Poltnl urad 9021 Celovec — Verlagspotlamf 9021 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni Izvod 1r30 III., mesečna naročnina 5 llllngov P. b. b. i Letnik XIII. Celovec, petek, 29. november 1968 Štev. 47 (1381) Danes praznuje SFR Jugoslavija 29. november 1943 bo ostal neizbrisno zapisan v zgodovini jugoslovanskih narodov. Tega dne je bilo namreč v bosenskem mestecu Jajcu na osvobojenem ozemlju zgodovinsko drugo zasedanje Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), na katerem so se zbrali svobodno izvoljeni delegati vseh narodov Jugoslavije, da sredi junaškega boja na življenje in smrt sprejmejo važne sklepe o nadaljnjem boju ter o ureditvi svoje domovine po izbojevani svobodi. • Prvi zgodovinski sklep zasedanja je sklep o konstituiranju AVNOJ v vrhovno zakonodajno in izvršno narodno predstavniško telo Jugoslavije. Ta sklep je jasno izrazil voljo jugoslovanskih narodov, saj je dobila Jugoslavija z njim svoj pravi parlament. Protifašistični svet narodi ne osvoboditve je postal demokratičn no izvoljeno predstavništvo suverenosti in volje države in njenih narodov. • Drugi zgodovinski sklep zasedanja AVNOJ je sklep o federativni ureditvi Jugoslavije. 7. njim je bilo zakonito potrjeno in zajamčeno, da je iz krvavega narodnoosvobodilne ga boja jugoslovanskih narodov zrasla njihova popolna enakopravnost, hkrati pa je bila s tem sklepom še bolj utrjena enotnost in sloga vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. • Tretji zgodovinski sklep zase-danja v Jajcu je sklep o odvzemu vseh pravic begunski kraljevski vladi v Londonu oziroma Kairu. Za začasno jugoslovansko vlado je bil imenovan Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije. Z njim so dobili jugoslovanski narodi vlado, kakršno je terjala njihova resnična volja, kajti Nacionalni komite osvoboditve Jugoslavije je ustrezal koristim narodnoosvobodilnega boja in potrebi po jamstvu za demokratično in svobodno bodočnost. Od zgodovinskega zasedanja v Jajcu je minilo že četrt stoletja. V tem času je nova Jugoslavija, rojena v narodnoosvobodilnem boju, prehodila težko in hkrati uspešno pot. Povojna obnova domovine in izgradnja njenega gospodarstva je zahtevala od jugoslovanskih narodov velikanske napore, toda sadovi niso izostali. Vzporedno pa se je odvijala tudi graditev socializma, uresničevanje resničnih socialističnih načel, zgrajenih na temeljih humanosti, enakopravnosti in suverenosti. Današnja Jugoslavija je nedvomno država posebnega tipa. Njen ustroj gospodarskega in družbenega samoupravljanja je edinstven v svetu. Ta ustroj je plod pravilno pojmovanega socializma, ki je boj za človeka, za njegovo svobodo in blaginjo; socializma, ki je boj za suverenost in neodvisnost narodov. Zato je povsem razumljivo, da je Jugoslavija že vsa leta v prvih vrstah držav, ki veljajo za najbolj dosledne in aktivne pobornike enakopravnega sodelovanja ter prijateljskega sožitja med narodi in državami. Zaradi te svoje dosledne politike je bila sicer že večkrat izpostavljena napadom in grožnjam, toda neustrašno je nadaljevala pot, ki si jo je začrtala pred petindvajsetimi leti na zgodovinskem zasedanju v Jajcu, katerega obletnico obhajajo danes jugoslovanski narodi kot svoj najvecji praznik. Svetovni valutni sistem se je znašel v zelo resni krizi V zadnjem tednu so bili vsi še tako aktualni in akutni politični dogodki potisnjeni v ozadje in svetovna javnost je svoje zanimanje posvečala enemu samemu problemu: valutni krizi v Franciji. Francoski frank se je namreč — kakor prej angleški funt — znašel v zelo težkem položaju in v Bonnu so se sestali finančni ministri desetih glavnih zahodnih držav, da najdejo „zdravilo" za enega svojih nevarno obolelih družinskih članov. In so ga tudi našli; toda de Gaullova Francija, ki že dalj časa velja za neposlušnega otroka zahodne družine, tega zdravila noče jemati; odločila se je za drug način zdravljenja. Na »prijateljsko" zahtevo po razvrednotenju franka je predsednik de Gaulle v posebnem »govoru narodu" zavrnil načrte, ki so jih o francoski valuti skuhali v Bonnu, ter na svoj znani samovoljni način napovedal, da bo Francija rešitev iz Nova konvencija o vojnih zločinih Glavna skupščina Združenih narodov je izglasovala posebno konvencijo, s katero je uzakonjeno nezastaranje vojnih zločinov in zločinov proti človečanstvu; poleg tega pa se ta konvencija nanaša tudi na ukrepe rasistične politike ter na akcije zasedbenih sil. Tej konvenciji se lahko pridruži vsaka država, ki je članica OZN ali njenih posebnih organizacij, nadalje vsaka članica mednarodnega sodišča in končno vsaka druga država, ki jo glavna skupščina OZN povabi k pristopu. V veljavnost bo nova konvencija stopila tedaj, ko jo bo ratificiralo vsaj deset držav. V glavni skupščini OZN je 58 držav glasovalo za novo konvencijo, 7 držav je glasovalo proti, 36 držav pa se je glasovanja vzdržalo. Proti konvenciji so glasovale Amerika, Anglija, Avstralija, El Salvador, Honduras, Portugalska in Južna Afrika. krize iskala po drugi poti. Omenil je razne oblike varčevanja, ki jih je predsednik vlade Couve de Mur-ville medtem tudi že podrobno obrazložil, deloma pa celo že praktično uveljavil. Odločitev Francije je izzvala v mednarodni javnosti in razumljivo še prav posebno na Zahodu pravo senzacijo. Po že omenjeni bonski konferenci je namreč splošno prevladovalo mnenje, da za francosko valuto ni druge rešitve, kot pa razvrednotenje franka. Zdaj pa je odločitev de Gaulla pokazala, da je tudi še drug izhod. Morda res samo za nekaj časa, toda že to je dovolj, da so morali celo najbolj zavzeti zagovorniki razvrednotenja franka spremeniti svoje stališče in — kako daleč iskreno, je seveda drugo vprašanje — se pridružiti mnenju Francije. Vsekakor je Francija prevzela nase veliko breme in bo šele nadaljnji razvoj pokazal, v kolikšni meri se bodo podvzeti ukrepi res izkazali za dobro zdravilo. Ne nazadnje bo to odvisno od tega, kako daleč bo francoska vlada skušala to breme zvaliti predvsem na ramena delovnega ljudstva, kajti vsaka enostranska razdelitev bremen bi položaj nujno prej ali slej spet spravila iz ravnotežja. Francoski primer pa je hkrati znova opozoril tudi na nevzdržnost sedanjega svetovnega valutnega sistema, katerega slabosti so postale očitne že med krizo angleškega funta in še prav posebno ob letošnjih dogodkih okoli zlata. Spričo tega nikakor ni izklučeno, da se je de Gaulle za svoj nepričakovani korak odločil že v prepričanju, da Narodne manjšine so most ki povezuje sosedne dežele Podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar je v slavnostnem govoru, ki ga je imel na nedeljski proslavi 30. obletnice bojev za osvoboditev Maribora in za severno mejo (o prireditvi posebej poročamo na drugem mestu — op. ured.), zavzel stališče tudi do odnosov med Avstrijo in Jugoslavijo ter posebej do vprašanja slovenske manjšine. Ko je dr. Hečevar govoril o življenjski poti slovenskega naroda, je med drugim poudaril, da so bile po drugi svetovni vojni potegnjene meje, onkraj katerih živijo deli slovenskega naroda v Italiji in Avstriji. „Oni predstavljajo narodno manjšino v omenjenih državah. Pripadniki manjšine so državljani Italije in Avstrije in imajo do teh držav državljanske obveznosti. Toda hkrati imata tudi obe dčžavi do njih obveznosti, da zaščitita njihove narodnostne pravice in zagotovita njihovo popolno enakopravnost.. .“ Nadalje je dr. Hočevar izrazil zadovoljstvo, da je pri urejanju teh vprašanj prišlo v zadnjih letih do napredka, da so najdeni načini in sredstva ter je ustvarjeno ozračje, ki omogočajo in obetajo, da se bodo ta vprašanja zadovoljivo reševala in uredila. „Tudi se spotoma uresničuje to, kar smo vedno poudarjali, in sicer da naj postanejo narodne manjšine most, ki povezuje sosedne dežele, ki prispeva k medsebojnemu spoznavanju in razumevanju Podpredsednik slovenske vlade je nadalje ugotovil, da se odnosi z Avstrijo v celoti zelo dobro razvijajo. Odprte meje in ozračje medsebojnega spoštovanja ter zaupanja omogočajo ne samo svobodno potovanje ljudem, ne samo vse večjo izmenjavo gospodarskih in kulturnih dobrin. „Še več, med prebivalci z obeh strani meje se izraža človeška in sosedska solidarnost, na podlagi katere po zdravem razumu dobri sosedje rešujejo celo vrsto lokalnih a vendar za vsakodnevno življenje pomembnih vprašanj.“ bo poleg reševanja nacionalnih va- umetno zgrajen na danes le še na-lut treba iskati zdravilo predvsem videzni vrednosti ameriškega doza svetovni valutni sistem, ki je larja. Saigon je začel popuščati V zadnji številki našega lista smo zapisali, da se tudi Saigon ne bo mogel v nedogled izmikati pogovorom o miroljubni rešitvi vietnamskega vprašanja. Danes tej ugotovitvi lahko dodamo, da je Saigon že začel popuščati, potem ko je prej več tednov trmasto bojkotiral pogovore v Parizu. Odločitev saigonske vlade, da bo poslala svojo delegacijo na pariško konferenco, seveda še ne pomeni, da bo v Parizu že v doglednem času prišlo do pravih mirovnih pogajanj. Na taka pogajanja bo po vsej verjetnosti treba čakati še precej dolgo, zlasti ker saigonski režim še naprej namerava delati težave. Svojo privolitev, da se udeleži pariških razgovorov, je saigonska vlada namreč povezala s celo vrsto pogojev, ki bodo razumljivo naleteli na odpor pri nasprotni strani, to je predvsem pri južnoviet-namski osvobodilni fronti. To velja Vprašanje manjšine je vprašanje demokracije Med proračunsko razpravo v tržaškem deželnem svetu je več svetovalcev govorilo o položaju in vprašanjih slovenske narodne manjšine v Italiji. Posebno obširno sla o tem problemu razumljivo spregovorila zastopnik slovenske lisle dr. Štoka in komunistični svetovalec slovenske narodnosti Lovriha, ki sta oba opozorila na številna vprašanja narodnostne zaščite ter poudarila, da mora dežela prevzeti pobudo za rešitev teh problemov, kajti narodno vprašanje Slovencev je bistveno in načelno vprašanje demokracije. Zelo odločno stališče v tem vprašanju je zavzel tudi socialistični svetovalec Pittoni, ki je naglasil, da ne zanika, da je bilo na tem področju storjenih nekaj korakov naprej. Načelno so bile priznane nekatere pravice, sprejetih je bilo v službo nekaj posameznih slovenskih funkcionarjev, določene kulturne in športne organizacije manjšine so prejele prispevke. »Toda, kar primanjkuje, je jasna zavest stvarnih vprašanj manjšine, ki živi v vsej naši deželi, ter jasna politična volja, da se ta vprašanja rešijo po ustavnih načelih in na način, ki je vreden omikane in demokratične družbe, tako da bi se zajamčil svoboden in demokratičen razvoj te skupnosti, ki ima svoje posebne narodnostne, kulturne in zgodovinske značilnosti." Potem je socialistični svetovalec resno svaril pred napačnim pojmovanjem manjšinskega problema in njegovega reševanja ter poudaril: »Ne bomo v celoti izpolnili svojih dolžnosti do tega prebivalstva, ki je toliko pretrpelo v preteklosti, če mu ne bomo pomagali reševati njegova osnovna vprašanja tudi z našo dejavnostjo, ki naj bi omogočila, da se točno določijo meje naše pristojnosti med državo in deželo glede vprašanj slovenske narodne manjšine. In pazimo, da ne zagrešimo velike napake, da bi menili, da smo opravili svojo dolžnost, ko vzamemo koga v službo ali pa poverimo komu kakšno nalogo — in to vedno ali skoraj vedno v prid enemu samemu delu Slovencev z diskriminiranjem drugih — ali z dodelitvijo prispevkov posameznim slovenskim organizacijam." Prav tako je bilo o vlogi manjšine govora tudi med razpravo o dveh zakonih, ki se nanašata na centre za dokumentacijo in na osebje deželnih ustanov. V tej zvezi je bila poudarjena pomembno vloga slovenske manjšine pri utrjevanju odnosov med sosednima deželama. Poročevalec Coloni je poudaril važnost dobrega sožitja rned narodi ter dejal, da ima dežela posebne naloge na meji, to je prispevati k pomiritvi in k medsebojnemu spoznavanju med narodi. Pri tem je treba — kakor je poudaril — izkoristiti ugodno priložnost, da je tu navzoča narodna manjšina, medtem ko je demokristjanski svetovalec Cociani naglasil, da za državo ni nesreča, če ima v svojih mejah manjšine; nasprotno, zanjo je to le dragocena stvar. še prav posebno za zahtevo, da Amerika ne sme priznati osvobodilne fronte, da gre v Parizu za dvostranske in ne štiristranske pogovore (čeprav ob udeležbi štirih delegacij) in da Južnemu Vietnamu ne sme biti vsiljena koalicijska vlada, ki bi vključevala osvobodilno fronto. V bistvu te zahteve niso nič drugega, kot pa najboljši dokaz, kako se saigonski režim boji za svoje stolčke, ki jih še naprej hoče obdržati s pomočjo Amerike. Odpor saigonskih generalov proti osvobodilni fronti namreč jasno kaže, da se v Saigonu čedalje bolj zavedajo lastne osovra-ženosti pri vietnamskem ljudstvu, medtem ko osvobodilna fronta vedno bolj pridobiva na ugledu. Za Ameriko pogoji, ki jih je stavila saigonska vlada, gotovo niso bili prijetni. Kljub temu jih je morala več ali manj sprejeti, kajti sicer bi svetovna javnost — kakor že tolikokrat — podvomila tudi v njeno pripravljenost, da hoče potom pogajanj iskati za Vietnam tako rešitev, ki bi tej hudo preizkušeni deželi končno zagotovila mir in svobodo. V političnih krogih ne izključujejo možnosti, da bo že prihodnji teden prišlo do prvega srečanja v Parizu. Prav tako pa so politični opazovalci tudi prepričani, da pogovori ne bodo lahki. V veliki meri bo uspeh odvisen od tega, kako daleč bo Ameriki uspelo brzdati svojega „varo-vančka“ iz Saigona. Tradicionalni sprejem ob državnem prazniku SFRJ Za državni praznik SFR Jugoslavije je jugoslovanski generalni konzul inž. Karmelo Budihna s soprogo tudi letos priredil sprejem, in sicer v sredo zvečer v slavnostni dvorani celovške trgovinske zbornice. Sprejema so se udeležili mnogi vodilni predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja Koroške z deželnim glavarjem Simo in predsednikom deželnega zbora Tillianom na čelu; navzoči pa so bili tudi številni zastopniki slovenskih organizacij in ustanov na Koroškem. Ameriško-sovjetski boj za Luno Kmalu potem, ko se je zadnji polet treh ameriških kozmonavtov zaključil, so v Ameriki najavili nadaljnji program in napovedali tudi nekatere datume, med drugim tudi dan, ko se naj bi trije ameriški vesoljci »sprehodili do Lune in nazaj". Ta ameriški „skok" do Lune je predviden za letošnje božične praznike. V zahodnem tisku so te napovedi široko komentirali in slišati je bilo enkrat mnenje, da so Američani končno in dokončno prehiteli Sovjetsko zvezo v tekmi za Luno; prvi človek, ki bo pristal na Luni, bo torej Američan. Toda takoj nato je sledil nov sovjetski uspeh, namreč nedavni polet vesoljske ladje „Zond" okoli Lune in njen pristanek na ozemlju Sovjetske zveze in ne na oceanu. Po tem uspehu sovjetske astronavtike se je tehtnica ponovno nagnila na sovjetsko stran in spet je ostalo povsem odprto vprašanje, kdo bo prvi na Luni. Na to vprašanje danes verjetno še nihče ne more dati zaneslijevega odgovora; verjetno tega ne vedo niti v Moskvi niti v Washingtonu, torej ljudje, ki o tem odločajo. Pač pa ljudje, ki se s tem vprašanjem bolj podrobno ukvarjajo, lahko dajo vsaj kolikor toliko zanesljivo oceno. Eden teh je direktor observatorija v Bochu-mu Kamenski, za katerega trdijo, da je najbolj poučen izvedenec Zahoda, kar zadeva tovrstne sovjetske načrte in to iz enostavnega razloga, ker iz svojega »opazovališča" v Bochumu stalno sledi vsem sovjetskim vesoljskim poskusom. In kaj meni Kamenski? Nemški strokovnjak meni, da bi mogli Sovjeti prehiteti Američane v božičnem obisku Lune, morda bi se mogli Sovjeti izkrcati na Luni pred Američani. Svoje trditve Kamenski utemeljuje s tem, da kažejo Sovjeti v vseh svojih dosedanjih poskusih veliko več „zrelosti“ kot Američani, ko gre za tako imenovano osvajanje Lune. To svojo »zrelost" so Sovjeti dokazali — po mne-„Zond 5“ in „Zond 6“. S svojim zadnjim potna dvema poskusoma z vesoljskima ladjama „Zond 5“ in „Zond6“. S svojim zadnjim poskusom so Sovjeti dokazali svoje izredne »sposobnosti manevriranja", kar da slutiti, da jim ni treba čakati niti na tako imenovano »vesoljsko okno", to se pravi na tisto časovno razdobje, ki je najbolj primerno glede na položaj Lune in Zemlje. Na vsak način bo to »vesoljsko okno" za Sovjete odprto med 2. in 3. decembrom letos, medtem ko se bo »vesoljsko okno" za Američane zaradi njihove »zemljepisne lege odprlo šele 20. decembra. Kaminskega so tudi vprašali, kaj meni o tem, ali bi mogli Sovjeti v tako kratkem času poslati okoli Lune tudi svoje ljudi, ko pa so vendar sami izjavili, da njihova ladja »Sojuz" ni primerna za takšne poskuse in bi bilo iz tega mogoče sklepati, da bi morali prej preizkusiti kako drugo, novo vesoljsko ladjo, ki bi bila primerna za polet proti Luni. Po mnenju Kaminskega je treba upoštevati dve stvari: že pred leti je sovjetska vesoljska ladja »Voz-hod" ponesla na krožno pot okoli Zemlje tri kozmonavte; drugo dejstvo pa so sovjetski velikanski vesoljski laboratoriji vrste »Proton", katerih zadnji pred nedavnim uspešno preizkušeni laboratorij je tehtal kar 17 ton, medtem ko so prejšnji tehtali po 12 ton. Tudi na vprašanje, ali bi bili Sovjeti pripravljeni »pohiteti" s kakim poskusom brez predhodnega kolavdiranja neke ladje, posebno ker so glede moštev posameznih vesoljskih ladij zelo previdni, je Kaminski razmeroma odločen v svojem mnenju in pravi, da ne smemo pozabiti na dejstvo, da so Sovjeti napravili celo vrsto tajnih poskusov. Pri tem opozarja Kaminski zlasti na vrsto poskusov, ki so jih Sovjeti napravili s svojimi vesoljskimi kabinami vrste »Kozmos", glede katerih svet sploh ni obveščen, kaj so z njimi dosegli. Drugi človek, katerega mnenje o tem vprašanju je nedvomno zanimivo, je sir Bernard Lovell, direktor observatorija Jodrell Bank pri Londonu. Lovell razpolaga z velikanskim radioteleskopom, ki mu omogoča, da »sledi" vsem sovjetskim in tudi ameriškim poskusom; prav on je ujel tudi prve znake prvega sovjetskega sputnika leta 1957. Po mnenju Lovella je zelo tvegano poslati ljudi na potovanje okoli Lune, vsaj za sedaj, v sedanjih razmerah. Vprašanje je, če bodo Američani Lovella poslušali, ko so se vendar že odločili, da bodo trije njihovi kozmonavti za božič »obiskali" Luno. Bernard Lovell se zaveda, da gre za velikansko tekmo za prestiž, za tekmo, ki sta jo začeli Amerika in Sovjetska zveza. V tem primeru se more računati tudi s človeškimi žrtvami. Po mnenju Lovella je namreč »zelo težko, če se bodo trije ameriški kozmonavti živi vrnili na Zemljo". To svojo zelo odločno trditev angleški strokovnjak utemelju- je z naslednjimi argumenti: 1. vprašanje je, ali se bodo mogli ponovno »otresti" privlačne sile Lune, ko bodo prišli v njeno območje; 2. mogli bi postati žrtev žarčenja; 3. mogli bi umreti ob vrnitvi v zemeljsko atmosfero. Angleški strokovnjak sicer ne zanika možnosti, da bi mogli Američani prehiteti Sovjete v tekmi za pristanek prvega človeka na Luni, vendar pa sodi, da bi bilo to nekak samomor ali bolje umor treh ljudi, ko pa so komaj enkrat preizkusili vrnitev kabine »Apollo" na Zemljo in ko še niso napravili nobenega poskusa z vesoljsko ladjo, da bi jo poslali okoli Lune in jo priklicali spet na Zemljo. Končno Lovell pristaja, da bi Američani mogli priti prvi na Luno, vendar je mnenja, da jih bodo Sovjeti potolkli v tekmi tako imenovanega osvajanja planetov. Leta 1970 bi mogli Američani pristati na Luni, toda v desetletju med 1970 in 1980 bodo Sovjeti za gotovo pristali na kakem drugem planetu — po vsej verjetnosti na Marsu. Razvojne možnosti Slovenije V izvršnem svetu SR Slovenije so prejšnji teden razpravljali o gradivu, ki ga je pod naslovom »Ocena razvojnih možnosti SR Slovenije v letu 1969" pripravil in predložil republiški zavod za planiranje. Ravnatelj omenjenega zavoda Jože Novinšek je v obrazložitvi gradiva poudaril, da je možno pričakovati v letu 1969 nekoliko živahnejšo gospodarsko rast, ki bi realno omogočala oceno porasta družbenega proizvoda za 7 ali 8 odstotkov. Tak porast bi bilo mogoče doseči s pričakovanim oživljanjem proizvod. dejavnosti na vseh področjih, zlasti s predvidenim povečanjem industrijske proizvodnje, medtem ko v kmetijstvu pričakujejo nekoliko počasnejšo proizvodno rast. Po ocenah strokovnjakov so dane vse možnosti, da bi se proizvodnost dela prihodnje leto povečala za približno 6 odstotkov, s tem pa da bi bilo približno 80 odstotkov porasta družbenega proizvoda doseženo z intenzivnejšim gospodarjenjem. Ob takem gibanju proizvodnosti bi bilo mogoče prihodnje leto povečati tudi število zaposlenih za 1,5 do 2 odstotka. Ocena računa ob predvidenem povečanju obsega proizvodnje s porastom izvoza blaga in storitev za 10 do 12 odstotkov, s porastom notranje potrošnje za 7 do 8 odstotkov, v okviru tega s povečanjem obsega investicij za 14 do 16 odstotkov ter osebne potrošnje za 5,5 do 6,5 odstotka. Ravnatelj Novinšek je za pomembno družbenoekonomsko nalogo v naslednjem in v prihodnjih letih označil prizadevanja za uresničenje z reformo predvidene prerazdelitve družbenega proizvoda v korist delovnih organizacij in v zvezi s tem prizadevanje republike, da bi se zmanjšale obveznosti delovnih organizacij, zlasti do zveze. Če bodo sprejeta predložena družbenoekonomska izhodišča o oblikovanju dohodkov in kritju potreb splošne porabe, bi znašal prihodnje leto delež splošne potrošnje v družbenem proizvodu približno 20,8 odstotka; različni dopolnilni prispevki pa bi ta delež zvižali na približno 38 odstotkov. EFTA-KONFERENCA NA DUNAJU: Evropska integracija v slepi ulici Na Dunaju je prejšnji leden zasedal ministrski svet EFTA, ki je obravnaval predvsem trenutno stanje in izglede za nadaljnjo integracijo v Evropi. Predstavniki včlanjenih držav — Avstrije, Anglije, Danske, Norveške, Svetovna trgovina Strokovnjaki GATT (splošnega sporazuma o carinah in trgovini) so sestavili letno poročilo, v katerem navajajo, da se bo svetovna trgovina letos povečala predvidoma za 8 odstotkov, med-temo ko je lani znašal porast le 5 odstotkov. Izvoz in uvoz industrijsko razvitih držav v letu 1968 bosta za kakih 9 odstotkov večja od lanskega. O razvoju trgovine dežel v razvoju poročilo napoveduje, da je predvsem pričakovati „pospešitev“ trgovine v prid tem državam. Predvidevajo, da se bo izvoz iz teh držav povečal v primerjavi z lanskim letom za 6 do 8 odstotkov (lanski porast je znašal le 2,5 odst.); uvoz teh držav pa se bo po mnenju strokovnjakov GATT povečal za 4 do 6 odstotkov, tako da bi se zmanjšal njihov trgovinski primanjkljaj, ki je bil lani precej velik. Center svetovne trgovine Na južnem koncu Manhattna, kjer je bilo še pred dvema letoma 160 stavb z 240 prodajalnami, 144 delavnicami in skladišči ter več kot sto stanovanji, je zdaj gradbišče največje sodobne arhitekture — novega centra svetovne trgovine. Dva nebotičnika s 110 nadstropji, ki se bosta kot »dvojčka” dvigala 411 m visoko, bodo kot škatlice vžigalic obdajale štiri stavbe po 7 do 10 nadstropij. Gradbeni stroški bodo znašali okoli 575 milijonov dolarjev (skoraj 14,5 milijarde šilingov!). Letne izdatke za vzdrževanje vključno z amortizacijo pa računajo v višini okoli 60 milijonov dolarjev, torej vsoto, ki jo bo verjetno le težko dobiti z najemnino za poslovne prostore v tej zgradbi, katerih skupna površina 'bo znašala skoraj milijon kvadratnih metrov. Vendar pa so graditelji centra že doslej zbrali nad 600 interesentov za te prostore, v katere se bo med drugim vselilo 271 industrijskih in izvozno-uvoznih podjetij, 24 bank, 66 brodarskih družb ter 32 tujih in 20 domačih trgovskih zastopstev. Izračunali so, da bo v tem poslopju zaposlenih nad 50.000 ljudi, nadaljnjih 80.000 oseb pa bo dnevno prišlo v stavbe bodisi poslovno, bodisi kot turisti, ki jih bo zanimala največja zgradba sveta, tako da bosta stolpa po vsej verjetnosti postala turistična posebnost za domačine in za tujce. Leta 1972, ko naj bi center svetovne trgovine izročili svojemu namenu — delno pa bo poslopje vseljivo že do leta 1970 — newyorški nebotičnik Empire stale s 380 m višine namreč ne bo več najvišja stavba na svetu. Švedske, Švice in Portugalske ter Finske kot pridružene države — so razpravljali o vprašanju splošne prilagoditve na Evropsko gospodarsko skupnost in je prišlo pri tem do dveh več ali manj različnih stališč. Po eni strani — to je prišlo do izraza tudi v zaključnem sporočilu — prevladuje želja po sporazumu z 'EGS brez vsakih političnih pogojev oziroma obveznosti. Za tako rešitev se zavzemajo predvsem nevtralne države, kot sta na primer Avstrija in Švica. Zlasti predsednik Švice Schaffner je zelo jasno povedal, da more biti sprejemljiva le taka rešitev, ki bi upoštevala mednarodne obveznosti članic EFTA. Na splošno pa je Schaffner ugotovil, da se je evropska integracija znašla v slepi ulici, iz katere je treba najti izhod, najprej v obliki prehodne rešitve pod pogojem, da bi le-ta spoštovala obveznosti, ki jih imajo članice EFTA v mednarodnem pogledu. Avstrijski zunanji minister dr. Waldheim pa je v tej zvezi dejal, da ne bi smeli zamuditi priložnosti za navezavo razgovorov ali pogajanj, ki bi evropsko integracijo lahko privedla iz sedanje slepe ulice. Precej drugačno stališče je zastopala Anglija, ki se že od vsega začetka zavzema za polno članstvo v EGS in se zato noče zadovoljiti s katerokoli prehodno rešitvijo. Angleški predstavnik Mully se je precej odločno izrekel tudi proti nedavnemu predlogu francoskega zunanjega ministra Debreja, kateri je predlagal, naj bi prepad med EGS in EFTA najprej premostili z nadaljnjim izvajanjem tako imenovane Kennedyjeve runde ter bi v teku štirih let znižali carine za industrijske izdelke in našli posebne sporazume za kmetijstvo. Po mnenju angleškega zastopnika gre pri tem le zo predlog ene same članice EGS in ne za celotno skupnost, zato je treba biti zelo previden. V zaključnem sporočilu je bilo izraženo neke vrste kompromisno stališče, češ da bodo vsakršni pozitivni predlogi za prehodno rešitev vključno predlogov EGS za trgovinske sporazume deležni pozitivnega obravnavanja, kakor je ministrski svet EFTA to pripravljenost izrazil tudi že na svoji prejšnji seji maja meseca v Londonu. Poleg tega je bila pozitivno sprejeta prošnja Islandije za sprejem v EFTA ter bo verjetno že v kratkem prišlo do tozadevnih pogajanj. osiROKea)svecu WASHINGTON. — Letošnjih predsedniških volitev v Ameriki, ki so bile 5. novembra, se je po zadnjih ugotovitvah udeležilo razmeroma najmanj volilnih upravičencev v minulih dvanajstih letih. Izmed 120 milijonov vpisanih volivcev jih je prišlo na volišče samo 72 milijonov, to je komaj 60 odstotkov. To razlagajo z nezanimanjem mnogih volivcev za tega ali onega izmed treh predsedniških kandidatov. Izvoljeni kandidat republikancev Richard Nixon je dobil samo 300.000 glasov več kakor kandidat demokratske stranke Hubert Humphrey. LJUBLJANA. — V Sloveniji so v ponedeljek že četrtič podelili Bloudkove nagrade, ki so najvišje republiško priznanje za posebne dosežke na telesnokulturnem področju. Bloudkove nagrade je letos dobilo pet posameznikov in ena organizacija, Bloudkove plakete pa 19 posameznikov in 3 organizacije. Najuspešnejša slovenska udeleženca na letošnjih olimpijskih igrah v Mehiki — telovadec Miro Cerar in košarkar Ivo Daneu — sta ob tej priložnosti prejela posebno priznanje Zveze za telesno kulturo Slovenije, ker sta bila že prej dobitnika Bloudkove nagrade, ki jo za enako dejavnost podelijo samo enkrat. MOSKVA. — Ameriška senatorja Gore in Peli, ki sta se udeležila zasedanja ministrskega sveta atlantskega pakta v Bruslju, sta obiskala tudi Sovjetsko zvezo, kjer sta imela razgovor s predsednikom sovjetske vlade Kosiginom. Ob tej priložnosti je Kosigin izjavil, da po njegovem mnenju ne bo moglo priti do zmanjšanja mednarodne napetosti, če bi katerakoli od obeh velesil imela večjo atomsko prednost pred drugo. Hkrati je Kosigin dejal, da sovjetska vlada ne odobrava izjave, izrečene med kampanjo za predsedniške volitve v Ameriki, da se namreč Amerika lahko pogaja samo z pozicij sile. Imenoma Kosigin sicer ni navajal nikogar, po vsej verjetnosti pa so bile njegove besede namenjene novemu ameriškemu predsedniku Nixonu, ki je v nekem predvolilnem govoru dejal, da se mora Amerika pogajati s Sovjetsko zvezo »ne zaradi slabosti, ampak s prepričljivostjo nesporne in spoštovanja vredne sile". BERLIN. — Zahodnonemški mikrobiolog dr. Ehrenfried Petras, ki je doslej raziskoval biološka in kemijska sredstva za vojaške potrebe, je zaprosil za politično zatočišče v Vzhodni Nemčiji. To svojo prošnjo je utemeljil s tem, ker hoče, da njegove izkušnje in znanje služijo miru. Petras je bil predstojnik laboratorija na inštitutu za aerobiologijo v Zahodni Nemčiji ter je po lastni izjavi sodeloval pri raziskavah bakteriološkega in kemičnega orožja po naročilu bonskega obrambnega ministrstva. RIM. — Predsednik italijanske republike Saragat je poveril voditelju krščanskih demokratov Maranu Rumorju nalogo, da sestavi novo vlado. Že prej je dobil podoben mandat socialistični predsednik poslanske zbornice Alessandro Pertini, vendar je bil ta mandat več ali manj le formalnega značaja in namenjen za trenutek, ko je demo-kristjanska stranka še bila notranji boj za skupno stališče glede bodoče vladne koalicije. SAIGON. — Južnovietnamski režim generalov se je po dolgem zavlačevanju in pritisku mednarodne javnosti končno le odločil, da pošlje svoje delegate na pariško konferenco, kjer bodo zastopniki saigonske vlade skupaj s predstavniki južnovietnmske osvobodilne fronte ter Amerike in Severnega Vietnama skušali najti pot do mirne rešitve vietnamskega problema. VATIKAN. — Kardinal Pericle Felici, ki je šele pred nedavnim obdolžil krivoverstva vsakogar, ki bi podvomil v avtoriteto cerkvene hierarhije, se je te dni znova odločno zavzel za spoštovanje papeževih odločitev. Kardinal je namreč zahteval brezpogojno priznavanje papeževih predpisov, pa čeprav ti predpisi tudi ne bi bili pravilni. Pri tem je posebej mislil odločitve gle-de nadzorstva rojstev, duhovniškega celibata in drugih osporavanih vprašanj. BUDIMPEŠTA. — Po daljši bolezni je v starosti 70 let umrl Istvan Dobi, član najvišjega vodstva madžarske socialistične delavske partije in bivši predsednik prezidija ljudske skupščine Madžarske. KOBLENZ. — Na konferenci, posvečeni vojaškim problemom, je zahodnonemška FDP zahtevala odhod vseh tujih čet iz Evrope ter ustanovitev brezatomske cone v srednji Evropi in evropskega varnostnega sistema. Hkrati so se zahodnonemški liberalci izrekli za to, naj bo zahodnonemška vojska opremljena samo s klasičnim orožjem, od vlade pa so zahtevali skrajšanje vojaškega roka od sedanjih 18 na 15 me-scccv. BUKAREŠTA. — Amerika in Romunija sta sklenili sporazum o izmenjavi znanstvenikov, strokovnjakov in znanstvenih podatkov s področja atomistike. Zdaj pa se pogajajo o podaljšanju sporazuma o kulturnem sodelovanju. M Lfl M 'H 1:2 <£ M 0/-eXVOTLX^5 50-LETNICA BOJEV ZA SEVERNO MEJO: Prijateljsko sodelovanje čez odprto mejo V Mariboru je bila zadnjo nedeljo osrednja slavnost ob letošnji 50. obletnici bojev za severno mejo. Slavja Maisirovih in koroških borcev so se udeležili tudi visoki predstavniki političnega in družbenega življenja Slovenije, med njimi pokrovitelj proslave Franc Lesko-šek-Luka, predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije, član sveta federacije Miha Marinko, predsednik republiškega zbora skupščine SR Slovenije Joža Vilfan in podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. France Hočevar, ki je imel tudi slavnostni govor. Predsednik mariborske občinske skupščine Mirko Žlender je v svojem pozdravnem govoru naglasil, da upravičeno lahko rečemo, da je general Maister s svojimi prostovoljci in borci postavil severno mejo, ki jo je pozneje potrdil mednarodni sporazum in da brez borcev za severno mejo Slovenija ne bi bila taka, kakršna je. Svoja 'izvajanja je zaključil z ugotovitvijo, da sta danes na tej meji zmagala strpnost In razum ter da prijateljsko sodelovanje in pristni stiki čez odprto mejo niso samo lepo zveneča načela, ampak del vsakdanjega življenja. Slavnostni govornik je nakazal razmere v letu 1918 in dejal, da takratni voditelji slovenskega javnega in političnega življenja niso bili pripravljeni na prevzem oblasti v slovenskih pokrajinah, že zlasti ne v krajih zunaj takratne Kranjske. Poudaril je vlogo generala Maistra, ki je s peščico domoljubnih vojakov in oficirjev prevzel v Mariboru vojaško poveljstvo, mobiliziral slovenske obveznike in iz njih formiral enote, ki so zavarovale severno mejo na Štajerskem in Koroškem. Ko je govoril o sedanjih odnosih med Jugoslavijo in Avstrijo, je dr. Hočevar naglasil, da se ti odnosi v celoti zelo dobro razvijajo. »Odprte meje in atmosfera medsebojnega spoštovanja in zaupanja omogočata, da z obeh strani meje prihaja do izraza človeška in sosedska solidarnost, na podlagi katere po zdravem razumu kot dobri sosedje urejamo celo vrsto krajevnih, a vendar za vsakodnevno življenje pomembnih vprašanj." V takem duhu — je poudaril govornik — se odvija plodno sodelovanje s sosednimi avstrijskimi deželami Koroško, Štajersko in Gradiščansko, takšna politika pa je bila z obeh strani v polni meri potrjena in spodbujena tudi ob obisku predsednika republike Avstrije Jonasa v Jugoslaviji. Predsednik Zveze združenj borcev NOV Slovenije Franc Leskošek-Luka je na prapor občinske organizacije zveze prostovoljcev-borcev za severno mejo pripel spominski trak in dejal, da je bil ta prapor nekdaj simbol boja, danes pa je simbol prijateljstva med narodi. Udeleženci spominske slavnosti so počastili spomin padlih borcev za severno mejo, vence pa so položili tudi k spomeniku talcev ter na grob generala Maistra. Svečane proslave ob 50. oblefni- Zoisov spomenik v slovenski soli v Trstu Kakor smo v našem listu že poročali, nosijo slovenske šole v Trstu imena po slavnih slovenskih kulturnikih. Tako je na primer trgovski tehnični zavod (kakor imenujejo trgovsko akademijo) poimenovan po žigi Zoisu, kateri Ima Izredno velike zasluge za slovenski kulturni preporod; prav tako pa je tudi že ta svojega časa vzpostavljal stike med slovenskim In italijanskim ljudstvom. Na dvorišču omenjenega šolskega zavoda Je bila prejšnjo soboto prisrčna slavnost, ko so v navzočnosti številnih predstavnikov šolskih oblasti ter raznih slovenskih ustanov odkrili doprsni kip Žige Zoisa. Kip je delo znanega kiparja Borisa Kalina. ce bojev za Maribor in severno mejo so se začele že v soboto z otvoritvijo razstave, ki sta jo v razstavnem salonu Rotovž pripravila mu- Prihodnje leto barvna televizija S prenosom novoletnega koncerta dunajskih filharmonikov 1. januarja 1969 bo tudi avstrijska televizija začela oddajati program v barvah. Od tega dne naprej bo prvi spored avstrijske televizije, ki obsega mesečno povprečno okoli 220 ur, vsak mesec vseboval kakih 20 do 30 ur oddaj v barvah, vendar pri izbiri po izjavi generalnega intendanta Bacherja ne bo odločilen barvni faktor, marveč predvsem vrednost posameznih oddaj. Oddaje v barvah bodo lahko gledali povsod tam, kjer zdaj v redu sprejemajo prvi program avstrijske televizije, seveda pod pogojem, da že imajo oziroma si bodo nabavili ustrezne sprejemnike in antene za barvno televizijo. Po ocenah znaša število takih sprejemnikov zdaj v Avstriji 3000 do 5000, v prihodnjem letu pa se bo njih število povečalo predvidoma na 12 do 13 tisoč aparatov. Večino oddaj v barvah bo avstrijska televizija v prihodnjih mesecih prevzela od drugih postaj, deloma pa bo gledalcem posredovala tudi lastne produkcije. Seveda pa bo vse te oddaje tudi v bodoče možno sprejemati v črno-beli tehniki. zej narodne osvoboditve in pokrajinski arhiv v Mariboru. Razstava je bila v bistvu razdeljena na pet delov. Prvi del je bil posvečen obdobju pred prevratom, in sicer deklaracijskemu gibanju s podpisnimi akcijami in deklaracijskimi tabori; prikazani so bili tudi upori slovenskih vojakov v avstro-ogrski armadi. Drugi del razstave je veljal bojem za Maribor in dogajanjem v Mariboru od razpada habsburške monarhije do konca januarja 1919, medtem ko je tretji del prikazoval zasedbo narodnostne meje na območju štajerskega obmejnega poveljstva ter boje ob severni meji. Naslednji četrti del razstave je bil posvečen boju za Maribor in severno mejo na mirovni konferenci, v zadnjem delu pa so bile prikazane proslave osvoboditve Maribora in bojev za severno mejo tako v času stare Jugoslavije kakor tudi po drugi svetovni vojni. V okviru razstave je bila razstavljena tudi zgodovinska literatura o bojih za Maribor in severno mejo, Štajerska knjižnica pa je prispevala še posebno razstavo pod naslovom »Odmevi bojev za severno mejo v slovenski literaturi". Nedeljsko slavnostno zborovanje Maistrovih in koroških borcev je obogatil še pester kulturni spored, pri katerem je sodelovalo skoraj 500 pevk, pevcev in godbenikov. Zanimivo dokumentarno razstavo ob 50-Ietnici bojev za severno mejo so pripravili in včeraj slovesno odprli tudi na Jesenicah. Prikazan je razvoj političnih dogodkov pred petdesetimi leti, ko je propadala stara avstro-ogrska monarhija in so se na njenih razvalinah pojavljale nove države. Iz bogatega gradiva slik in uradnih spisov je razvidno, kako so bili ljudje že siti dolgoletne vojne. Na vpogled so dokumenti in slike o ustanavljanju narodnih straž, o organizaciji prostovoljnih enot za obrambo severne meje, o bojih na tej meji v letih 1918 in 1919 ter o vseh političnih dogodkih tja do plebiscita leta 1920. Razstava bo odprta do 6. decembra ter bo gotovo deležna odziva pri vseh, ki se zanimajo za dogodke pred petdesetimi leti. Slovenska filharmonija je spel priredila izenceri v Celovcu. V okviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo je v ponedeljek priredila Slovenska filharmonija koncert v Celovcu. Velika dvorana Doma glasbe je bila zasedena do zadnjega kotička, le za visoke goste rezervirana prva vrsta je bila skoraj prazna. Tam je bilo videti le uradnega spremljevalca filharmonije pomočnika sekretarja za kulturo in prosveto SR Slovenije Ratka Poliča ob strani dvornega svetnika dr. Polleya kot predstavnika prireditelja, nadalje generalnega konzula SFRJ inž. Karmela Budihno in konzula Željka Jegliča s soprogama ter tretjega predsednika deželnega zbora Hansa Paivlika in bivšega deželnega glavarja Wedeniga. Koncert v jubilejnem letu 60. obletnice ustanovitve filharmoničnega orkestra v Ljubljani in 20. obletnice obnovitve te pomembne slovenske kulturno-umetniške ustanove ter ustanovitve njenega zbora je dirigiral mladi dirigent Marko Munih, ki smo ga doslej v Celovcu poznali le kot dirgenta APZ „Tone Tomšič". Zanimivi spored je obsegal dela Primoža Ramovša, Antonina Dvoraka, Claudea Debussyja in Jeana Sibeliusa. Dirigent je pravilno postavil na začetek Ramovšovo „Intrado“, ne le, ker gre za moderno dvanajsttonsko skladbo, marveč predvsem zato, ker je prvenstveni namlen kulturne izmenjave, da koroška publika spozna tudi sodobno slovensko glasbeno ustvarjanje, ki ga ta pomembna sodobna partitura vsekakor predstavlja. Višek večera pa je bil nedvomno Dvorakov koncert za orkester in violino v a-molu s svetovno znanim solistom Igorjem Ozimom, ki se je s svojim suverenim in dovršenim podajanjem tega zahtevnega dela nudil poslušalcem globoko doživljanje ob tej Dvorakovi skladbi. Ni čuda, da je solist žel viharje aplavza, ki pa je bil prav tako mogočen tudi po eksaktni izvedbi Debussyjevih „Nokturnov“, kjer sta se v tretjem delu — „Sirenah“ — homogeno ujemala orkester in spremljajoči ženski zbor. Koncert je zaključila popularna Sibeliusova skladba „F inska", visoka pesem o finski zemlji in finskem človeku. Orkester in zbor, še posebno pa mladega dirigenta je številna publika nagradila zlasti ob koncu z izredno prisrčnim in močnim aplavzom, da bi za še bolj učinkovit zaključek koncerta brez dvoma zaslužila še kak dodatek iz bogatega repertoarja Slovenske filharmonije. ■ ■ ■ ■ ■ ■ S ■ ■ ■ ■ M ■ ■ a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ KULTURNE DROBTINE • Na letni skupščini Akademskega pevskega zbora ..Tone Tomšič" (ki bo v nedeljo gostoval v Celovcu, op. ured.) so podelili vrsti osebnosti diplome častnega člana. Kot prvi tujec je bil za častnega člana tega ansambla izvoljen avstrijski generalni konzul v Ljubljani dr. Heinrich Riesenfeld, ki se je za visoko odlikovanje prisrčno zahvalil v slovenskem jeziku. Q šele 52 let star je na Golniku umrl Jože Pengov, režiser in dramaturg slovenskega lutkarstva. Po njegovem prizadevanju so slovenski lutkarji dosegli evropsko raven, mednarodno priznanje njegovemu znanju in delu pa je bila izvolitev v prezidij UNIME, mednarodne organizacije lutkarjev. • Narodno gledališče v Beogradu je te dni praznovalo svoj stoletni jubilej, ob katerem ga je predsednik republike odlikoval z Redom za zasluge za narod z zlato zvezdo. Na slavnostni seji so sklenili, da bodo vsako leto na dan narodnega gledališča (22. novembra) podelili zlate značke zaslužnim članom gledališča ter nagrade za umetniške stvaritve tekom sezone. Prav tako je bilo sklenjeno, da bodo v čast stoletnici gledališča podelili listine in plakete raznim jugoslovanskim gledališčem, med njimi tudi Slovenskemu narodnemu gledališču v Ljubljani. Jugoslovanska poštna uprava je stoletnico narodnega gledališča v Beogradu — kakor ob stoletnici SNG v Ljubljani — počastila s posebno znamko. • V ponedeljek je v starosti 90 let umrl slavni ameriški pisatelj Upton Sinclair, ki je s svojimi družbeno-kritičnimi spisi veljal za pionirja socialnega napredka. Med svojim več kot šestdesetletnim pisateljevanjem je napisal nad 80 del, od katerih so bila mnoga prevedena v številne svetovne jezike; nekaj njegovih romanov imamo tudi v slovenskem prevodu. Poleg pisateljevanja se je Upton Sinclair bavil tudi s politiko ter je večkrat nastopil pri volitvah kot socialistični kandidat. Za svoje pisateljsko delo je prejel Pulitzerjevo nagrado, najvišje tovrstno priznanje v Ameriki. JANKO PLETERSKI: Petdeset let avstrijske republike (Ponatis iz „Dela“) Zgodovina prve republike je zgodovina postopnega izrivanja socialdemokracije od udeležbe pri vodstvu države, postopnega likvidiranja demokratične ureditve in fašizacije pod vplivom Mussolinijeve Italije. V tem razvoju so bile onemogočene tiste politične sile, ki bi se bile utegnile uspešno upreti osvajalni politiki Hitlerjeve Nemčije in rasti nacizma pri Avstrijcih samih. Priključitev Nemčiji tik pred drugo svetovno vojno je bila konec tega razvoja, hkrati pa — kot že omenjeno — začetek novega. Vprašanje, ali naj bo po zmagi nad Hitlerjevo Nemčijo Avstrija obnovljena kot samostojna država ali ne, so zavezniške velike sile v pritrdilnem smislu odločile decembra 1943. Tudi jugoslovanski narodi so ta sklep dejavno podprli. O tem pričajo ne samo stiki med njihovo narodnoosvobodilno organizacijo in odporniškimi skupinami v Avstriji, sodelovanje slovenskih partizanov na Koroškem z avstrijskimi protifašisti, ampak tudi ustanovitev avstrijskih bataljonov v okviru NOV Slovenije. Niso zato prazne besede dunajskega župana g. Mareka, ki jih je izrekel ob obisku predsednika Tita v Avstriji leta 1967, da je približevanje enot jugoslovanske NOV avstrijskim mejam pomenilo tudi približevanje svobode za Avstrijo. Dne 27. aprila 1945 so predstavniki avstrijskih strank izjavili, da je priključitev Nemčiji neveljavna in da se obnavlja samostojna demokratična republika Avstrija. Štiri velike sile, ki so menda zasedle avstrijsko ozemlje, so ta sklep podprle. Odločile so tudi, da državne meje druge republike ostanejo nespremenjene, državno pogodbo pa so pač spričo razmaha mrzle vojne — z Avstrijo sklenile šele 15. maja 1955. Zadnji vojak zasedbenih čet se je umaknil 26. oktobra 1955 in ta dan je avstrijska skupščina sprejela tudi zakon o trajni nevtralnosti Avstrije. Dan sprejetja tega zakona je zdaj dan, ki ga republika Avstrija praznuje kot državni praznik. Tudi v času, ko je Avstrija živela še pod zasedbo in ko so temeljna vprašanja bodoče državne pogodbe bila že odločena, med njimi zlasti mejno vprašanje, je Jugoslavija podpirala avstrijska prizadevanja po popolni osamosvojitvi in njenem sprejemu kot polnopravne države med Združene narode. Takšno pozitivno stališče Jugoslavije je pospeševala okoliščina, da je avstrijska vlada izražala pripravljenost sprejeti v državno pogodbo določila, ki naj bi slovensko narodno manjšino na Koro- V zadnji številki je moralo Izpasti nadaljevanje članka »Petdeset let avstrijske republike", ki ga je v »Delu" objavil Janko Pleterski. Cenjene bralce prosimo za razumevanje in objavljamo danes drugi del tega članka. Uredništvo škem in Štajerskem in pa hrvaško na Gradiščanskem zavarovala v njihovem obstoju in jim zagotovila uživanje narodnostnih pravic. Ta določila in zagotovila so pozneje bila zapisana v 7. členu državne pogodbe. Tja do leta 1966 je poglavitna značilnost avstrijskega političnega položaja bilo skupno vladanje obeh največjih strank, Ljudske stranke Avstrije in Socialistične stranke Avstrije. Namen koalicije je presegel zgolj obnovo samostojne države, prizadevala si je še posebno, da v tej državi utrdi demokratični politični sistem hkrati z avstrijsko narodno duhovno obnovo, ki naj pomeni nov, pritrdilen odnošaj Avstrijcev do svoje države kot organa lastne narodne individualnosti. Marsikaj na tej poti je bilo doseženega, marsikaj pa tudi še ne, predvsem v drugi smeri teh prizadevanj. Tudi slovenska in hrvaška manjšina sta se tem prizadevanjem dejavno pridružili v spoznanju, da pot k resničnemu priznanju njihovega obstoja in (Nadaljevanje) dejanskem upoštevanju potreb tega obstoja vodi le prek krepitve takšnih demokratičnih pogledov v Avstriji in jihovih pozicij v avstrijski politiki. To kljub temu, da je začetek izvajanja določil državne pogodbe v letih 1958-59 v marsičem, posebno pa na šolskem področju, za manjšino pomenil poslabšanje v primerjavi s stanjem pred sklenitvijo državne pogodbe. O razvoju dobrih in tudi prijateljskih odnoša-jev med Jugoslavijo in Avstrijo v zadnjem desetletju je bilo prav v najnovejšem času, posebno ob obisku predsednika republike Avstrije g. Jonasa, upravičeno izrečenih dosti lepih in razveseljivih ugotovitev. Ves ta razvoj je še posebej pomemben za Slovence, tako v Jugoslaviji kot v zamejstvu. Prav zadnje tedne in zadnje dni sta koroška deželna vlada in zvezna vlada na Dunaju s priznanjem dvojezičnega ozemlja na Koroškem in z zavrnitvijo temne zahteve nekaterih krogov po tako imenovanem ugotavljanju manjšine pokazali, da priznavata znano dejstvo obstoja avtohtonega slovenskega prebivalstva na Koroškem. Pol stoletja od ustanovitve republike Avstrije kot ene držav na nekdanjem ozemlju habsburške monarhije je prav gotovo potrdilo zgodovinsko upravičenost takratnega dejanja. Pa to še ni vse. Potrdilo je tudi upravičenost demokratičnih teženj po nacionalni osamosvojitvi drugih narodov monarhije. Če danes vsi narodi in vse države v tem delu Evrope ugotavljajo in po svojih možnostih uveljavljajo predvsem tisto, kar jih med seboj povezuje, potem je gotovo, da je odločitev pred pol stoletja bila pogoj za takšno smer razvoja danes. Čeprav se je avstrijska republika takrat ustanovila bolj zaradi odločitve drugih narodov, so Avstrijci pozneje, med drugo svetovno vojno in po njej, nedvomno tudi sami doživeli izkušnjo lastne narodne samoodločbe. In to gotovo ni velika vrednota samo zanje same, ampak tudi za njihove sosede. Umetniki mariborskega gledališča so nam posredovali nesmrtno besedo Ivana Cankarja »Z nocojšnjim večerom začenjamo Slovenci proslavljati 50-letnico Cankarjeve smrti, kar se bo razširilo preko slovesnkih vasi, trgov in mest v veliko slovensko kulturno manifestacijo na sam dan njegove smrti 11. decembra v Ljubljani," je dejal direktor Drame mariborskega gledališča Branko Gombač zadnjo soboto, ko je v Celovcu govoril na prvi predstavi recitala »Pozdravljena, dolina šentflorjanska", s katerim so mariborski gledališčniki na povabilo Slovenske prosvetne zveze gostovali na Koroškem. Celovški uprizoritvi sta potem v nedeljo sledili predstavi še v Škocijanu in v Pliberku, vse skupaj pa so bile živ dokaz ljubezni in zvestobe, smrtne besede Ivana Cankarja. ki jo koroški Slovenci čutimo do ne- O vsebini in obliki satiričnega dramskega recitala »Pozdravljena, dolina šentflorjanska", ki ga je iz Cankarjevih leposlovnih, satiričnih in polemičnih spisov izbral, uredil in dramaturško obdelal Janko Čar, smo poročali že v zadnji številki našega lista. Toda kljub temu, da nam je bilo delo torej znano, nas je Cankarjeva beseda, kakor so nam jo posredovali umetniki mariborskega gledališča, povsem prevzela — navdušila po umetniški plati podajanja in naravnost presenetila s svojo aktualnostjo, saj ima človek ob ugotovitvah, ki jih je Cankar zapisal že pred več kot pol stoletjem, nujno vtis, kakor da bi bile te misli izpovedane šele danes, iz današnjih razmer in za današnjega človeka. Mimo Cankarja samega, ki mu razumljivo gre glavno priznanje, pa imajo za uspeh te predstave svoje zasluge tudi akterji mariborskega gledališča. V prvi vrsti vetja to za Janka Čara, ki je s smislom in občutkom za moderno komorno kompozicijo umel zliti v celoto množico misli in sentenc, ki jih Cankarjev duh namenja tudi današnjemu času in človeku. Prav tako velja to za Janeza Drozga, ki je že s svojo prvo režijsko nalogo v Mariboru dosegel prodoren uspeh ter Can-kar-Čarovemu recitalu dal vsebinsko prepričljivo in oblikovano sodobno podobo. Nadalje velja to za vseh pet igralcev — Bogdana Bratuževa, Ivo Leskovec, Marjan Bačko, Anton Petje in Volodja Peer — ki so bili brez izjeme živi liki oseb iz posameznih Cankarjevih del, povsem prepričljivi kljuf temu, da ustroj recitala dovoljuje le zelo malo igralske dejavnosti ter je celotni poudarek zato na govorni umetnosti. (Biti mora resničen užitek, videti te igralce v enem izmed Cankarjevih komadov!) Ne nazadnje pa zasluži polno priznanje tudi tehnična izvedba predstave, ki je s skopimi sredstvi poskrbela za u-strezno slavnostno vzdušje spominske proslave. Morda se je eden ali drugi bal, da bo Cankarjeva beseda v obliki recitala, ki mu skoraj povsem manjkajo sicer najbolj impresivni efekti odrskih prireditev, pri podeželjski publiki izzvenela v prazno. Toda taka bojazen je bila povsem odveč in neupravičena. Če je eden izmed mariborskih igralcev po celovški predstavi, ki so jo v pretežni večini obiskali izobraženci in dijaki, navdušeno ugotovil: »Publika pa toka, da bi človek najraje kar igrali", potem lahko zabeležimo, da se je uspeh potem celo še stopnjeval in dosegel višek nedvomno v Pliberku. To pa tudi ni naključje. Cankarjeva beseda je našemu človeku izgovorjena1 iz srca — to je beseda resnice, beseda lepote in beseda pravice. V te ideale koroški Slovenci neomajno verujemo, zato nam je Cankarjeva beseda blizu, nam je ljuba in dragocena. In skupaj s Cankarjem smo na teh prireditvah, s katerimi smo se vključili v proslavljanje 50-letnice pisateljeve smrti, izpričali vero v družino svobodnih narodov: »Nič se ne bojimo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa — pogumno jim glejmo v lice! Ne samo človek, ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno In pomlajeno! V to verujmo in zaupajmo!" V. Pliberku bo nastala podružnica i/. Avstr.-jugoslovanskega društva Zadnjo nedeljo je bil pri Brezniku v Pliberku pripravljalni sestanek, na katerem so razpravljali o možnostih za ustanovitev krajevne podružnice Avstrijsko-jugoslovanskega društva. Med navzočimi je bil tudi župan Kristan z nekaterimi občinskimi odborniki. Pomen in namen organizacije sta obrazložila predsednik Avsfrij-sko-jugoslovanskega društva za Koroško bivši namestnik deželnega glavarja Krassnig in tajnik društva glavni urednik Blatnik. Društvo se zavzema za poglobitev in razširitev dobrih odnosov med sosednima narodoma in državama ter pospešuje izmenjavo na kulturnem in športnem področju. Ta izmenjava, ki se v zadnjih letih že zelo plodno razvija, naj zbližuje ljudi ne glede na narodnost in jezik, pomaga odstranjevati ozki večno včerajšnji nacionalizem in šovinizem ter goji narodno strpnost, predvsem v obmejnih dvojezičnih krajih in tudi preko meje. Izvajanja obeh predstavnikov društva so navzoči sprejeli z zanimanjem ter so s svoje strani dali razne predloge in pobude za še bolj uspešno uresničevanje nalog, ki jih ima Avstrijsko-jugoslovansko društvo. Podžupan Kumer je opozoril na plodno kulturno in drugovrstno izmenjavo, ki jo v Pliberku gojijo s prebivalci onstran meje, župan Kristan pa je mislil, da bi bilo koristno, če bi od časa do časa priredili tudi kakšno skupno prireditev obeh jezikovnih skupin v deželi. Na sestanku so sklenili, da bo v Pliberku ustanovljena krajevna podružnica Avstrijsko-jugoslovanskega društva ter so imenovali pripravljalni odbor z županom Kristanom na čelu. t Čeprav naše prosvetno društvo »Košuta“ nima pravih prostorov za prireditve, društveni odbor kljub temu večkrat priredi razne društvene večere in s tem nudi svojim članom pestre kulturne sporede. Minulo soboto smo se spet zbrali v gostilni „Pri žagi“, kamor nas je društvo „Košuta“ vabilo, da prisluhnemo predavanju našega podpred- Sele-Kot ravo v hribih. To je bil opomin nam vsem, kajti Franci nam je kazal posnetke iz naše ožje in širše okolice ter pozval, da spoštujemo in čuvamo naravo, ki nas obdaja. Zato je njegovo predavanje bilo tudi zelo poučno in koristno za vsakogar, saj je marsikomu izmed nas zbudilo čut za opazovanje predvsem pa spoštovanje narave. ... Po predavanju smo še dolgo ostali sednika Francija Kropivnika, sKUpaj ter se pogovarjali o pravkar ki nam je pod naslovom^ »Klic z go- pridobljenih vtisih. Franciju Kropiv- ra“ v besedi in sliki prikazal življe nje narave v hribih. S čudovitimi barvnimi posnetki nas je popeljal skozi vse letne čase od prebujanja narave do skrivnostnega molka pod snežno odejo. Poleg lepot narave pa nam je Franci Kropivnik tudi pokazal, 'kako ponekod človek s svojim brezbrižnim ravnanjem uničuje na- iS. Koroški Z A II V A L A Gb smrti našega očeta, starega očeta, strica, brata in svaka, gospoda Gregorja Slugovca KMETA NA LANCOVI Iti je po dolgem trpljenju umrl v 73. letu starosti, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu lajšali trpljenje v zadnjih dneh življenja ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti velja zahvala gg. zdravniku dr. V/utteju in župniku Kogicku, prav tako pa tudi pevskima zboroma iz St. Vida in Škocijana za lepo petje na domu, v cerkvi in ob grobu ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Lancova, v novembru 1968. Ana Slugove, žena Miha, Gregor, Katica in Jože, otroci v imenu vseh sorodnikov ZVEZA PEVSKIH DRUŠTEV naznanja, da bo pel pod vodstvom Marka Muniha AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONE TOMŠIČ" IZ LJUBLJANE umetne in narodne pesmi v nedeljo 1. decembra 1968 ob 14.30 uri v veliki dvorani Doma glasbe v Celovcu. Vsi prijatelji naše pesmi prisrčno vabljeni! Vstopnice v predprodaji v poslovalnici Zveze pevskih društev in pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, Viktringer Ring 26, telefon (0-42-22) 84-3-58, pri prosvetnih društvih in pri farni mladini. Beljak utrjuje prijateljstvo Pred nedavnim je beljaški župan ing. Josef Resch na čelu veččlanske delegacije mesta Beljaka obiskal Ljubljano in Kranj ter se s tamkajšnjimi predstavniki razgovarjal o možnostih nadaljnje razširitve prijateljskih odnosov in sodelovanja. Ob tej priložnosti je bilo na obeh straneh poudarjeno, da »prijateljem meja ni ovira". Podobno kot s Slovenijo utrjuje Beljak vezi tudi z italijansko deželo Furlanijo-Julijsko krajino. V tem okviru bodo v Beljaku v dneh od 7. do 14. decembra priredili poseben gastronomski teden, ko bodo v hotelih Park in Post pogostili goste s specialnimi jedili in pijačami iz tržaške, goriške in videmske pokrajine. Ta teden se bo zaključil s folklorno prireditvijo, na kateri bodo med obiskovalci izžrebali tudi dobitnike dragocenih nagrad — namreč brezplačnega bivanja v mestih Trst, Gorica in Videm ter v znanih kopališčih Grado in Ligna-no. Bližino morja bosta na prireditvi posredovala dva velika ladijska modela. , Blato pri Pliberku niku tem potom iskreno čestitamo in želimo, da bi nas kmalu spet razveselil s podobnim predavanjem. Ob tej priložnosti se je razvila prj-jetna družabnost, ki je nam Selanom v Kotu ni težko ustvariti. literarni večer v Kranju Klub kulturnih delavcev v Kranju je v letošnjem poletju navezal stike tudi s koroškimi pesniki in pisatelji, ko je v svojem glasilu »Snovanja", ki izhaja kot priloga v gorenjskem »Glasu", svojim bralcem predstavil koroške avtorje. Prejšnji petek ,pa je Klub kulturnih delavcev v Kranju povabil skupino naših literarnih ustvarjalcev, da se sami predstavijo na literarnem večeru, ki je bil v baročni dvorani mestne hiše v Kranju. V imenu prirediteljev je naše goste pozdravil Črtomir Zorec, medtem ko je občinstvu nastopajoče predstavil in seznanil z njihovim delom dr. Reginald Vospernik, ki se je v imenu skupine tudi zahvalil za povabilo. Kranjski publiki so iz svojih del brali Valentin Polanšek, Florian Lipusch, Karel Smolle, Gustav Janusch in Andrej Kokot. Pred nedavnim je velika množica žalnih gostov spremila k zadnjemu počitku na šmihelsko pokopališče Prenarjevo mater na Blatu Ano . Mi-lač, rojeno Ravtar. Mati je umrla po dolgoletni mučni bolezni, ki jo je bolnica prenašala z veliko potrpežljivostjo; družino je napolnila bridka žalost in v hiši je nastala na mah velika praznina. • In tudi ni čudno: mati Ana je bila srce in središče družine, toplo sonce, okoli katerega se je vse vrtelo. Moral bi imeti besedni zaklad velikega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja — ki je našim trpinskim materam posvetil čudovito lepe in globoke stavke — da bi mogel le približno opisati lepi značaj in zgledne vrline pokojne Prenarjeve matere. Ko se je Ana Ravtar poročila z Lojzetom Milačem, sta ustvarila vzorno družinsko vzdušje in gostoljubnost Milačevih je bila in je tudi danes znana daleč naokoli. Nihče ni odšel od te hiše, ne da bi mu bili kakorkoli postregli. Kot mlada poročenca sta se Ana in Lojze z vso vnemo oprijela kmetovanja pravzaprav na dveh posestvih ter gospodarila z marljivostjo, s skrbnostjo in z razumom. Z uspehom sta si prizadevala, da pri hiši nikoli niso občutili pomanjkanja. Ko so doraščali otroci, sin in dve hčerki, so prav tako pomagali in z združenimi močmi složno zmagovali vse težkoče ter kljubovali tudi hudi gospodarski stiski, ki je v predvojnih letih zajela tudi kmetijstvo. Skrb družine, s pokojno materjo v središču, pa ni veljala le vsakdanjemu kruhu, marveč tudi duševni hrani. Vzgoja otrok je bila materi Ani srčna zadeva in sadila je v mlada srca vso lepoto in vzore, ki so lastni v pristni slovenski družini. Ta vzgoja je bila v korist otrokom tudi pozneje, ko so se poročili. Hčerka Micka marljivo gospodinji na kmetiji Žepa Bromana v Šmarjeti, Rotija pa na kmetiji Ignaca Domeja v Rinko-lah, medtem ko je sin Janez kot očetov naslednik ustanovil družinsko celico na domačem posestvu. Pokojna mati, sicer skromna in tiha, toda srčno dobra, je uživala lju- bezen, ugled in spoštovanje v vsej bližnji in daljnji okolici. To so izpričale tudi pogrebne svečanosti na šmi-helskem pokopališču, kjer so žalni gostje od blizu in daleč stali sklonje- V Koroški Slovenci ljubljanski televiziji V torek ^jjecembra bo ob 19. uri v ljubljanski televiziji posebna oddaja, posvečena slovenski manjšini na Koroškem. O problemih koroških Slovencev bodo govorili član izvršnega sveta SR Slovenije Bojan Lubej, predsednica komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri republiški konferenci SZDL Majda Bojčeva in ravnatelj inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani Drago Druškovič, po drugi strani pa predsednika obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev. nih glav ob svežem grobu, v katerem je našla zadnje počivališče blaga Pre-narjeva mati. Nedeljsko sočustvovanje vseh je veljalo žalujočim svojcem, ki so se poslavljali od ljubljene žene in dobre matere. Dekan Srienc je lepo orisal vzore in zgledno življenjsko pot preminule Ane Milač, domači pevski zbor pa je zapel ganljive ža-lostinke. Pokojna mati naj v miru počiva, mi pa ji bomo ohranili lep in čist spomin! 1 KOLEDAR Petek, 29. november: Saturnin Sobota, 30. november: Andrej Nedelja, 1. december: Marjan Ponedeljek, 2. december: Bibljan Torek, 3. december: Frančišek Sreda, 4. december: Barbara Četrtek, 5. december: Saba izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo in uprava: 9021 Klagenfurt - Celovec, Gasometergasse 10, tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j, Drava, Celovec - Borovlje. ČESTITAMO. Naš rojak Robert K r o p i u n I k ^ je bil tudi letos izvoljen med najboljše koroške športnike, med katerimi zavzema deveto mesto. Minuli torek je izbrancem priredil športni referent koroške deželne vlade namestnik deželnega glavarja dr. Kcrstnig sprejem, na katerem je zaslužnim športnikom izročil odlikovanja. Odlikovance je sprejel tudi koroški deželni glavar Hans Sima. Robertu Kropiuniku tem potom iskreno čestitamo ter mu želimo tudi v novem športnem letu mnogo uspehov! Pliberk Z veseljem lahko poročamo, da je včeraj v prostorih Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu bila odprta likovna razstava skupine »LAN 64-68“, v kateri poleg Franca Boštjana, Janka Dolenca, Jožeta Krambergerja, Silva Kresnika, Antona Repnika, Mitje Šendorferja in Tonke Vczovnikove razstavlja tudi naš rojak Ernst Arbeitstein. Nekoč je živel oče, ki je imel veliko posestvo in tri sinove. Vsi trije so hoteli imeti hišo s posestvom, a oče se ni hotel nobenemu zameriti, zato jim je nekega dne rekel: »Pojdite po širnem svetu in tisti, ki mi čez leto dni prinese tako srebrno verižico, ki bo do uda in sklepa objela našo hišo natančno trikrat naokoli, ta dobi vse moje posestvo in hišo!" In res, vsi trije sinovi so šli za eno leto po svetu služit: starejša dva po beli, ravni cesti, po poteh in stezah; najmlajši pa se je izogibal ravnih cest, potov in stez ter jo mahnil kar čez grmovje in ostrogo. Najmlajšega je zajela v črni gošči temna noč, toda to ga ni skrbelo. Zleze pod skalo, leže in namerava zaspati, ko se mu k nogam prikobaca krastava žaba, se napihuje in ga čudno pogleduje z izbuljenimi očmi. Niti za ped se ne premakne in naposled ga vpraša: »Kaj bi rad?“ »Tema me je dobila v svoje roke in rad bi malo zadremal," ji pravi najmlajši sin. »Če je tako, potem stopaj za menoj!" Žaba je kobacala naprej med vlažnimi skalami. Tu in tam je z visečih skal klobunknilo v mlako ter oškropilo naokrog. Vodila ga je mimo enajstih votlin in pred vsako je čepela žaba. Slednjič ga je pripeljala v svojo — dvanajsto votlino. »Tu je moj dom. Sem glavarica žab: vse tiste, ki si jih videl, so moje služabnice. Zašel si v začarani žabji grad. Kaj te je prignalo sem? Kaj iščeš?" »Nisem mislil priti ravno semkaj. Iščem pa službo za leto dni." »Če je tako, ostani pri nas: sežagal boš dvanajst voz bukovih drv, za vsako votlino enega. Si zadovoljen?" Ker ji prikima, ga vpraša: »Kakšno plačilo Zahtevaš?" »Rad bi tako verižico iz čistega srebra, ki bo do sklepa natanko trikrat povezala našo hišo naokrog. Tako verižico želi naš stari oče." Žabja glavarica premišljuje: oče želi tako "verižico, ki bi vse tri sinove navezala k očetovi hišici, kjer bi bilo za vse tri dovolj dela, kruha in prostora. In mu obljubi. »Dobiš jo!" In res, najmlajši je našel delo: dvanajst mesecev je žagal drva, a samo dopoldne, popoldne je počival. Zadnji dan pa mu je žaba prinesla plačilo: »Tu imaš srebrno verižico, ki bo vezala vse tri na dom. Pazi, da je ne izgubiš!" Najmlajši se ji lepo zahvali in odide proti •domu. Na potu ga srečata njegova brata, vsa raztrgana in rdeča v lica. Ustavita ga: »No, bratec, ali maš verižico?" »Imam jo,“ odgovori ponosno najmlajši. »Pokaži jo, ker drugače ti ne verjameva!" Najmlajši potegne iz žepa verižico ter jo jima da. Ogledata si jo: »To je res pravo srebro. Ta bo odslej najina, a ti boš imel najino!" Najmlajši se je branil, a se ni mogel ubraniti. Vzel je njuno, ki je bila železna. Tsi trije so prišli skupaj domov in oče se jih je razveselil: »Ali imate verižico, ki vas bo vezala?" Starejša sta potisnila najmlajšega nazaj ter pokazala srebrno verižico: »Leto dni sva služila, a samo eno sva zaslužila, ker je srebro drago!" »Dobro," ju pohvali oče in se obrne proti najmlajšemu: »Kaj pa si ti zaslužil?" »Tole srebrno verižico, ki sta ti jo pokazala, sta mi na poti vzela ter mi vsilila železno. Jaz sem pošteno delal, ona pa sta zapravljala!" Tedaj je bil oče žalosten nad svojimi sinovi in jim zapovedal: »Vdrugič pojdite po širnem svetu! Kdor izmed vas mi prinese tako zlato verižico, ki bo do uda natanko objela trikrat našo hišo, tisti bo gospodar!" In res, zopet so šli vsi trije: starejša dva po ravnih in belih cestah, namlajši pa se je izogibal cest, potov in stez ter jo mahnil naravnost k žabi glavarici v skalno votlino: »Zopet sem tu! Iščem službo za leto dni." »Dobiš jo! Naredi iz ržene slame dvanajst škopov za dvanajst postelj ter iz brezinja dvanajst brezovih metel! Si me razumel?" »Sem. To delo pa ni težko." »Kakšno plačilo pa sedaj želiš, ko si že gospodar?" »Gospodar še nisem, ker je oče ukazal, da bo gospodar tisti, ki prinese zlato verižico." Žaba glavarica mu jo je obljubila. In res je šest mesecev dopoldne nosil s str-nišča slamo, popoldne pa brezove veje iz belega brezinja. Drugih šest mesecev pa je dopoldne vezal slamo v škope, popoldne pa brezovo vejevje osmukal ter ga vezal v metle. Ko je bil delo dokončal, je prišla k njemu glavarica: »Tu imaš zlato verižico, všij jo v suknjo, da je ne zgubiš! Če bi pa moral še tretjič v svet, pridi k meni." Lepo se je zahvalil, obljubil in odšel. In zopet ga na potu proti domu srečata njegova brata: »Le sedi semkaj k nama, da se odpočijemo in da pridemo skupaj domov. Ali imaš zlato verižico?" »Imam jo!" »Pokaži, da jo pomeriva, če je dovolj dolga!" Najmlajši izvleče železno verižico ter jo jima da. Toda nista mu verjela. »Lažeš, odpni suknjo." In res, našla sta zlato verižico, mu jo vzela ter mu vsilila srebrno. Skupaj so odšli proti domu. Oče jih je bil vesel: »Ali ste prinesli zlato vez?" Starejša dva izvlečeta zlato verižico: »Prinesla sva jo. Sedaj izpolni dano besedo!" Tedaj je oče pogledal najmlajšega sina in videl, da ima le srebrno verižico in solzne oči, zato jim veli: »Imamo železno vez, srebrno in zlato, a manjka nam še biser, da ga objamejo te ko- vinske vezi. Zato pojdite tretjič po svetu in, kdor mi prinese tak biser, ta dobi dom in zemljo!" In zares, napotili so se tretjič v svet: starejša dva po ravni in beli cesti naravnost v gostilno, kjer sta popivala cele noči, najmlajši pa jo zopet mahne mimo cest in potov naravnost v skalnato votlino k žabji glavarici: »Zopet sem tu. Služil bom leto dni, a plačilo je večje." »Kaj hoče tvoj oče?" ga vpraša žaba. »Biser, ki bo vreden zlate vezi." »Dobro, službo in biser dobiš. — Pojdi v leskovo grmovje in poišči enoletno leskovko ter me nato poišči!" Najmlajši je odšel v zeleno leskovje, stikal za lešniki, dokler ni našel lepe, tanke in dolge enoletne leskovke. Obreže jo in ji oguli rjavi) skorjo ter se vrne z njo v žabjo votlino. Tedaj mu žaba naroči: »S to leskovko pojdi od prve do dvanajste žabje votline, malo postoj, dokler ne pride iz nje žaba. Narahlo se vsake dotakni z leskovko ter nad njo napravi križ. Ničesar se ne boj in za plačilo dobiš biser!" In odskakala je v svojo dvanajsto votlino. In res, najmlajši je hodil od prve do zadnje žabje votline. Napravil je, kakor mu je naročila: ko pa se je dotaknil še glavarice ter nad njo napravil križ, tedaj se je zabliskalo v votlini in zagrmelo, stresle so se temne skale, se rušile in takoj zopet zidale druga na drugo v prelep grad z dvanajstimi sobami. Čudil se je lepoti dvoran, skozi katere je hodil, ko pa je vstopil v dvanajsto, je ostrmel. Pred njim je stalo dvanajst mladih deklet, dvanajsta, glavarica, pa je stopila predenj: »Naš dobri rešitelj! To so moje drage sestrice, ki so bile zaklete z menoj vred. Zahtevaj plačilo!" Tedaj si je najmlajši izbral njo za svojo nevesto. V hipu se je od nekod pripeljala zlata kočija, sedla sta vanjo ter se odpeljala po ravni, beli cesti. Dohitela sta ju dva berača. Bila sta to njegova brata, zato sta ju vzela k sebi v kočijo in vsi so se odpeljali na očetov dom. Oče jih je bil silno vesel, ker so prišli skupaj: »Bodite pozdravljeni, moji sinovi! Imate biser?" Tedaj stopi predenj najmlajši sin: »Bisera nimam, imam pa nevesto dobrega srca in še boljšo gospodinjo. Nama daj dom z zemljo, a moja brata naj ostaneta pri naju!" Oče jih je tedaj prvič v življenju solzan objel in poljubil... In tako se je dogodilo, da so tri verižice, železna, srebrna in zlata, trikrat do uda in sklepa natančno objele njihov dom, v katerem so čuvali trije bratje svoj biser — ljubezen do rodnega doma. Kakršna dlaka - takšno srce Nekoč so se dogovorili psi, da napovedo vojsko volkovom. Volkovi so sprejeli vojsko in so se začeli pripravljati. Psi so se zbrali v neki dolini, volkovi v drugi. Volkovi pa, vedoč, da je psov mnogo več kakor njih in da pridejo na vsakega volka najmanj štirje psi — a sila je že marsikoga ubila — se prestrašijo, češ, da bi se ta vojska mogla končati zanje žalostno. Zato se posvetujejo, kako bi bilo najbolje in kaj naj bi storili, da se izvlečejo iz te stiske s celo kožo. Najstarejši volk reče drugemu prav tako staremu in izku- šenemu volku, naj gre in vohuni. Pasjo vojsko naj dobro pogleda in se prepriča, koliko jih je in kakšni so. Ta gre in se, ko vidi tisto trumo psov, vrne ves prestrašen in pove, da jih je kot listja in trave in da bodo kuhani in pečeni, če se spustijo z njimi v boj. „Pohrustali nas bodo za ju-žino vse do zadnjega“ pravi ta, „in najbolje bo, da se umaknemo sovragu in boju ter ne nosimo svoje kože naprodaj, ampak jo popiha vsak, kamor mu drago." Nato vpraša starejši volk: „Koliko pa jih je?" „So nekateri majhni," pravi ta, „pa tudi dvakrat večji od teh. Mnogi so večji, nego je kdor koli od nas. So tudi takšni kakor žrebci." „Šment, kakšne so pa dlake?" vpraša najstarejši volk. Njegov tovariš mu odgovori: „Primojduha, dlake so bele, rumene, črne, zalenkaste, pisane, prav vsake vrste." Stari volk se nekoliko zamisli in reče nato: „Mi udarimo nanje, kakršna je njih dlaka, takšno je tudi njih srce!" Tako je tudi bilo. Volkovi so složno udarili na pse, ti pa so se razbežali na vse vetrove. aillll!IIII1llllllllilU!llllllll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!IS>IIIIIIIM na 17,7 milijona. Devizni dohodki so se povečali za 12,8 % ter so znašali 16.723 milijonov šilingov. Prav tako pa so se v omenjenem obdobju povečali tudi devizni izdatki, in sicer za 26,7 %» ter so znašali 6336 milijonov šilingov. Zanimivo pri tem razvoju je vsekakor dejstvo, da je zmogljivost turističnih obratov kljub naraščanju števila nočnin še naprej nazadovala, namreč od 28,4 na le še 26,5 %, kar nedvomno dokazuje, da so tudi širjenju turističnih podjetij postavljene meje. # Humani program SP&' S svojo prvo zdravstveno-politično konferenco, na kateri so zdravniki in drugi strokovnjaki razpravljali o raznih problemih ljudskega zdravstva, je Socialistična stranka Avstrije začela veliko kampanjo za izdelavo posebnega humanega programa, ki ga bo — kakor pred nedavnim svoj gospodarski program — objavila kot alternativni predlog k načelom sedanje OVP-jevske vladne politike. Pod naslovom „Človek v središču" bodo v tem programu izdelani konkretni predlogi za reševanje posameznih področij ljudskega zdravstva. Prvi konferenci bo čez nekaj tednov sledila še druga, potem pa bodo delo nadaljevali v delovnih krožkih, tako da bo ob koncu spomladi 1969 izdelan jasen zdravstveno-politični koncept kot del obsežne alternative SPO. # Občinske volitve Na Nižjem Avstrijskem so zadnjo nedeljo v 26 občinah volili nove občinske odbore. Največ glasov, namreč 18.695, je dobila SPO, za OVP-jevske liste pa je bilo oddanih 18.620 glasov, medtem ko je FPO zgubila skoraj polovico svojih glasov. CA NOVICE 1 IZ I # Rekord tobačne tovarne Doslej največji uspeh v 97 letih obratovanja je tobačna tovarna v Ljubljani zabeležila s svojo cigareto »Filter 57“, katere proizvodnja se je povzpela že na milijardo. Te cigarete iz ljubljanske tovarne so močno razširjene po vsej Jugoslaviji ter je morala tovarna vključiti v proizvodni program še nov stroj, če hoče zadostiti čedalje večjemu povpraševanju. Pri tem pa je treba upoštevati, da stroji, na katerih izdelujejo cigarete »Filter 57“, tečejo noč in dan v treh izmenah; kljub temu so omenjene cigarete v raznih krajih postale »blago pod prodajno mizo". # Elektrarna Trbovlje II Zadnjo nedeljo je začela obratovati termoelektrarna Trbovlje II, ki bo s svojo zmogljivostjo 125 megavatov dajala na leto približno 750 milijonov kWh električne energije, porabila pa bo okrog 600.000 ton premoga. Za gradnjo, ki je bila dokončana v 37 mesecih, je bilo porabljenih več kot 200 milijonov dinarjev. Z dograditvijo nove termoelektrarne Trbovlje II se bo preskrba z električno energijo v Sloveniji spet bistveno izboljšala. 9 Velikanka v Planici Svetovna znanim smučarskim skakalnicam v Planici se je letos pridružila nova velikanka, na kateri bodo prvi smučarski poleti meseca marca 1969. Skakalnico je projektiral inž. Lado Gorinšek, ki je dal naslednje podatke: od začetka izteka, ki je sam dolg 200 metrov, torej od dna do odskočnega mostu je 280 m, od tod do vrha zaletišča pa še 65 m, medtem ko je zale-tišče dolgo 140 m, kar pomeni, da je skakalnica visoka 186 m. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo na novi skakalnici možni skoki do 160 metrov, zato je pričakovati, da bo že na prvi prireditvi postavljen nov svetovni rekord. t. PROGRAM Poročila: 4.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.15, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00, 24.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 4.00 Pozdrav — 4.40 Jutranja opažanja — 4.45 Vesele melodije — 7.10 Včeraj zvečer v svetu — 7.20 Jutranja telovadba — 8.45 Dobrodošli z novicami — 9.00 Za prijatelje glasbe — 10.05 Magazin ob desetih — 11.00 Roman v nadaljev. — 11.15 Opoldanski koncert — 13.00 Operni koncert — 13.45 Gospodarska poročila — 14.00 Slavni orkestri, slavni dirigenti — 15.00 Več uka, več znanja — 15.45 Koncertna ura — 14.30 Majhne dragocenosti — 17.10 Kulturna poročila — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 Večerni koncert — 18.55 Danes zvečer boste videli in slišali. Sobota, 30. 11.: 4.09 Vesele melodije — 9.00 Smeh sodi k oliki — 10.54 Lepi glas — 13.00 Srečanje v Avstriji — 13.30 Tehnični razgled — 13.45 Iz opernega sveta — 14.30 Avstrijska literatura danes — 15.00 Komorni koncert — 14.30 V žarišču — 17.10 Ex libris — 18.00 Domovina Avstrija — 20.00 Portret — 21.00 Komorni koncert — 22.10 Jazz — 22.45 Resni pesniki, enkrat drugače — 23.10 Mala nočna glasba. Nedelja, 1. 12.: 4.05 Vesele melodije — 8.05 Teden svetovnih dogodkov — 9.10 Satirična oddaja — 11.00 Koncert dunajskih filharmonikov — 11.50 iz gledali- Sadna drevesca vseh vrst — češpljina in slivna po močno znižanih cenah — jagodičje in vinske Irte oddaja drevesnica MARKO POLZER p. d. lazar pri št. Vidu v Podjuni. šča — 13.30 Stališče — 13.45 Operni koncert — 15.00 Ljubite klasiko — 16.30 Majhne dragocenosti — 17.05 Magazin znanosti — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.10 Advent — 20.00 Koncert družbe prijateljev glasbe — 22.10 Črni sen — 22.50 Moderna pesem — 23.10 Glasba z Dunaja. Ponedeljek, 2. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 6.08 Agrarna politika — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Avstrijska pripovedka — 17.10 Mednarodna radijska univerza — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Po sledeh stare Avstrije — 20.00 Zabavna glasba — 21 00 Glasbeni feljton — 21.30 čas, v katerem živimo — 22.10 Znanje časa — 23.10 Sodobna glasba. Torek, 3. 12.: 6.05 Preden odidete — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Kritika filozofskega egoizma — 17.10 Raziskovalci na obisku — 18.00 Proračunska razprava v parlamentu — 19.35 Pogled v umetnostne revije — 19.45 Pevski koncert — 20.00 Za in proti — 21.00 Prizor — 21.20 Klavirska dela Franza Schuberta — 23.20 Eksperimentalna glasba. Sreda, 4. 12.: 6.05 Odkrito povedano — 6.09 Vesele melodije — 13.45 Inozemski pripovedniki — 17.10 Kvanti, molekule, življenje — 17.30 Mladinska redakcija — 18.00 proračunska razprava v parlamentu — 19.35 Življenje s knjigami — 20.00 „ll re pastore", opera — 22.20 Kriminalna igra — 23.10 Mednarodna tribuna skladateljev. četrtek, 5. 12.: 6.05 Preden odidete — 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.12 Vesele melodije — 13.45 Mnogokrat zasramovano 19. stoletje — 17.30 Raziskovalno delo visokih šol — 19.35 Kulturno-politične perspektive — 19.45 šansoni — 20.00 Bodočnost od včeraj — 21.00 Sonatina — 21.15 V žarišču — 22.10 Srečanje v pogovoru — 22.30 Kraljica instrumentov. Petek, 6. 12.: 6.09 Oddaja delavske zbornice — 6.13 Vesele melodije — 13.45 Vesela pripovedka — 17.10 Pomembni znanstveniki — 17.30 Mladinska redakcija — 19.35 Veliki nemški romani — 20.00 Radijska igra — 21.15 Glasbene šarade — 22.10 Kriminalna igra — 23.10 Glasba z Dunaja. REGIONALNI PROGRAM Poročila: 5.00, 5.50, 6.30, 7.45, 10.00, 12.45, 17.00, 19.00, 20.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen sobote, nedelje in praznikov): 5.00 Pozdrav — 5.40 Jutranja opažanja — 5.45 Kmetijska oddaja — 6.05 Jutranja telovadba — 8.05 Zveneč jutranji pozdrav — 9.00 šolska oddaja — 11.30 Kmetijska oddaja — 11.45 Za avtomobiliste — 12 00 Opoldanski zvonovi — 13.05 Objave — 14.00 Za ženo — 14.15 Slovenska oddaja — 15.30 Otroška ura — 16.00 Koncert po željah — 18.15 Odmev časa — 18.45 šport — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda'. Sobota, 30. 11.: 5.50 Obvestila za kmetijske delavce — 7.55 Naš hišni vrt — 8.15 Priljubljene melodije — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za ljubitelje znamk — 14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.00 Koroški roman — 15.30 Koncert po željah — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Koroški visokošolski tedni — 20.10 Vesel večer — 22.25 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 1. 12.: 6.10 Orglska glasba — 7.35 Pisani zvoki —■ 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega 9.00 Nedeljski zabavni koncert — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.25 Glasben koncert — 13.45 Koroška lovska ura — 14.30 Koncert po željah — 16.00 Otroška ura — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert — 18.30 Koroški portret — 18.45 Pridite in zapojte — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Hans Sima — 20.10 „Dežela smehljaja", opereta. Ponedeljek, 2. 12.: 5.05 Godba na pihala za začetek dneva — 9.30 Dom in šola — 11.00 Barbara, bodi previdna — 13.05 Tedenski komentar — 13.45 Glasba po kosilu — 15.00 Pisemstvo domovine — 15.15 Koroški knjižni kotiček — 19.15 Utopija kot pogoj družbene kritike — 20.10 Radijska igra — 21.30 Ljudska glasba sosedov. Torek, 3. 12.: 5.05 Godba na pihala — 8.15 Davčno pravo — 8.20 Priljubljene melodije — 9.30 Ljudske pesmi in plesi — 10.05 Kaj lahko postanem -— 11.00 Godci, zaigrajte — 13.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Otroška telovadba — 18.00 Koroško visokošolsko pospeševanje — 19.15 Slišiš pesmico — 20.10 Orkestralni koncert — 21.30 Robert Stolz dirigira. Sreda, 4. 12.: 5.05 Začetek dneva s pihalno godbo — 8.15 Priljubljene melodije — 9.45 Veselo in zabavno — 11.00 Prisrčne melodije — 15.00 Upor mišljenja — 15.15 Koroški avtorji: Gerhard Glavvischnig — 15.30 Klavirska glasba iz Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine -— 17.10 Operetne melodije — 18.00 Kulturna prizma — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Avstrija je zvezna država: Pred-arlska — 21.00 Za prijatelja planin — 21.15 Nogometna tekma Real Madrid — Rapid. četrtek, 5. 12.: 5.05 Dunajske melodije — 8.15 Priljubljene melodije — 9.00 Avstrijske usode — 9.30 Ko stojim na višini — 11.00 Tihe ure — 15.00 Ura pesmi — 17.10 V dunajski koncertni kavarni — 18.00 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 19.15 Veselo in zabavno— 20.10 Lovska ura — 21.00 Diletto musicale. Petek, 6. 12.: 5.05 Ljudske viže — 8.15 Priljubljene melodije — 9.30 Evropska zborovska glasba: Švica — 10.15 Celo leto smo veseli — 10.45 Analiza izbire poklica — 11.00 Ljudska Igasba — 14.00 In ljudje so tako prijetni — 15.00 Komorna glasba — 15.30 Glasba za mladino — 17.10 Konec tedna z glasbo — 18.00 Koroška avto- in motorevija — 19.15 Veselo zaigrano — 20.10 Koroška lovska ura — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja — 22.25 Pogled k sosedu. SLOVENSKE ODDATE Sobota, 30. 11.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Igrajo »Veseli hribovci". Nedelja, 1. 12.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 2. 12.: 14.15 Informacije — Žena, družina, dom — 18.00 Pokoncilski pogovor. Torek, 3. 12.: 14.15 Informacije — Od tedna do tedna na Koroškem — športni mozaik. Sreda, 4. 12.: 14.15 Informacije — Za gospodarstvo — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev, četrtek, 5. 12.: 14.15 Informacije — Koroška poje in igra — Pet minut s starši. Petek, 6. 12.: 14.15 Informacije — Za krmilom — Kulturna panorama. RADIO LJUBJANA Poročila: 4.30, 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikih): 5.30 Svetujemo vam — 6.00 Napotki za turiste — 6.50 Danes za vas — 7.00 Telesna vzgoja — 8.00 Pregled sporeda — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.00 Prireditve dneva in pregled sporeda — 13.10 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Komentarji — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.10 Obvestila — 19.15 Glasbene razglednice — 22.00 Pregled sporeda za naslednji dan — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 50. 11.: 6.00 Dobro jutro — 7.20 Danes za vas — 8.05 Mladina in praznik — 9.05 Zabavne melodije — 10.05 Spomini stari 25 let, reportaža — 10.40 Slovenske umetne pesmi poje Komorni zbor RTV Ljubljana — 11.15 iz slovenske lahke simfonične glasbe — 12.10 Opoldanski spored zabavne glasbe — 13.15 V narodnem tonu — 14.05 Vedre melodije — 15.05 človek današnjega časa — 15.35 Iz domačih operet — 16.00 Plesni orkester RTV Ljubljana — 16.30 Kako bodo letos smučali — 17.05 Ples ob petih — 18.00 Iz ljudskega humorja jugoslovanskih narodov — 18.40 Rado Simoniti: Ljubezenske pesmi za tenor in orkester, solist Rudolf Franci — 19.15 Godala v ritmu — 20.00 Sobotni zabavni mozaik — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.30 Iz fonoteke radia Koper — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 1. 12.: 6.00 Dobro jutro — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 9.05 Novo mesto vabi štajersko — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 11.50 Pogovor s poslušalci — 13.15 Vedri zvoki — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.05 Nedeljsko športno popoldne — 16.00 Veseli planšarji — 16.15 Humoreska tedna — 16.30 Popularen spored opernih arij — 17.05 Priljubljene slovenske popevke — 17.30 Radijska igra — 18.30 Talichov kvartet iz Prage — 20.00 Zabavno glasbena oddaja — 22.15 Serenadni večer — 23.15 Zaplešimo. Ponedeljek, 2. 12.: 8.08 Glasbena matineja — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.10 Cicibanov svet — 9.30 Paleta zvokov — 12.10 Igra violinist Nathan Miistein — 12.40 Koncert pihalnih orkestrov — 14.05 Lepe melodije — 14.35 Voščila — 15.40 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana — 17.05 Iz opere ..Julij Cezar" — 18.35 Mladinska oddaja — 19.15 Poje Edvin Fliser — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Lahko noč s pevci zabavne glasbe. Torek, 3. 12.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Zabavna glasba — 12.10 Poje baritonist Vladimir Ruždjak — 12.40 Slovenske narodne pesmi — 14.05 Glasbeno udejstvovanje mladih — 14.25 Koncert lahke glasbe — 15.45 Jezikovni pogovori — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 človek In narava — 19.15 Poje Jožica Svete — 20.00 Radijska igra — 21.00 Pesem godal — 21.15 Deset melodij, deset pevcev — 22.15 Jugoslovanska glasba — 23.15 France Prešeren: Romance — 23.15 Plesni orkestri In ansambli RTV Ljubljana, Beograd In Zagreb. Sreda, 4. 12.: 8.08 Skladbe Iz stare Francije — 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Iz glasbenih šol — 9.45 Poje Ljubljanski oktet — 12.10 Orkester češke filharmonije — 12.40 Od vasi do vasi — 14.05 Koncert za oddih — 14.35 Voščila — 15.40 Naš podlistek — 17.05 Mladina sebi In vam — 18.15 Naši umetniki igrajo skladbe Eriča Satleja — 18.40 Naš razgovor — 20.00 Ti in opera — 22.15 S festivalov jazza — 23.15 Lahko noč z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe. četrtek, 5. 12.: 8.08 Operna matineja — 8.55 Radijska šola — 9.25 Iz zakladnice resne glasbo — 12.10 Iz opere „Ero z onega sveta" — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 14.05 Mladina poje — 14.25 Operetne melodije — 14.45 Mehurčki — 15.40 Pianistka Sonja Pahorjeva — 17.05 Simfonični koncert — 18.15 Iz naših studiov — 18.45 Kulturni globus — 19.15 Poje Rafko Irgolič — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi PEČI NA DRVA PREMOG OLJE V NAJVEČJI IZBIRI TT€LeVIZIJ& AVSTRIJA Sobota, 30. 11.: 15.45 Za otroke — 15.55 Kaj lahko postanem — 16.25 Za družino — 17.00 Mestni pogovori — 18.05 Od tedna do tedna — 18.25 Poročila — 18.30 Glave z glasbo — 19.00 Očarljiva Jeannie — 19.45 čas v sliki — 20.00 Komentar dr. Portischa — 20.15 Dober večer v Avstriji — 21.30 športni žumal — 22.00 čas v sliki — 22.10 Nočni program: Zorro udari. Nedelja, 1. 12.: 16.30 Za otroke — 17.25 Kontakt — 17.35 Jonny — 18.00 Iz moje knjižnice — 18.30 Oknar: Trst — 19.00 čas v sliki — 19.30 šport — 20.00 Tom Sawyer in Huckleberry Finn — 21.30 Advent — 21.55 čas v sliki. Ponedeljek, 2. 12.: 18.00 Francoščina — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 19.00 Francoski zakon — 19.45 čas v sliki — 20.15 Solo za ONCEL — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.15 Bogi ma veliko imen — 22.10 čas v sliki — 22.20 Na begu — 22.50 Iz parla-menta. Torek, 3. 12.: 18.00 Angleščina — 18.25 Poročila — 18.30 Za kmetijstvo — 19.00 Evropski feljton o denarju — 19.45 čas v sliki — 20.15 Obzorja — 21.00 Božji mož — 22.25 čas vs liki — 22.35 Iz parlamenta. Sreda, 4. 12.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Šolska oddaja — 11.00 Obzorja — 11.45 77-Sunset-Strip — 17.00 Zlati ptič — 17.35 Za mladino — 17.55 Lassle — 18.25 Poročila — 18.30 Kultura aktualno — 19.00 Tammy — 19.45 čas v sliki — 20.15 Enega samega dne — 22.00 Prosimo, odložite — 23.00 čas v sliki — 23.10 Iz parlamenta. Četrtek, 5. 12.: 10.00 Kaj lahko postanem — 10.30 Avstrijski portret — 11.00 šolska oddaja — 11.30 Vesoljsko potovanje — 18.00 Italijanščina — 18.25 Poročila — 18.30 šport — 19.00 Decernat M — 19.45 čas v sliki — 20.00 Zlati strel — 21.45 čas v sliki — 21.55 Nočni studio. Petek, 6. 12.: 10.00 Na obisku pri Wernerju Bergu — 10.30 Razmišljanje se obrestuje — 11.00 Nesrečnež — 18.00 Francoščina — 18.25 Poročila — 18.30 Podoba Avstrije — 18.50 Gotovo vas bo zanimalo — 19.00 Skok iz oblakov — 19.45 čas v sliki — 20.15 Aimee — 21.05 časovni dogodki — 22.05 čas v sliki — 22.15 Glasba pred polnočjo. TV JUGOSLAVIJA Sobota, 50. 11.: 15.00 šport — 17.00 Narodne pesmi in plesi — 18.00 Reportaža — 18.20 Otroci pojo republiki — 18.50 Ples v črnem, balet — 19.20 Reportaža — 20.00 Dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.35 Malo za šalo, malo za res — 22.00 Serijski film — 22.50 Kažipot — 23.10 Poročila. Nedelja, 1. 12.: 9.10 Oddaja za madžarsko manjšino — 9.30 Dobro nedeljo voščimo — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Avtomat za izpolnitev želja, češki film — 16.10 Saga o Forsytih — 17.00 Šahovski komentar Braslava Rabarja — 17.30 Poročila — 17.35 Potopisno reportaža — 18.25 Močnejše od zločina — 19.05 Počasna zatemnitev v temo, ameriški film — 20.00 Dnevnik — 20.50 Tuji gostje na festivalu Split 68 — 21.50 športni pregled — 22.20 Poročila. Ponedeljek, 2. 12.: 9.35 Šolska oddaja — 10.30 Ruščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 15.40 Ruščina — 16.10 Angleščina —- 16.45 Oddaja za madžarsko manjšino — 17.00 Poročila — 17.05 Oddaja za otroke — 17.30 Skrivnosti narave — 17.55 Po Sloveniji — 18.25 Slovenščina — 18.50 Reportaža — 19.20 Vokalno instrumentalni solisti — 20.00 Dnevnik — 20.35 Sto korakov, drama — 21.50 Koncert orkestra RTV Ljubljana — 22.20 Poročila. Torek, 5. 12.: 9.35 šolska oddaja — 10.30 Angleščina — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 šolska oddaja —■ 15.40 Angleščina — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 16.40 Francoščina — 17.55 Risanke — 18.10 Oddaja za italijansko manjšino — 18.35 Filmski mozaik — 19.05 Naša manjšina na Koroškem — 20.00 Dnevnik — 20.40 Preganjani, angleški film. Sreda, 4. 12.: 9.35 šolska oddaja — 17.05 Oddaja za madžarsko manjšino — 17.20 Poročila — 17.25 Lutkovna oddaja — 17.45 Pisani trak — 18.20 Oddaja za otroke — 19.05 Popularna glasba — 19.45 Prospekt — 20.00 Dnevnik — 20.35 Pozdravljena, dolina šentflorjanska, recital — 21.30 Nenavadna Amerika — 23.00 športna reportaža — 23.30 Poročila. četrtek, 5. 12.: 14.35 šolska oddaja — 15.30 Nemščina — 17.10 Poročila — 17.15 Princesa z zlatimi lasmi" — 17.30 Pionirski dnevnik — 18.00 Po Sloveniji — 18.20 V narodnem ritmu — 18.45 Po sledeh napredka — 19.05 Dekleta in fantje — 20.00 Dnevnik — 20.50 Saga o For-sytih — 21.40 Kulturne diagonale — 22.20 Poročila. Petek, 6. 12.: 9.35 Šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 11.30 Francoščina — 14.45 šolska oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.30 Daktari — 18.20 Mi mladi — 19.05 človek, znanost ih proizvodnja — 19.30 Ekonomska šola na malih zaslonih — 20.00 Dnevnik — 20.50 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi. Živinski sejem Zveza rejcev pinegavskega goveda za Koroiko in Vzhodno Tirolsko priredi svoj zadnji letolnji sejem plemenske živine v sredo 4. decembra s pričetkom ob 9.30 uri v Feldkirchnu. Na sejem bo prignanih 45 bikov ter 50 krav in telic. in napevov — 21.00 Večer umetniške besede — 22.15 Severno-amerlška komorna glasba — 23.15 Nočni vrtiljak zabavnih zvokov. Petek, 6. 12.: 8 08 Glasbena matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Naši ansambli in vokalni solisti — 12.10 Skladbice za otroški svet — 12.40 čez polja in potoke — 14.05 Koncert lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.20 Napotki za turiste — 15.45 Turistična oddaja — 17.05 človek In zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Zvočni razgledi po zabavni glasbi — 18.45 Na mednarodnih križpotjlh —' 19.15 Poje Irena Kohont — 20.00 Zbor berlinskega radia — 20.30 Dobimo se ob isti uri — 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Iz simfoničnega arhiva radia Skopje — 23.15 Lahko noč s priljubljenimi pevci zabavne glasbe.