. Isti list piše, da bodo trgovske posvetovanja med Nemčijo in Turčijo verjetno v Ankari, pa ne prej, kakor v prvi polovici septembra. Pri tej priložnosti bodo skušali najti enotno klirinško podlago za blagovno izmenjavo med Nemčijo in Turčijo, ki bo imela v glavnem dosedanji obsee. Monopol na vino na Hrvaškem. Monopol za nakup vina na notranjem trgu in pa za izvoz je dobila na Hrvaškem od države kontrolirana uvozna in izvozna družba »Gimpex«. Letošnji vinski izvoz cenijo na okroglo 1500 vagonov. Pri ceni 12 do 15 kun za liter bodo dobili Hrvati za letošnjo vinsko letino okoli 180 milijonov kun. Z vinsko trto nasajeno področje obsega 99.739 ha. Povprečna vinska letina znaša 2 do 3 milijone hektolitrov. Med belimi vini je zlasti znano vino iz zagrebške okolice in pa iz Daruvarja. Letos ne bo velesejma v Solunu. Iz Soluna poročajo, da bo zaradi neugodnih prometnih razmer letošnji velesejem v Solunu odpadel. Kokos iz lignita v Italiji. Italije je morala doslej ves koks za svoje jeklarne uvažati iz tujine, oziroma ga predelovati iz nemškega, poljskega ali angleškega premoga. V zvezi s stremljenjem po čim popolnejši avtarkiji so sedaj začeli pridobivati koks iz domačega lignita. Destilirajo ga jeklarne Terni Domač koks je kvalitetno dober. Če bo šlo tako naprej, bo italijanska industrija mnogo prihranila na uvažu-nju tujega premoga in koksa. Preimenovanja nekaterih hrvatskih firm. »Jugoslovenski Nlontani-sindikat Zagreb d. d.« se je spremenil v »Montani-sindikat d. d.<: »Ju-go-gumi Zagreb« v »Pirelli, hrvatska d. d.«; >Čirilo-metodski nakladni zavod«, lastnik Vje-koslav Visoševič, v »Croatia promet grafičko-nakladni zavod, Zagreb«; Adolf Blum in Hopfer, jugoslovensko odpremničko d. d. v Zagrebu v Jerič in drug, hrvatsko odpremničko d. d.; Baselska zavarovalna druž.ba proti požarom v Ba-selu, vrhovno zastopstvo za kraljevino Jugoslavijo v Zagrebu v Bazelska zavarovalna družba proti požarom v Zagrebu, vrhovno zastopstvo za neodvisno državo Hrvatsko v Zagrebu; Prvo jugoslovansko transportno d. d., podružnica v Zagrebu, v Sehenker Comp. Co d. d. me-djunarodno odpremništvo u Zagrebu. Poenotenje rudarskih plač v Srbiji. Plače delavcev srbskih premogovnikov so bile doslej v raznih rudnikih različne. Ni bilo enotnih delovnih plač, ker so se te ravnale po razmerah na delovnem trgu. Ker je bilo mnogo delavcev brez dela, so ti brezposelni večkrat pritisnili plače zelo nizko navzdol. Da bi se ta vpliv odpravil in da bi bile plače vseh rudarjev enotne, ie glavni opolnomočenec za gospodarstvo v Srbiji določil, da morajo biti zanaprej plače rudarjev enake. V bodoče bodo zaslužili rudarji pri šihtu povprečno 10 din več kakor doslej. Italijansko-romunski plačilni sporazum. — Med italijanskimi in romunskimi oblastmi je bil dosežen plačilni sporazum, ki podaljšuje do 30. septembra 1941 pogoje plačilnega sporazuma, sklenjenega med obema prizadetima državama dne 27. avgusta 1940. Od 19. julija je ta sporazum raztegnjen tudi na one krajine bivše Jugoslavije, ki so bdIS priključeni Italijii in Albanij? Stanovskim tovarišem in prijateljem v žalosti naznanjamo, da je prečastiti gospod dr. Fran Trdanf profesor školijske klasične gimnazije v Ljubljani, v 58. letu starosti nenadoma umrl dne 12. avgusta 1941. Profesorski zbor je izgubil z njim ljubeznivega tovariša, učenci pa vzornega učitelja in vzgojitelja. Bog mu daj večni mir in pokoj! V Ljubljani 12. avgusta 1941. Prof. zbor škof. klas. gimnazije. Zadnja počastitev irtve, padle v izvrševanju službe Eksc. Visoki Komisar na pogrebu policijskega agenta Viktorja Jagodica Ljubljana, 12. avgusta. V nedeljo popoldne je policijski agent Viktor 'Jagodic, ki je pripadal zboru agentov bivše Jugoslovanske policije, kateri so sedaj prišli v okvir Kvesture, opravljal službo skupno z dvema agentoma P. S. v okraju ŠiSka. Tam je moral izvršiti kočij ivo policijsko nalogo, ki jo je vodil in nadzoroval Kvestor Comm. Messana. Agent je imel nalogo nadzorovati nekatere sumljive osebe. Ko je izvrševal to nalogo, je spoznal znanega komunista, ki so ga že dolgo časa iskali. Takoj je obvestil agenta P. S., s katerima se je pripravljal na zasledovanje, ko je komunist izvlekel samokres in začel streljati na slovenskega agenta ter ga smrtno ranil. Medtem ko je ubožec, žrtev poklicne dolžnosti, padel na tla, sla oba agenta P. S., ne da bi se menila za strele zločinca, takoj začela z zasledovanjem ter tudi sama streljala, dokler ni bil komunist, ki je izstrelil proti agentoma vse naboje, ubit. Ko je Kvestor poročal o tem Eksc. Visokemu Komisarju, je ta takoj pohvalil agenta P. S. Eugena Boschettija in Gaetana Muscia ter je odredil, da naj se agentu, ki je padel kot žrtev dolžnosti, izkaže čast. Truplo žrtve komunistične jeze je bilo takoj prepeljano v splošno bolnišnico, kjer je bil po navodilu Commendatorja Messane urejen mrtvaški oder. V ponedeljek se je Eksc. Visoki Komisar v spremstvu Kvestorja poklonil truplu agenta in danes zjutraj je prisostvoval pogrebu. Pogreba, ki je bi! na stroške Visokega Komisariata, 6e je udeležilo veliko število zastopstev, častnikov in prebivalstva, ki je s tem pokazalo svoje ogorčenje proti morilcu in vsem tistim, ki se udeležujejo njegove zločinske politične akcije. Zemski ostanki žrtve, padle v Izvrševanju službe, so počivali v mrtvašnici splošne bolnišnice, kjer je bila pred krsto postavljena častna straža Kraljevih Karabinjerjev. V torek so 6e že pred deveto zjutraj zbrali pred mrtvašnico številni odlični zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Prav tako eo bili pred mrtvašnico postrojeni vodi Kraljevih Karabinjerjev, sardinskih grenadirjev, oddelek miličnikov in četa ljubljanskih stražnikov. Ko je prišel Eksc. Visoki Komisar, je blagoslovitev trupla in pogrebne molitve opravila duhovščina, nakar se je razvil sprevod proti Sv. Križu. Za križem so nosili veliko črno zastavo, nato pa je jahalo deset konjenikov, članov italijanske in domače policije. Za temi so nosili številne vence, med katerimi sta bila izredno lepa venca uradništva Kvesture in venec Kraljevih Karabinjerjev. Za štirivprežnim vozom s krsto in žalujočim sorodstvom je šel Eksc. Visoki Komisar, ljubljanski župan dr. Adlešič in številni drugi zastopniki vojaških oblasti in državnih uradov. V posebno velikem številu so se udeležili pogreba stanovski tovariši. Sprevod je zaključil vod ljubljanskih stražnikov, ki je prav tuko spremil padlega tovariša na zadnji poti. Žalostni dogodek, ki se je zgodil v Ljubljani, je pretresel vse prebivalstvo in je zgovoren opomin vsem, ki še doslej niso spoznali, kako škodljivo in nevarno je delovanje vseh tistih neodgovornih ljudi, ki mislijo, da jim ni treba spoštovati jasnih in nedvoumnih, a hkrati tudi strogih predpisov, ki so bili izdani s pristojnega mesta. V boju z neodgovornimi elementi je izgubil življenje vesten policijski agent med tem, ko je opravljal svojo službo, izgubil pa je življenje tudi nevaren domačin, ki so ga zaradi komunizma že dalj časa zasledovali in ga končno tudi našli. Vsa poštena slovenska javnost obžaluje žrtev službe hi obsoja podtalno komunistično rovarjenje, ki je zahtevalo življenje v svoji službi nenavadno vestnega uradnika. Hkrati pa odklanja komunizem, ki v svojih izrodkih napravlja le škodo in hkrati jemlje delovnim in poštenim Slovencem dobro ime. Malo zgodovine Trsta Trst, v avgustu. Težko je opisovati lego, izgled, položaj in pomen takega mesta, kakor je Trst, če ne poznamo njegove zgodovine. Ta pa je izredno zanimiva in bogata ter sega, kakor pričajo številne najdbe, v pradavne čase nazaj. Že takrat je nosil Trst svoje sedanje ime — Ter-gesta. Trstu se je potem zgodilo, kakor vsem drugim krajem — osvojili so ga Rimljani. Prišli so kmalu po končni zmagi nad Kartažani v njegovo bližino, ko so 1. 183 pr. Kr. ustanovili Oglej kot vojaško postojanko, za stražo prelazov, ki vodijo iz Alp v italijansko ravnino. Cesta vzdolž morske obale v Istro in Liburnijo jih je pripeljala v Trst; postal je obmejna trnjava proti Gepidom, ki so ga leta 53. pr. Kr. osvojili in požgali. Rimski Trst je bil sprva majhno mestece, obsegajoče obsegajoče košček obale in griča Sv. J usta in Sv. Mihaela. Zato pa je bila na gosto naseljena cela obala od Milja do Devina ter je bilo na tem prostoru šest s pristanišči. Bogato trgovsko in letoviško življenje se je razvijalo ob celem zalivu, ki je imelo svoj center v Trstu. V dobi rimskih cesarjev je doživel Trst velik napredek. Pod Trajanom so zgradili meščani gledališče, čigar ostanke še danes občudujemo. Mnogi takratni meščani so si pridobili odličen sloves, ki ga sedanji Trst časti s tem, da je po njih imenoval številne ceste. Iz cesarske dobe izvirajo številne priče tedanjega bogastva, moči in blagostanja tržaških meščanov: mozaiki, ostanki templjev, stebrišč, kipi. Vse to je zbrano v krasno urejenem muzeju na prostoru nekdanjega pokopališča poleg katedrale sv. Justa. Ta katedrala, posvečena patronu mesta sv. Justu, je najpomembnejši spomenik rimskega Trsta. Sv. Just, ugleden tržaški meščan, je umrl kot mučenik leta 299, ko je cesar Doklevijan preganjal kristjane. V burni dobi preseljevanja narodov je do-žival Trst hude čase, pred usodo drugih mest, ki so bila razdejana, ko ga je varovala bizantinska roka. O Trstu zgodnjega srednjega veka se ne ve skoraj ničesar. V ospredje stopa njegovo ime šele, ko se pojavi v zgodovini največja tedanja pomorska velesila — Benetke — ter začenja širiti svojo nadoblast po Jadranskem morju. Trst pa je imel takrat mogočnega zaščitnika — oglejskega patrijarha. Njegova roka je varovala mesto, da ga Benetke niso podjarmile. So pa bili tržaški meščani zviti politiki ter so znali vedno vešče kolebati in izrabljati v svojo korist spore, ki so jih imele Benetke s sosednjimi vladarji. Nekajkrat pa jim tudi vsa zvitost ni pomagala nič, ker so se Benečani mesta par krat polastili. Radi soli so se Tržačani uprli Benetkam ter so se podali prostovoljno pod varstvo avstrijskega vojvode Leopolda. To varstvo je bilo v začetku bolj slabo, saj so se Benečani mesta spet polastili ter mu zgradili tik cerkve sv. justa močan ka-stel, sedanji tržaški grad. Ko pa je nastala vojna med Benetkami in Genovo, so Tržačani to spretno izrabili in pregnali beneško posadko; turinski mir leta 1381. je vrnil Trstu svobodo; previdni meščani pa niso zaupali lepim obljubam. Vedeli so, da ne bi Benetke nikoli dovolile mestu svobodnega gospodarskega razvoja, boječ se prevelike konkurence. Zato so se naglo spet podali k vojvodu Lepoldu, ki je poslal v mesto svojega zastopnika, pustil pa je Trstu skoraj popolno svoIkkIo. Pristanišče je dobilo veliko zaledje, trgovina se je začela naglo razvijati, v mestu se je kopičilo bogastvo. Kljub temu pa je še vedno obstajala v mestu močna stranka, ki je zagovarjala združitev z beneško republiko, od časa do časa je celo dobivala večino v mestni upravi, tako da je Trst še dolgo pošiljal svoje poslance v Benetke. Novi gospodarji pa so začeli v Trstu utrjevati svojo moč, _ beneški kastel so-prezi-dali v mogočno trdnjavo, mesto in pristan zavarovali z obzidjem ter postavili vojaško posadko, ki ie imela dosti posla, da je branila mesto pred napadi Turkov, ki so večkrat pridrveli s svojimi tolpami vse do mestnega obzidja. > Vendar se Trst dolga stoletja ni mogel raz* viti v to, za kar mu je narava z lego ob idealnem pristanišču dala vse predpogoje — v veliko trgovsko mesto. Mesto je ostalo stisnjeno med svojim ozkim obzidjem ter se ni širilo naprej. Šeie cesarju Karlu VI. pripisujejo zaslugo za ustanovitev tržaškega trgovskega imperija. Leta 1717. je dovolil svobodno plovbo po Jadranskem morju in ustanovitev svobodnega pristanišča — »|M>rto franco« — v Trstu. Mesto je zaživelo — seveda pa je šlo to življenje v dobršnem delu na račun propada oslabljene beneške republike — postalo mu je pretesno med starim obzidjem in tako je prišlo do ustanovitve »novega mesta« (I74<)) pod vlado Marije Terezije, ki mu je dala veliko privilegijev. V tistih letih so zgradili »kanal«, ob katerem so pristajale jadrnice na prostoru nekdanjih solin skoraj v osrčju novega mesta, zgradili so molo San Carlo, veliko skladišče in trgovske hiše. V 19. stoletju je doživel Trst svoj največji razmah. Posebno z zgradbo železniške proge Dunaj—Trst se je silno naglo razvijal, postal glavno pristanišče tedanjega velikega cesarstva ter edeu največjih trgovskih centrov Evrope. V drugi polovici 19. stoletja je v Trstu zaživela s vso silo tudi misel združitve z Italijo. Ta misel je doživela uresničenje ob koncu prve svetovne vojne, ko so se italijanske čete izkrcale v pristanišču ter zasedle mesto. Velik napredek doživlja mesto zadnje dvajsetletje v doni fašizma, ki mu je povsod ustvaril svoj pečat. Spretna gospodarska politika je zagotovilu Trstu ogromno zaledje. Vse dosedanje velike vojne na evropskem kontinentu so prinesle Trstu vedno gospodarske koristi in napredek. Tudi sedanja ga bo — to se vidi že sedaj. Z Ljubl jansko pokrajino je dobil Trst veliko povečanje svojega zaledja, z mestom Ljubljano pa velikega zaveznika v trgovini in gospodarstvu. Usoda obeli mest bo poslej še tesneje združena in povezana kakor kdaj koli poprej. Zbirka monografij Kraljevega zemljepisnega društva Italije V teh dneh je v LJubljani na obisku EkRce-lenra Zoli, predsednik Kraljevega zemljepisnega društva Italije. To najpomembnejše zemljepisno društvo Italije je tudi eno najstarejših in najbolj znanih tozadevnih italijanskih društev. Sklenilo je, da bo izdalo zemljepisne monografije o pokrajinah, ki se najbolj tičejo aktualnega delovanja jn bodočnosti italijanskega naroda. Za to veliko delo je omenjeno društvo zbralo svoje najboljše moči. Te monografije, ki bodo skrajno poučne, bodo izdelane tako, da bodo razumljive tudi širšim slojem prebivalstva. Kakor je to že v navadi Kraljevega zemljepisnega društva Italije, ne bodo ti, ki bodo proučevali pokrajine, pisali le na podlagi že znanih podatkov, ampak bodo sami v poedinih pokrajinah določili potrebne izsledke, tako da bo vsebina monografije zares resničnostna. Prva monografija, ki bo izšla v tej zbirki, bo monografija o naši Ljubljanski pokrajini, in prav zato je zdaj Ekscelenca Zoli prišel v naše kraje, da se ho seznanil zares v teh krajih z vsemi krajevnimi osebnostmi, ki so na tem področju mero-dajne. Kraljevo zemljepisno društvo želi, da bi sodelovali vsi tozadevni poklicani činitelji pri monografiji o naših krajih. Rdeči križ poroča Pošto naj dvignejo: Advokatska komora; Av-sar, poštni upr.; Borišek Roža, žel. menza; Brišnik Anira, ur. Vis. Komisariata; Cerar Angela, šol. upr.; Chayenskij Štefka (tv. I. C. Mayer); Dagarin Peter, Vilharjeva c.; Debeljak Jožica, Keršičeva c.; Fabjani Anica, Poljanska cesta; Flis dr. Davorin, zdravnik; Funtek Mici; Golob, obitelj; Kurilnica; Gostinčar Meta, upr. pošte; Horn Pero, šol. upr., Moste; Hvala Božo, Dir. drž. žel.; Javornik Marica, Komenskega ul.; Kalin Angela. Galetova ulica; Kersmanec Angela, Napoleonov trg; Klembas D., strojni mojster; Lamut, od g. Poliča iz Maribora; Lavrenčič Alojz, Poštna dir.; Leder Nada. Zagrebška uljca; Mlakar Zorko, Šmartinska cesta; Morel (za g. Jurca Branka); Nerat Anton, Ob Janševi Oa; Poniž inž. Rajko, poštna dir.; Pečnikar Milica, Dolenjska cesta; Plemelj dr. Josip, univ. prof., Gradišče; Prijatelj Ivan, Resljeva cesta; Rojina Ante, Kolodvorska cesta; Senčar dr. Drago, žel. dir.; Skalar J.; Slamič; Slokan Mici; Stare Miloš, odvetnik, Tyrševa c.; Tavčar dr. Ivan, Tavčarjeva; S. Toplak Romana; Trobec Franjo, strojevodja; Vidmar Mira, učiteljica; Vrevek Anton, poslovodja, Sv. Petra cesta; Udir Tone, Baragova ulica: Višnar Slavko (Iv. I. C. Mayer); Zupan Ivan, Šiška, kurilnica; »Žena in dom<, uprava. G. Franjo Ivanšek naj dvigne karto, ki jo je poslal na naslov Slovnik Maks. — Gospa Brumat Marija naj dvigne pismo, ki je bilo adresirano na ime Brumat Julijan, Belgrad. — Gospod Lavrenčič Avgust ima pri nas priporočeno pismo. Naši otroci Nai sveti oče si poleg molitve za mir najbolj prizadeva za pravičen rod, ki nuj sledi sedaujemtj razdejanju, ter zu čisto in krščansko družino. T«j misel nosijo na Mu vsi njegovi govori, ki jih j# imel zadnjo čase. Nosilci novih družin pa so starci. Prav za prav bodo nove družine oblikovali in grat dili naši sedanji otroci. Zato je od teh največ odvisno, kakšen bo človeški red v bližnji in daljnji prihodnjosti, kako so bodo narodi razvijali in ži'. veli. To je preresno vprašanje tudi našega naroda. V prejšnjih časih je bila navada, otroke takA vzgajati, da jih je družina varovala slabili vplivov od zunaj. Dandanes pa so zunanji slabi vplivi po-> stali tako silili in močni, da je skoraj nemogoča preprečiti, da se ne bi otroka kaj slabega vsaj dotaknilo. Zato je tudi otroško vzgojo treba temu primerno prilagoditi. Namen vzgoje je vedno ta. iz otrok napraviti močne, odkrite, čiste, verne in požrtvovalne kristjane, ker le taki so potem kvas in jedro naroda. Dandanes so taki časi, da je še bolj ko kdaj prej treba otroko pravočasno vzgojiti k pravi samostojnosti in zrelosti, da ne zapadejo tako naglo vplivom, ki na vseli straneh prcie nanje. Samostojnost iu zrelost nikakor nc pomeni neubogljiv vosti in pomanjkanja discipline, ker to dvoje jn tisto, kar strašno moti našo sedanjo družbo, ki tako rahlja vezi naših družili, kar je tako škodljivo tudi narodnemu občestvu. Dozorevajoči otrok mora marveč postati sposoben svoje dolžnosti do Uoga, staršev, domovine in naroda, kakor tudi do svojega poklica in ga vestno izvrševati, izvrševati iz globokega notranjega prepričanja in odgovornosti v svoji vesti. Otrok mora postati sposoben prostovoljno s pripomočki, ki mu jih vera daje, ustavljati se vsakemu škodljivemu in pogubiiemu miku ter ostati čist, veren, požrtvovalen, da bo kdaj iz njegu zrastel tudi tak mož ali taka žena. ki bo na njima slonela zdrava prihodnjost slovenskega naroda. Vzgoja pa jc zapletena stvar. Treba je kajpada pri vzgoji dobre iu ostre besede. Vendar, kaj pomaga še tako dobro mišljen in povedan nauk, če pa ni vzgleda. Besede namreč mičejo, vzgledi pa vlečejo. Tako so otrok vzgaja v prvi vrsti po vzgledih svojih staršev. To je temelj vzgoje, da starši dajo svojim otrokom dober vzgled v vsem, kar naj iz njih napravi krepostne ljudi. Prava in globoka ljubezen do otrok veleva staršem. da si sami prizadevajo tako životi, da bodo svojim otrokom vsekdar dober in svetal vzgled. V burji življenja pa jc to sila težavno, zaradi česar morata oče in mati prositi blagoslova z nebes za svoje vzgojno delo. Brez milosti jc vse prizadevanje zaman. Zato bodi pri vzgoji molitev staršev za otroke prva stvar, ker le ia prinaša milost uspehov in blagoslov. Za otroke jc treba moliti, ker s tem bomo molili tudi za zdravo prihodnjost svojega naroda. Policist toži A 0 svojega ravnatelja za visoko odškodnino V norveškem mestecu Gjovik bo v kratkem zanimiva odškodninska razprava po tožbi, ki jo je vložil navadni policijski stražnik tega mest« proti ravnatelju in zdravniku tamošnje kaznilnice in proti samemu policijskemu ravnatelju. Ometijeni policijski organi so policijskemu stražniku pred kratkim naročili, da je moral vso noč 'straži ti v celici morilca, ki jc umoril svojo ženo in ker je kazal znake duševne zmedenosti, so ga morali močno zastražiti. Policijski stražnik je svojo službo vestno izvršil ter je s svojim revolverjem prebil noč ob morilcu, takoj nato je pa proti vsem, ki so mu izdali tako naročilo, vložil odškodninsko tožbo za 100.000 norveških kron. Svojo zahtevo opira na trditev, da sc je s tem, da je moral celico deliti z navadnim morilcem, njegov živčni sistem zelo -poškodoval. Kolesa v južni Kini V Južni Kini in Šanghaju je izbruhnila kolera. Število žrtev te strašne bolezni stalno raste. Pospešuje in širi jo pa še bolj neznosna vročina. V Tokiju so prav tako v zadnjem času ugotovili 164 slučajev nalezljivih bolezni. ŠPORT Italijanski lahkoatleti so zmagali v Budimpešti V soboto in nedeljo so se merili v Budimpešti najboljši italijanski in madžarski lahkoatleti. 2e prvi dan tekem je italijansko moštvo doseglo lepo premoč, saj je bilo zaključeno tekmovanje v razmerju 46:37 točk za Italijane. Prav naskok devetih točk, ki si ga je pridobilo italijansko moštvo prvi dan, je vzbudil v Budimpešti velikansko pozornost in je zato prihitelo v nedeljo gledat tekme okrog 10.000 navdušenih športnikov. Posebno lepe uspehe sta dosegla Tržačan Pellarini v troskoku in štafeta 4x400 m. Rezultati nedeljskih tekem: 110 m čez zapreke: 1. Facchini (I) 14.5; 2. Szabo (M) 14.7; 3. Hidas (M) 14,9; 4. Gritti (I) 15.1. Skok s palico: 1. Czuffka (M) 4 m; 2. Romeo (I) 3.90 m; 3. Kovacs (M) 3.90; 4. Conchi (I) 3.70 m. Tek 200 m: Mariani (I) 21.6; 2. Monli (I) 21.9; 3. Gyens (M) 22.2; 4. Csanyi (M) 23.3. Met diska: Consolini (1) 50.36 m; 2. Kulitzky (M) 47.23 m; 3. Horvat 47.13 m; 4. Bianchini (I) 46.50 m. Tek 400 m: 1. Lanzi (I) 48.3: 2. Ferrassuti (I) 49.2; 3. Polgar (M) 52; 4. Gorkoi (M) je dospel v času 49.8 in je bil diskvalificiran, ker je prestopil progo. Triskok: 1. Pellarini (I) 14.54; 2. Kapros (M) 14.40; 3. Dusnoki (M) 14.39; 4. Bottaglio (I) 13.85. Tek na 1500 m: 1. Harsanyi (M) 3:56.6; 2. Dorescenzi (I) 3:58,4; 3. Szabo (M) 3:59.2; 4. Bar-letta (I) 4:05. Met kopja: 1. Varszegi (M) 64.95 ; 2. Matle-ucci (I) 63.15; 3. Czanyi (M) 60.93 ; 4. Rossi (I) 60.70. Tek 10.000 m: 1. Szilagyi (M) 30:46.8 ; 2. Csa-plar (M) 30:47.6 ; 3. Beviacqua (I) 30:49; 4. Bianchi (I) 32:33. Štafeta 4x400 m: 1. Italija (Dcmnini, Ferrassuti, Missoni, Lanzi) 3:14.4; 2. Madžarska (Gorkoi, Gobi, Devenyi, Marosi) 3:23. Končni rezultat tekmovanj je lorej prinesel razmerje točk 93:83 za Italijo. Kateri dirkači se bodo udeležili kol. dirke i Canavesi in še vsi drugi tekmovalci. To je bila I ■'uklinnn T«r-4 n__:__ rr____..___i* ___ • " 98 L'rnTtl Q L-aIocu rcL-i rlirLa \7 F.IVlMin Gorica—Ljubljana —Trst —Gorica. Zagotovljena je udeležba najboljših italijanskih kolesarjev, kot so: Coppi, Bartali, Bizzi, Leoni, Cinelli, Cottur. Do sedaj se je vpisalo za to dirko že 33 kolesarjev. Krožna dirka v Emiliji. V nedeljo je bila v Emiliji krožna kolesarska dirka, katere se je udeležilo veliko število kolesarjev, med njimi tudi najboljši, ki so že prejšnja leta dosezali lepe zmage. Cilj in slart sla bila v Bologni. Zmago je odnesel Fauslo Coppi, ki je prevozil progo 233 km v 6 urah 52 minut. Za njim je bil olimpijski tekmovalec Enrico Mollo, ki je dospel na cilj 10 sekund za Coppijem, Bartali, znani kolesarski prvak, pa j^ dosegel tretje mesto, 10 minut in 10 sekund za prvim. Dalje so prihajali na cilj: Tomasoni, nit-ci, Taddei, Crippa, Baiio, Cottur, Destelanis, Servadei, Laudi, Mara, Succi, Ronconi, Bevilacqua, 28. krožna kolesarska dirka v Emiliji. Maratonski tek v Rimu. Maratonski tek je bil v Rimu v nedeljo za državno prvenstvo. Zmagovalec je bil Maffeis, ki je pretekel progo 42.1915 kilometrov v času 2.47,23.,1; 2. Balbusso 2.53,15„1; 3. Lucidi 2.53,39„2; 4. Roccati 2.54.17„1. Kolesarske dirke v švedski. V Stockholmu je bila finalna kolesarska dirka na progi 1450 km in so rezultati sledeči: 1. S. Johanssen 43.50.56,.4; 2. Sigurt Elberg 44.07,28; 3 H. Jansson 44.11,15„6. Kolesarske dirke v Belgiji. Pretekli teden so bile v Belgiji zanimive kolesarske dirke, kot so Mons-Tournai, veliki pokal Emilija Massona in namurska dirka. Teh dirk so se udeležili najboljši belgijski kolesarji. Dirke so zelo živahno zasledovale ogromne množice mladine, navdušpne za šport. Rezultati so: Mons-Tournai: 165 km: t. Devoght v 4.12 urah, 2. Busschops; pokal Emilija Massona: 100km: 1. Claes v 2.42 urah, 2. Van der Merchaut; Namur: 112 km: 1. Kaers v 3.25 urah: 2. Neuville. Francija in Švica se bosta srečali na nogometnem igrišču. V teku so pogajanja med Francijo in Švico za nogometne tekme, ki naj bi se vršile v Lyonu za časa velesejma v tem mestu. Rekordno število gledalcev. V Buenos Airesu v Argentini je bilo na nogometni tekmi med klu-bova San Lorenzo in Boca 75.000 gledalcev in je blagajna dobila 112,000.000 pezosov. Tako je ta tekma dosegla dvojni rekord. Mednarodne tekme v Bratislavi. V npdeljo so bile v Bratislavi mednarodne plavalne tekme, katerih so se udeležile najboljše plavalke Holand-ske, Danske, Madžarske in Nemčije. Kakor znano, je' v Bratislavi največji in najlepši plavalni bazen v Evropi. Zale drži svoj naslov svetovnega prvaka. Svetovni boksarski prvak srednje kategorije Tony Zale iz Newyorka je zopet porazil svojega nasprotnika Mamakosa. Teniški turnir Italija-Švedska. Italijanska teniška zveza je objavila, da bo teniški mednarodni turnir Italija-Švedska 13.. 14. in 15. avgusta v Riminiju. Na sporedu bodo 4 singli in 1 double. Brezobziren nastop proti komunistom v Krškem Šef civilne uprave na Spodnj. Štajerskem je izdal dne 30 julija v Mariboru naslednji razglas: »V zvozi s komunističnim rovarjenjem so bila prijete včeraj na Spodnjem Štajerskem naslednje osebe: Josef Graher, cestni delavec, Peter Jerneje, gozdarski uradnik, Feliks Kaplan, občinski nameščenec, Emil Kaplan, brivski pomočnik. Fritj Kaplan, brivski pomočnik, Franc Kastelic, cestni delavec. Raimund Kastelic, cestni delavec, vsi iz Gurkfelda (Krškega), Johanna Uranjek, učiteljica iz Greisa bei Cilli (Griže pri Celiuj. Anton Pre^ ska, urar, in Franc Preska, brivski pomočnik, oba iz Gurkfelda (Krškega). Te osebe, ki so jih zalotili v skupini, so posedovale orožje, municijo in razstrelivo (razstre-line patrone in zažigalne vrvi) in so imele pri sebi razen tega veliko število upornih tiskovin. S tem so te osebe prekršile odredbe šefa civilne uprave, za kar določa odredba o orožju, muni. ciji, razstrelivu in vojnem orožju z dne 17. maja 1941 (V. u. A. BI. Nr. 15, S. 104) smrtna kazen Smrtna kazen je bila izvršena danes zjutraj. Tako bo tudi vnaprej vsakršno upiranje proti obstoječemu upravnemu redu takoj kaznovano. Marburg a. d. Drau, dne 30. julija 1941. Šef civilne uprave nn Spodnjem Štajerskem.« Dobrodelna loterija. ■».'van, kaj pa hočeta s tem hlodom?* »Prosim, gospa crofira. zadeli smo glavni bitek dobrodelne loterije: kurivo za dva tedna.« ie novice Koledar Sreda, 13. avgusta: Pribežališče grešnikov; Janez Berhmans, spoznavalec. Četrtek, 14. avgusta: Evzebij, spoznavalec; Radegunda, kraljica; Atanazija, vdova. Osebne novice = Poročila sta se v Žalni gdč. Nežika Drei-melj, učiteljica v Dol. Toplicah in g. Jože Gaber, upravitelj kopališča iz Toplic. Poročal je g. Jak. Mavec, kaplan iz Toplic. Gospodična je bila vneta voditeljica v topliškeni DK. Novoporočencema obilo sreče I • — Duhovne vaje za duhovnik* v Domu sv. Ignacija bodo v avgustu še po prazniku od 18. do 22. avgusta. Osjrazumno z voditeljem nemške narodnostne skupine. S tem je prvič vodji nemške narodnostne skupine priznana pravica, da samo on zastopa interese te skupine. Vodja nemške narodnostne skupine v Banatu in Srbiji je dr. Janko Sepp, ki je v prejšnji Jugoslaviji na novo organiziral »Kulturbund«. Denarne nagrade za borbo proti komunistom. Zaradi jxmovnih komunističnih napadov je agencija Rudnik izdala naslednje uradno poročilo: »Glede na vedno pogostejše komunistične napade na premočenje in življenje naših državljanov, kakor tudi glede na njihova sabotažna dejanja na državna prometna sredstva in druge naprave, ki služijo za javno uporabo, je notranje ministrstvo sklenilo denarno nagraditi vsako osebo, ki bo pripomogla, da se komunistične tolpe ujamejo ali pa uničijo. Imena nagrajenih oseb se bodo ohranila v največji tajnosti. Denarne nagrade bodo lahko glede na važnost storjene usluge zelo velike.^ Prav tako bodo nagrajeni tudi tisti državni uslužbenci, organi javne varnosti in orožniki, ki se bodo izkazali ter bodo s svojim delom doprinesli, da se te tolpe polove ali pa uničijo.« Razstava hatoliShega tisha na Filipinah V Manili so zelo slovesno odprli razstavo katoliškega tiska. Na razstavi je to pot posebno močno zastopana lepa knjiga. Za razširitev dobrega čtiva so finski katoličani započeli močno akcijo s skupino vseučiliških profesorjev na čelu. Njihova javna predavanja so bila izredno dobro obiskana. Razstava katoliškega tiska na Filipinih Maršal Petain je podpisal zakonsko odredbo, s katero država priznava društvu ustanoviteljev in pokroviteljev Katoliškega instituta v Parizu javnopravni značaj. S tem dejanjem je sedanja francoska vlada Katoliškemu institutu dala zasluženo priznanje ter ga uvrstila med ostala francoska vseučilišča, ki imajo pravico izdajati diplome kot predjiogoj za sprejem v državno službo. Če upoštevamo dejstvo, da so na Kat. institutu delovali najboljši svetovni učenjaki kot n. pr. pokojni kardinal Gaspari, fizik Branly, zgodovinar kardinal Baudrillart, sedanji rektor Instituta, in številni drugi aj>ologeti, dogmatiki in filozofi, nam bo razumljivo veselje francoskih katoličanov, da je sedanja francoska vlada popravila krivico, ki se je vsa leta godila omenjenemu zavodu in odstranila vse zapreke za še nadaljnje zapostavljanje najznamenitejšega katoliškega vseučilišča, ki so ga zgradili in tudi vzdrževali francoski katoličani z lastnimi sredstvi. nakovski razstavi istega leta, na kateri je dobil za svoj izum tudi zlato medaljo. Benzovo podjetje se je lepo razvijalo ter se je z leti zaradi solidnosti njegovih izdelkov razvilo v pravcati veleobrat, ki se je leta 1926. združil s prav tako velikim Daimlerjevim podjetjem. ČETRTI GOST 44 Roman. Dozdevalo se mu je, ko da Sinclairova ni bila še nikdar tako očarljiva, tako nedolžna in tako tajinstvena. »Hvala, ne,« je dejala z nasmeškom. »Ce bi bila morilka, bi izkoristila to priliko, da bi si olajšala vest. Pa nimam za kaj to storiti. Preživljam se s svojim delom. Ce imam mimo tega še nekaj zase..., moram pač povedati, da ia moja posebnost ni baš do6ti škodovala dobremu imenu mnogih žena iz zgodovine. Ako si poročena žena ne zna ohraniti ljubezni svojega moža, sočustvujem z njo in jo obžalujem. Vendar ni moja krivda, ce je njenemu možu bolj všeč kje drugje. To je vse, kar sem hotela povedati. Nobenega zločina nisem zakrivila«. »Povsem pravilno in to hočemo tukaj enkrat za vselej pribiti,« je izjavil sir Stanley. »Obtožba, ko da bi bila ta dama nekega zastopnika, se je izkazala kot povsem neresnična. Po poročilu francoske policije 6plol ni govora o tem. Tisti Italijan v Monte Carlu, ki je bilo o njem toliko govoric, je umrl zaradi vnetja slepiča, ki ni bil pravočasno operiran. Ko pa ie bil Peter Fergusson umorjen, je bila gospa Sinclairova v Scotland Yardu. Edina obtožilna snov, ki jo je imel Hey proti njej, so bila pisma, ki je z njimi gospa garantirala originalnost neke fiodobe Rubensove in Van Dyckove, dasi sta bili obe te sliki ponarejeni«. »To je laž,« mu je ognjevito segla Sinclairova v besedo. »In to smo že dognali,« jo je pomiril sir Stanlcv. Vendar je bilo potrebno, da sem to stvar omenil«. Nato se je obrnil k šumanu, rekoč: »Ali si, gospod šuman, mogoče kaj mislite, zafcsj da vas je Hey obtožil kot požiga!« ?< I »Za zlodja vendar!« je zavpil Šuman in stisnil pesti. »Zdaj bi bil pa že skrajni čas, da prenehate 6 temi trapastimi obdolžitvami! Saj prav tako govorijo, da sem jaz ubil gospoda Nizama El Ha-kima, ko pa vendar tukajle sedi živ in zdrav!« »Jako mi je ljubo,« je dejal zadovoljen El Hakim, se zasmejal in se priklanjal vsem navzoč-nim. »Menda bi preveč zahteva!,« je 6rdito nadi-Ijeval Šuman, »da bi se mi kdo za to oprostil. Vendar bi bil lahko kdo toliko pameten in previden, da ne bi prenašal teh larifari-laži. Mislim, da me vi ne dolžite požiga moje dragocene lastnine?« Merrywall je stresel z glavo: »Ne, sinko moj, jaz že ne«. Nato je nadaljeval, kažoč na El Hakima: »Prej bi verjel, da je tistile gospod zanetil požar!« Egipčan je planil kvišku in iz njegovih ust je z neverjetno naglico izbruhnila kopica nerazumljivo izblebetanih francoskih besed. Nato je besno zdivljal iz sobe in zaloputnil vrata za seboj. Merrywall je pokazal s kazalcem za njim in je dejal: »Seveda tega ne morem dokazati in je to z moje strani obrekovanje. Vendar, ko sem takole sedel in razmišljal, mi je šinila v glavo misel, da tisto, kar so svoj čas govorili, vendarle ni moglo biti kar iz trte zvito. Prepričan sem, da je El Hakim takrat zažgal vaše 6kladišče in je nato zbežal v Port Said. In prepričan sem, da ste tudi vi, Šuman, mojih mi6li. Ko se je bil vrnil v Kairo, ste se čutili prisiljenega, da ste ga vzeli k sebi v službo, ker je nemara on, prav tako kot Hey. vedel za to, da imate, no, recimo kar naravnost: neko čudno ljubezen do ognja. Mnogo ste prestali in iskreno sočustvujem z vami. Razdejana budilka v vašem žepu pa ni bila v nobeni zvezi s požigom v Kairu. Mogoče izhaja odtod, ker 6te kdaj kaj malega »zažgali,« pa vam je spodletel« — ali pa vam je uspelo. Hey je zvedel za to vašo .ljubezen', toda meni je povsem vseeno, ali ste kdaj v življenju 6poh kje in kaj zažgali. To ni v nobeni zvezi z vprašanjem, ki nas tu zanima, z umorom Heya in Fergussona«. Po teh besedah je nastal dolg molk v sobi, ki ga je prekinila gospa Sinclairova, ko je spregovorila: »Vem, sir Stanley, da vi bolje veste za morilca, kot pokažete, in da imate ze sled za njim. Vendar nemara le ne veste, kako je prišel atropin v pijačo. Toda vsi navzočni moramo priseči, da tega zločina mi nismo krivi«. »Kaj res mislite, gospa, da jaz tega ne vem?« je dejal sir Stanley. »Vem, pa še prav dobro vem — in že dolgo! In zdaj vam bom povedal, kako se je to zgodilo«. Oprijemši se na mizo, je vstal in začel pripovedovati: »Zdaj bomo nekoliko obnovili dogodke, ki so se izvršili tisto noč. Vi, gospa Sinclairova, boste sj>et mešali koktejle, drugi bodo pa gledali, kako to delate. Sir Dennis bo pil 6pet svojo ameriško pijačo, a gospodičnam bo prinesel pijačo semkaj v sobo na mizo. Jaz prevzamem vlogo, da zastrupim pijačo. Dobro pazite, gospoda, in mi potem povejte, kaj ste opazili. Ce me zalotite pri delu, potem boste vedeli, kako je to storil morilec«. »Menim, da smo vsi jako nestrpni, da zvemo za odgovor na to vprašanje, ki nas že od vsega začetka tako zanima,« je dejal Sanders. »Od vsega začetka smo slišali toliko prefri-ganih in bistroumnih teorij v tej aferi, kako da je bil zločin izvršen, da je že zares skrajni čas, da preidemo od teorij na prakso,« je dejal sir S1anley m se nasmehnil. »Torej, gospoda, začnimo! Masters bo imel vlogo Heya. Jaz bom tu v jedilnici, vi pa vsi brž v kuhinjo!« Masters, Blystone, Sinclairova in šuman so odšli 6kozi predsobo v kuhinjo. 0o6pa Bly6tone-ova js mirno obsedela n« svojsni mestu. Videli ji je bilo, ko da ima svoje misli povsem drugje. Ko je hotel Sanders vstati, ga je Murcia potegnila za rokav: »Midva ostaneva tu,« je zašepetala zaročencu, »in bova pazila na starega«. Iz kuhinje je bilo slišati šum vode, ki je tekla iz vodovoda. Nato se je zaslišal pridušeni Alaster-60v glas: »Posodo, prosiml Hvalal Jo bom malo poplaknil, kot je to storil takrat Hey. Tako, nate jo, gospa! Zdaj pa kozarce...« Sir Stanley Merrywall je mirno stal zraven kamina in si drgnil brado. Iz kuhinje se je zaslišalo, kako nekdo stresa posodo s koktejlom. »Smo že, sir Stanley,« je zavpil Masters iz kuhinje. »Le napravile vse tako, kot je bilo ti6ti večer,« je ukazal Merrywall. »Naj zdaj gospa Sinclairova poku6i koktejl naravnost iz posode in potem še ameriško pijačo«. Nastal je molk. Slednjič se je zaslišal drhteči glas Sinclairove: »Koktejl je dober in tudi druga pijača je dobra. Kaj ne boste nobene stvari vrgli noter?« »Le kar nadaljujte!? je zapovedal Merrywa!l. Ob drugi priliki bi se bjl Sanders brez dvoma zasmejal šumanu, ki je ta hip stopil v jedilnico in prinesel na pladnju pijačo in kozarčke. Stari gospod je bil podoben staremu, nerodnemu natakarju in komaj da ni spustil pladnja na tla, preden ga je položil na malo mizo. Na pladnju je bila posoda za mešanje iz niklja, štirje prazni kozarčki m kozarec z ameriško pijačo. »Zdaj pa V6i nazaj v kuhinjo, otroci,« je rekel sir Stanley. »Vse mora biti tako kot tisti večer«. Nato se je obrnil k Sandersu: »V zapisniku je zapisano: Med dvema in tremi minutami... dajmo jim dve in pol minule. »Nato je zavpil v kuhinjo: »Hej, vi tam (Pogovarjajte se! Masters se naj joka ko uele! Aii ne slišite.'« Mafija M alešlč " 43 V zelenem polju roža Izvirna povest V kuhinji so pozabile žensko na vrelo voTu si torej... Tu si torej... Tu si torej.. .< Ko da ni znala teta nič drugega povedati. Ali ko ji je Metka prinesla jesti in piti, je teta hitro prišla tudi do drugih besed. »Natakarica!. . Ti boš meni stregla!... Moja Metka, moja nečakinja ... najljubša ... natakarica! Zadnja, kateri si postregla, sem jaz, da veš! Kje je gospodar?« Teti ni bilo nič dopovedati. Metka se ni mogla ubraniti prepričanja, da se je te odločnosti teta naučila od svojega rajnega moža, ki je bil orožnik. Gospodarja k sreči ni bilo doma. Metka je pripeljala v posebno sobo gospodinjo, ki ji je bila zelo naklonjena. Kaj sta se pomenile s teto, Metka ni čula. Po dolgem, dolgem razgovoru jo je gospodinja gledala s sočutjem. In samo prikimala je, ko ji je teta naročila, naj hitro pospravi svoje stvari in se pripravi na pot. Ali po mestecu se je že razvedelo: Ne Ribica, ne Anica — Metka! Imenitnega rodu je, tisto o skrivnosti, zanimivosti in znamenitosti ni nobena pravljica! Po njo je prišla teta v klobuku! Gosposkega rodu je Ribica — Metka! Geometer ni vzdržal v pisarni. »Ali nisem rekel? Pa to je šele začetek!« In je prihitel na pivo, da vidi gosposko teto, ki se je razjokala — kakor pravijo — ko je zagledala svojo nečakinjo ko navadno natakarico. Prišli so drugi gospodje iz pisarn. »Ali res? Ribica? Ali jo mogoče? Kaj nismo prav slutili? Ali nismo vedno trdili?« Metka ni nikomur več postregla. Gospodar je robantil. Štirinajstdnevna od|>oved! Ali naj sedaj sam streže? Strezi ti, žena, ki te je samo srce! Vsaj toliko Časa naj ostane, da najdem drugol To je zahvala, da sem jo vzel v služl>o brez knjige in sploh brez vsake listine, na samo lepo besedo! Tela pa ni popustila! Plača, če ne gre drugače! Koliko hočete? Če stotak, Metka ne bo nikomur več stregla! Gos|>odinja pa ni čuti o kaki odškodnini! Tako poštenih nakaric ni blizu in zlepa nikjer! škoda je zanjo, res! Ali da bi ji za njeno poštenost delali sitnosti in težkoče, Bog ob vari I Teta je naročila kočijo, gospodinja ni odnehala, da sta se odpeljali v njihovi kočiji. Lepše kočije pa ni bilo v vsem mestu, ko je bila kočija gostilne »Pri zlati ribici«. V špalir so se postavili gospodje, bilo je na nogah radovednežev, da je Metka zakrila obraz, ko je oddrdrala kočija izpred gostilne »Pri zlati ribici«. Teta je sedela pokonci in je prezirljivo zrla na radovedneže. Še jezila se je na Metko. »Kaj se skrivaš? Vesela bodi in ponosna, da se je tako končalo!« Metka ni mogla biti ne vesela, ne ponosna. Tete se je skoraj hala. Kakor je skrivala po mestu obraz med radovedneži, tako ga je skrivala po vsej dolgi poti do postaje pred teto. Ni ji mogla pogledati mirno v oči. Teta pa sama ljubeznivost in naklonjenost. Niti sence jeze! Ta dobrota je Metko še bolj bolela. Zaradi tetine dobrote se je čutila še bolj krivo. Ko pa se je hotela obtožiti, ji je teta z dlanjo zatisnila usta. »Ni besedice I« In vso pot do vlaka, na vlaku, vse do drugega nadstropja stare ljubljanske hišo ni smela Metka reči nobene besede samoobtožbe. V kuhinji z oknoma na grad pa Metka ni mogla več zdržati svojih občutkov. »Teta, nisem vredna!« »Vredna si, da bi te pošteno prijela, ker ei pobegnila tedaj! Tine je prišel...« Metko je zbodlo. Vso pot ga teta ni omenila. »Čakala sva te, čakala, čakala... Saj si ne moreš misliti, koliko sem pretrpela tiste dneve. Ko je prišlo tvoje pismo, da nisi mogla drugače, da pa v vodo ne pojdeš ..« Metka si je zakrila oči. Moj Bog, kako strašno ji je bilo tedaj, ko je pisala teti tisto pismo! Teta je mislila, da se Metka razjoče. Prisilila jo je na stol. hotela je položiti njeno glavo v svoje naročje. Ali iz Metkinih oči ni bilo nobene solzice. Že dolgo, dolgo nobene solzice. Njene solze so iztekle v tistih treh strašnih, obupnih jokih: V noči od tistega velikonočnega ponedeljka na torek; takrat, ko se je vrnila v to kuhinjo z grenko zavestjo, da se je Tine sramuje pred Vido; na vaškem pokopališču nekega mrzlega zimskega večera ... Drugi jok bridkejši od prvega, tretji brid-kejši od drugega... Kateri najgrenkejši? »Ni več solz v meni, teta! Ne bojte se, no razjočem se!« »Saj jih treba ni več! Sedaj pridejo lepši dnevi! Brez solz! Tudi tistih solz. ki si jih prelila, ko si bila sama v 6vetu, bi ne bilo treba...« Kaj le misli teta, ko zavija svoj obraz v tako skrivnostne poteze? In kaj naj bi le še bilo lepega za Metko na svetu? Da sem le zopet pri vas, teta! Tu v tej kuhinji z oknoma na grad, kjer je bilo včasih tako lepo, lepo... Drugega si sploh ne želim večl XI. Teta je pregnala s svojega obraza skrivnostne poteze, ko so odšli študentje na velike počitnice. »Sedaj imajo tudi visokošolci počitnice!« je namignila. Metka je razumela. Zabolelo jo je pri srcu. Kako težko je čakala včasih počitnic! O, kako lepo je doma sedaj ob žetvi. Tisto jutro pa je teta povedala čisto jasno: »Z Dunaja grede se oglasi pri nas!« Čemu le teta s tako vnemo becka v bolečo rano? Da pride enkrat do odkrite besede g Tinetom. je jasno. Ali čemu tako hitro? In kaj prinese razgovor z njim? Kako konča ta razgovor, ki 66 ga Metka boji, katerega se pa gotovo niti Tine ne veseli? Teta je bila ves tisti dopoldan dobre volje in nekam svečana. Za kosilo je pripravljala celo pojedino. Še po vino je poslala Metko. Pozabila ni niti na cigarete, ki jih Tine tako rad kadi. Metki pa pri srcu tesno, tesno in otožno. Mračen strah. Ko bi vsaj že bilo tudi to končano in bi človek imel za vselej mir! Kako jo pogleda Tine? Če je tedaj, ko je pobegnila od tete, prišel, čakal in mu je bilo hudo, kakor trdi teta, čemu se bojiš, Metka? Če pride, se te vendar ne sramuje tako, ko 6i domišljaš! Morda ga je Dunaj, kjer mora študirati, kakor je moral študirati v bližnji sobici z oknom na grad, morda ga je trdi Dunaj zopet privedel na tisto pot, s katere je krenil v vojašnici? Čemu se torej bojiš, Metka? Vožnja z zrakoplovom pred 50 leti Švicarsko časopisje poroča naslednje podrobnosti o vožnji z zrakoplovom pred 50. leti: Bilo je ravno leta 1891, ko je v Ziirichu skušal dobiti Spelterini, pozneje posebno med Nemci zelo slaven kapitan, skupino ljudi, ki bi se hotela peljati z zrakoplovom. Odhod zrakoplova je bil določen za 26. julij 1891. Zlata krogla z imenom »Urania« je že čakala pripravljena na potnike. Gledalcev in opazovalcev je bilo na tisoče, ki so se drenjali v neposredni bližini. Potnik pa je bil samo eden in to veliki švicarski pisatelj J. C. Heer, znan po svojih romanih »Der Wetterwart« in »An heiligen Wassern«. V zadnjem trenutku se je omenjenemu pisatelju le še pridružil neki ziiriški občinski svetnik, neki Comte de Jouffroy in pariški časnikar Leblanc. Pisatelj Heer je pozneje pripovedoval, da so vsi štirje potniki morali pred vstopom v zrakoplov napisati izjavo, »da se podajajo na pot v zrak prostovoljno in pri zdravi pameti.« Tako izjavo je od vseh zahtevala policija. Polet je dobro uspel ter se je Spelterini istega leta še večkrat L3UBL3ANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16., 18. in 20. uri Film globoke in izredno močne vsebine Skrivnostna žena V glasnih vlfirnh stari znanci: Syhille Sehmitz, A'brecht Sohonhals in Mnria pl. Tasnady Kino Matica, telefon 22-41 Zaprto Kino Sloga, telefon 27.30 Najpopnlarnejši italijanski komik v izvrstni komediji burnega smeha — M a e s r t o Morski razbojnik — II piratu sono lo! Kdor se hoče od srca nnsmejati, uai si ogleda ta film! Slovenski napisi po vsej dolžini film«! Kino Union, te 1 e f o n 2 2-21 Nov način merjenja višine oblakov Meteorološki urad in »Bureau of Standards« sta v Ameriki iznašla nov način merjenja višine oblakov. Dosedanji način s pomočjo radiosond in radiosignalov z visoko letečih balonov namreč ni dajal vedno zanesljivih podatkov, ki so važni za napovedovanje vremena, Pri najnovejšem sistemu bosta v gotovi razdalji posebni »električni očesi« ujemali migljajočo svetlobo, ki se odbija od oblaka, če ga obsvetijo z močnim snopom žarkov iz žarometa. Točno višino odbijajoče svetlobe oblaka je nato mogoče z lahkoto izračunati s pomočjo tri-angulacijskega računa. dvignil v zrak in je postal najbolj priljubljena oseba v Švici. V zrak se je dvigal skoraj iz vseh švicarskih mest. Njegovi potniki pa so bili v glavnem športniki ali pa učenjaki. V šestih letih se je dvignil s svojim zrakoplovom nad 150 krat ter je prevozil 500 potnikov. Pri nobenem poletu se mu ni zgodila niti najmanjša nesreča. Nekajkrat je s svojim zrakoplovom priletel celo v Nemčijo in je večkrat dosegel Monakovo. Heer nadalje pripoveduje; da je bila »Urania« impozantna krogla 17 m visoka, 15 m široka s 1500 kub. metrov plina. Včasih se je dvignila do 4400 metrov visoko. Pri neki vožnji je »Urania« obtičala v kroni velikega oreha. In to na nemškem ozemlju. Nikjer ni bilo žive duše, samo od nekod se je pojavil orožnik na konju in je potnike v krogli najprej vprašal, če prihajajo iz Švice in če imajo kaj blaga, ki je podvrženo carini. Potniki so razumeli orožnikovo vestnost v izvrševanju službe, toda vsi so ga enodušno najprej naprosili, da naj zagrabi hitro za vrvi, in pokliče ljudi, da bi veter ne odnesel krogle zopet dalje Okoliške žanjice in žanjci so res kmalu prihiteli in so si radovedno ogledovali čudno prikazen, potnike pa rešili iz neprijetnega položaja. Tedaj je »Urania« prevozila 100 km dolgo pot v dveh urah. Tako je bilo še pred 50. leti. Japonci imajo najstarejšo leseno hišo na svetu Japonsko mesto Nara ima med svojimi novejšimi stavbami tudi staro leseno hišo, ki je bila zgrajena točno pred 1200 leti. Mesto je bilo v starih časih japonska prestolnica in je še danes bogato zaradi številnih umetnin in templjev. Lesena stara hiša, ki se je dobro ohranila še do današnjih dni, je služila za zakladnico japonskih cesarjev. Podobna je čisto zakladnicam templjev, samo da njen tloris nima kvadratne oblike kakor templji, temveč je. podolgovata in večja. Zanimivo pri tej stavbi je tudi to, da zanjo niso porabili prav nobenega železa in tudi ne lesenih klinov, s katerimi bi bili zbili posamezne dele stavbe. Stavba je zato še danes primer velike lesene stavbne umetnosti, v kateri so Japonci še danes pravi mojstri. Lesena hiša je bila taiko dobro zgrajena, da je v tem času sploh še ni bilo treba popravljati. Pred 1000 leti so ji samo zamenjali streho. Zgrajena je pa iz zelo trpežnega in odpornega kejakovega lesa. Vino Vino C H I A N T I Marlo Piccini, Poggibonsi (Siena) II migliore! II Najboljše! — Zahtevajte Preferitelo! || ga na prvem mestu! Mali oglasi V malih oglasili velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasili je beseda po L1.—, Sri vseh ostalih malih oglasili pa je beseda po L 0.60. >avek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu. B Službe BlB Cblaro B Dobe: Sobarico zmožno vseh hišnih del, iščem. Vprašati: Sv. Petra cesta 34. ,(b Apneni prah za gnojilo, ca. 16 ton, po zelo nlzkt cent proda industrija apna, Dobre- polje. (1 Redka priložnost! Prodam takoj po ugodni cent Se popolnoma nov pisalni stroj v kovčegu. Naslov v upravi »Slov.« pod 8t. 10.286. <1 Dražba tovarniške kontrolne ure za delavce, pisalnega stro ja in 13 dvomljivih terjatev v konkurzu tvrdke Pollak bo 18. t. m. ob 11 url dopoldne v pisarni dr. Ravniharja, odvetnika Ljubljani, Tavčarjeva ul. 11. Pojasnila istotam. Oglašujte v edino uspešnem dnevni ku »Slovencu«!! cmm Poltovorni avto nosilnost do 1400 kg, z dovoljenjem vožnje, kupim ali zamenjam za suha bukova drva. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Brezhiben« 10.303. Vsako količino medu kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Med« St. 9329. .(k Prodaja - kupuje hiše, vile, parcele, pose stva tn gozdove. Zajec Andrej, realltetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, tel. 35-64. p Monograme za robce in perilo, gumbe, gumb-niče, entel. ažur, predtisk izvršimo takoj.Tamburira-nje oblek, vezenje perila Matek & Mike! Ljubljana, Frančiškanska aH« nasproti hotela Union Kupujte pri n a s i h inserentiti IIOUORE LIKER STRCGK T0NIC0 DIGESTIV0 JE KREPCIIEN IN VAM URAVNA PREBAVO L'alluminio NETALLO DEL SECOLO L/aluminio, puro e nelle sue leghe, ha offerto alfindustria una delle piu sorprendenti formule di progresso - ha con-tribuito in misura decisiva alla soluzione dei problemi tecnici piu caratteristici del nostro secolo: velocita e potenza - ha svincolato 1'Italia dai ceppi di una importazi-one che frenava lo slancio produttivo di un popolo fra i piu geniali e tenaci. Aluminij KOVINA NAŠEGA STOLETJA Aluminij, čist in v raznih spojinah, je dal industriji najpresenetljivejši obrazec za napredek, je odločilno posegel v reševanje najznačilnejših nalog v tehniki našega veka: brzine in zmožnosti — je rešil Italijo suženjskih vezi uvoza, ki so zavirale delavni razmah naroda, ki je med najgenijal-nejšimi in najbolj žilavimi na svetu. -tmSaMuml^L METALLO DEL BDMINID-GOSPDDUJDCA KOVINA! E' COMPLETAMENTE ITALIAM POPOLNOMA ITALIJANSKA Zi Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jože Kramarll , Izdajatelj: Inž. Jože Sodja Uredniki Viktor CeniR