Gospodarstvo Podravje • Na Ormoškem in Bistriškem dražji voda in odpadki, na Ptuju kanalizacija
O Stran 5
Torek: Tednikov kopalni dan
Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2023. Kupon ne velja med krompirjevimi in novoletnimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo.
t: 02 74 94 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si
S
OC
V
Štajerski
Ptuj, petek, 10. novembra 2023
Letnik LXXVI • št. 87 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR
JEZ KOVA NAGRAJENCA
Tomaž Domicelj in Sašo Hrib-ir
»■j L'] J
Anja Rupel
»Srce ve, da se lahko preziyi vse.«
Lado flizovrcar 1 Na televizijo Kar v pižami?!
Aktualno
Podravje •
Urejenost krožišč na Ptuju veliko slabša kot v Lenartu
O Stran 2
Aktualno Cirkulane •
Polovične zapore borlskega mostu
do oktobra 2024
O Stran 3
Naj gasilka Sp. Podravja Sabina Plohl: »Rada pomagam, to je moj način življenja!«
O Stran 11
Črna kronika
Podravje •
Miro Slodnjak iz Dornave: »Naše podjetje ni povezano z vlomi!«
O Stran 12
Podravje • Razvoj slovenskega podeželja brez kompasa, žrtve pa vsi na vasi
Krajani proti gradnji svinjskih farm
Kmetija Valenko iz gorišniške vasi Tibolci želi razširiti dejavnost prašičereje. Zgradili bi radi štiri farme skupne velikosti 3.200 m2, silose za krmo in gnojnico, gnojne jame in druge za dejavnost nujne objekte. V radiju 300 metrov od predvidene lokacije gradnje pa je okoli 30 hiš, pretežno mladih družin, ki gradnji tako velikih farm nasprotujejo. Več na straneh 6 in 7.
Ptuj ^ v jL-jS*!*
Največ naložb vigentrU! druge četrtne SkupnoStir zapostavljene
Podravje •
Krave mukajo na več mleka pa
ob Mozartu
NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali?
Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot.
Štajerski TEDNIK 1 radioPTUI f
2 Štajerski
Aktualno
petek • 10. novembra 2023
Ptuj • Krožišča zgolj za pretočnost prometa ali tudi za prezentacijo mesta?
Na urejenost krožišč v mestu ne dajo veliko
Glavne vstopne točke v mesto po navadi precej dobro nakazujejo samo podobo in njegovo urejenost. (Ne) urejenost krožišč pomembno prispeva k prvemu vtisu. Na Ptuju se s tem ne morejo ravno pohvaliti.
Prvo krožišče v Sloveniji je bilo zgrajeno pred 34 leti v Ljubljani. Sčasoma so postala pogosta oblika umirjanja prometa in zagotavljanja boljše pretočnosti. Tudi
v	Spodnjem Podravju je število krožišč v 30 letih močno naraslo. Samo na Ptuju so jih v zadnjih desetih letih dobili kar nekaj, na Mariborski, Zagrebški, Volkmerjevi in Osojnikovi cesti ter v Puhovi in Špindlerje-
vi	ulici ... Med najbolj prometnimi točkami je vstop v mesto pri Puhovem mostu, kjer je fiksno krožišče, znotraj katerega so zasajene grmovnice, ki pa nimajo kakšnega »globljega« pomena. Številne občine te najbolj prometne vstopne točke v mesto uredijo na način, da predstavljajo kulturno dediščino, značilnosti kraja, zgodovino ... s primerno zasaditvijo ali skulpturami. Dober primer tega so krožišča v Markovcih, Juršincih, Zavrču, Majšperku, Lenartu. Nekateri imajo pomenljive skulpture, drugi
smiselno postavljene cvetlične zasaditve, marsikje po svetu tudi vodne elemente.
Na Ptuju se na tem segmentu v zadnjih letih ni naredilo praktično nič. Tudi če odmislimo preveč plastičnih elementov na nekaterih lokacijah, kot sta minoritski samostan in Volkmerjeva cesta, o kakšni urejenosti krožišč ne moremo govoriti. Še najbolje urejeni sta pravzaprav dve krožišči, pri bolnišnici in v Puhovi ulici pri Qcentru.
Izboljšav na Ptuju ni pričakovati
Tudi v prihodnje izboljšav na tem področju očitno ni pričakovati. Laično bi lahko sklepali, da bi že zdavnaj morali imeti postavljeno skulpturo kurenta, rimske postavitve, karkoli, kar bi tistega, ki prihaja v mesto, opozorilo na bogato kulturno in zgodovinsko dediščino. Za takšne male
korake bi bilo potrebne več volje, ideje in zagona kot sredstev. Mestna občina Ptuj v zadnjih letih ni namenjala sredstev za urejanje krožišč. Na državnih cestah jih sicer vzdržuje Direkcija RS za infrastrukturo, ki jih tudi upravlja. Seveda pa bi pobudo za to lahko oziroma morala dati občina. »Bile so sicer ideje o postavitvi kurenta v krož-išču na Ormoški cesti (Puhov most), vendar za zdaj nič konkretnega. Skulpturo, kot je kurent, bi bilo možno postaviti na otok krožišča, pri tem pa bi morali pridobiti soglasje direkcije, zagotoviti ustrezno preglednost, skladno s pravilniki in sami financirati postavitev. Na grobo bi bila ocena takšne izvedbe od 20.000 do 30.000 evrov, odvisno od velikosti in zahtevnosti izvedbe,« odgovarjajo na ptujski občini na vprašanja o tem, ali morda razmišljajo o kakšni bolj smiselni in morda celo skladni urejenosti krožišč v mestu.
Pred leti je bila aktualna ideja o postavitvi skulpture kurenta v krožišču na Ormoški cesti (Puhov most).
Kmalu še dve krožišči
V kratkem bodo v Lenartu zgradili še dve krožišči, in sicer eno v Žerjavcih, drugo pa pri čistilni napravi v Voličini. »Ne vemo še, kaj bomo vanju postavili oziroma s čim nadaljevali rdečo nit naše kulturne dediščine, saj ideje šele zbiramo. V Voličini na primer trenutno teče debata, ali bi v rondoju stal dvodimenzionalni general Maister, ki bi z roko kazal proti Zavrhu, ali pa bi vanj postavili miniaturo starega lesenega završkega stolpa.«
Lenarška krožišča so urejena tematsko in obenem tako, da so enostavna za vzdrževanje. V krožišču v industrijski coni npr. stoji ovtar, varuh Slovenskih goric.
Glede na situacijo letos in prihodnje leto (podražitve projektov zaradi dražitve materialov), sredstev za te namene v proračunu za 2024 niso predvideli.
V Lenartu slika krožišč povsem drugačna kot na Ptuju
V Lenartu, sicer precej manjši občini, kot je MO Ptuj, krožišča urejajo precej drugače kot v starosti slovenskih mest, čeprav jih imajo že skoraj toliko. Deset let bo tega, kar so se na občini lotili reševanja tranzitnega prometa, ki je dobesedno dušil mestno središče. Lenart je namreč središče poti, ki vodijo v kar sedem smeri, zato je na mestu slikovita pripomba župana Janeza Krambergerja, da je bilo mesto pred izgradnjo pomurske avtoceste kot železniška proga, po kateri so v obe smeri nenehno drveli vlaki. »Sprejeli smo prometno strategijo, v kateri smo se zavezali, da bomo več prostora namenili pešcem in kolesarjem, zmanjšali tovorni promet, tranzitnega pa preusmerili na južno obvoznico. Merili smo promet, z rezultati pa seznanili Ministrstvo za infrastrukturo, od katerega
smo pričakovali celostno rešitev, torej umiritev prometa s cono 30 in s krožišči, kot smo to videli v Avstriji. V Ljubljani sprva nad njimi niso bili navdušeni, saj so zagovarjali semaforje, a smo jih slednjič le prepričali.«
Na državni cesti od Polene do industrijske cone imajo tako danes pet krožišč, enega pa še pri mestnem parku proti Sveti Ani. Dve od njih sta manjša povozna rondoja, štiri pa so klasična z večjim prostorom na sredini. »Ko smo razmišljali o njih, smo rekli, da jih bomo uredili tako, da bodo zahtevali čim manj vzdrževanja, obenem pa bodo nosili neko sporočilno vrednost. In naša kulturna dediščina se nam je zdela najprimernejša za to. Tako smo v krožišča postavili ovtarja, varuha Slovenskih goric, mlinsko kolo, vinsko prešo in studenec. Za vse te postavitve smo seveda pripravili obrazložitev in morali pridobiti soglasje Direkcije za ceste. Poskrbeli pa smo tudi za vzdrževanje: travo pokosijo delavci našega režijskega obrata, za trse pri ovtarju v industrijski coni pa so zadolženi člani vinogradniškega društva.«
Dženana Kmetec, Senka Dreu
Foto: CG
Foto: SD
Podravje, Slovenija • Nov zakon odpravlja nezdružljivost državne in Zoisove štipendije
Dijaki in študentje bodo lahko prejemali tudi 400 evrov mesečno
Z naslednjim šolskim oz. študijskim letom 2024/25 bodo lahko dijaki in študentje sočasno prejemali Zoisovo in državno štipendijo. Po sedanjem zakonu o štipendiranju se namreč ti dve štipendiji izključujeta. To v praksi pomeni, da so se morali mladi, ki so bili upravičeni do obeh štipendij, opredeliti, katero bodo prejemali in katere ne.
V mladinskih in dijaških organizacijah so že dalj časa opozarjali na to, da je sedanji zakon o štipendiranju diskriminatoren, saj je izključeval možnost prejemanja državne in Zoisove štipendije. Ta določba je v največji meri oškodovala tiste mlade, ki prihajajo iz deprivilegiranih okolij ali revnih delavnih družin, sočasno pa v šoli ali na fakulteti dosegajo nadpovprečne rezultate. Marca letos je sicer stranka SDS vložila zakonski predlog, ki bi dijakom in študentom omogočal hkratno prejemanje Zoisove in državne štipendije, vendar ga je Odbor za delo zavrnil. Nato je koalicija vložila podoben predlog, vendar brez dviga štipendij za deficitarne poklice. V teh dneh je pristojni odbor predlog koalicije oz. nov štipendijski zakon končno potrdil.
Klavdija Zorjan Škorjanec, ravnateljica Gimnazije Ormož, pozdravlja novo spremembo združevanja državne in Zoisove štipendije. Po njenem mnenju sta to dve zelo različni štipendiji - ena namreč beleži nadpovprečne rezultate dijakov, druga pa se nanaša zgolj na materialni status družine, v kateri dijak živi. Na Gimnaziji Ormož je kar nekaj Zoisovih štipendistov, ki dosegajo nadpovprečne rezultate. Nekaj med njimi je tudi takih, ki bi lahko prejemali državno štipendijo, pa so seji odpovedali. Zoisova štipendija za dijaka znaša okoli 142 evrov, za študenta pa 165 evrov mesečno.
Predlagane spremembe naj bi začele veljati s šolskim oz. študijskim letom 2024/25. Nadarjeni dijaki oz. študenti bodo torej po novem lahko prejemali tako Zoisovo kot državno štipendijo, če so glede na socialni status do slednje tudi upravičeni. V pri-
meru združitve obeh štipendij bodo lahko posamezniki, upoštevajoč še posamezne dodatke, dobili tudi okoli 400 evrov mesečno. So pa spremembe pripravljene tako, da preprečujejo možnost podvajanja izplačila dodatkov, kot sta dodatek za
•O
Drugo leto bodo lahko dijaki in študentje, ki so upravičeni tako do državne kot Zoisove štipendije, prejemali obe hkrati.
bivanje in dodatek za posebne potrebe. Višina štipendij za deficitarne poklice se ne bo spreminjala in trenutno znaša okoli 118 evrov. Je pa opozicija predlagala dvig
na 150 evrov, predvsem zaradi pridobivanja kadra v turizmu in gostinstvu, vendar s predlogom ni bila uspešna.
Estera Korošec
Foto: CG
petek • 10. novembra 2023
Aktualno
Štajerski	3
Ptuj • (Ne)enakomeren razvoj mesta: ogromno izzivov, premalo denarja
Največ naložb v centru, druge četrtne skupnosti zapostavljene
Sredstva za četrtne skupnosti v prejšnjem mandatu, v evrih
Enakomeren razvoj vseh četrtnih skupnosti bi moral biti cilj vseh mestnih občin. V praksi je to pogosto težko izvedljivo, razlike pa so enormne. Primerjava porabe na Ptuju kaže, da se višina sredstev, namenjenih za naložbe po posameznih četrtnih skupnostih v prejšnjem mandatu, na različnih delih mesta zelo razlikuje.
Mestna občina Ptuj je razdeljena na osem četrtnih skupnosti: Center, Ljudski vrt, Breg-Turnišče, Grajena, Jezero, Panorama, Ro-goznica in Spuhlja. Svetnik Sergej Ivanuša je že pred časom občinsko upravo zaprosil za podatke o porabi sredstev v prejšnjem mandatu. Zajeli so podatke od začetka 2019 do konca leta 2022. Na podlagi teh podatkov pa je svetnik Uroš Vek pripravil konkretne izračune o višini sredstev, ki jih je občina za investicije namenjala posameznim delom mesta.
Največ denarja - kumulativno za vsa navedena štiri leta - je bilo vloženega v četrtni skupnosti Center, in sicer kar 10,5 milijona evrov. S precej naložbami sledi Rogoznica s skoraj desetimi milijoni, Jezero in Ljudski vrt pa z dobrimi štirimi milijoni evrov. Najmanj denarja je bilo vloženega v razvoj četrtne skupnosti Panorama, v štirih letih le pičlih 765.000 evrov. Štiriletne investicije v Grajeni so bile vredne okrog milijon evrov, na Bregu in Turniščah 2,4 milijona evrov.
Svetnik Uroš Vek meni, da te številke realno stanje odražajo šele, ko se v primerjavi upošteva še število prebivalcev. Prav zato je pripravil analizo, iz katere izhaja, da je bilo v četrtni skupnosti Center na prebivalca porabljenih 3.077 evrov, v edini četrtni skup-
nosti na desnem bregu reke Drave Breg-Turnišče pa neprimerno manj, le 676 evrov. Tudi na podlagi te primerjave so bili tisti, ki živijo v četrtni skupnosti Panorama, deležni najmanj vlaganj. Izstopajo tri četrtne skupnosti, v katerih se je v prejšnjem mandatu s tega finančnega vidika naredilo najmanj: Panorama, Grajena in Breg-Turnišče.
»Na desnem bregu reke Drave slaba infrastruktura na vseh področjih«
»Mestna četrt Breg-Turnišče po razvitosti caplja za vsemi ostalimi četrtmi na Ptuju. Imamo najslabšo prometno in digitalno infrastrukturo, tudi infrastrukturo za otroke; glede na to, da se še nekaj časa ne bo urejala stavba Osnovne šole Breg, bomo v prihodnje imeli tudi slabo šolsko infrastrukturo. Velikokrat opažam, da županja izraža nezadovoljstvo glede centralizacije in neenakomernega razvoja periferije, prav tako pa se mi, krajani če-trtne skupnosti Breg-Turnišče, počutimo na lokalni ravni. To preprosto ni pošteno. Enako prispevamo v občinski proračun in smo tretja največja četrtna skupnost,« je kritičen Vek. Še bolj bi lahko bili kritični predstavniki četrtnih skupnosti
	2019	2020	2021	2022	Skupaj znesek	Znesek na prebivalca	Vrstni red
Breg-Turnišče	1.214.079	129.030	125.103	969.061	2.437.274	676	6
Center	4.225.685	2.688.662	986.737	2.608.490	10.509.575	3.077	1
Grajena	44.937	372.246	522.001	199.438	1.038.623	411	7
Jezero	348.126	1.210.815	1.522.023	1.041.402	4.122.369	2.344	3
Ljudski vrt	1.022.970	489.048	1.587.161	1.373.357	4.472.537	860	5
Panorama	138.929	349.919	132.350	143.600	764.799	367	8
Rogoznica	95.372	366.558	4.151.154	5.253.949	9.867.034	2.360	2
Spuhlja	522.413	377.347	0	0	899.761	1.021	4
V četrtni skupnosti Center je bilo v prejšnjem mandatu za investicije porabljenih skoraj desetkrat več sredstev kot na območju Panorame.
Grajena in Panorama, kjer so bili deležni še manj naložbenega denarja.
Županja Nuška Gajšek na očitke, da se na območje na desnem bregu reke Drave vlaga premalo, ne pristaja. Izpostavila je naložbe v kanalizacijo v Suhi veji in Sodnicah, pa nakup gasilskega vozila, sofinanci-
rali so tudi ureditev Mitreja: »Da nimam posluha za četrtno skupnost Breg-Turnišče, nikakor ne drži. To smo dokazali, ko smo mimo vseh planov naredili kanalizacijo. Dobre stvari se očitno hitro pozabijo, negativne pa izpostavljajo in poudarjajo. Dejstvo je, da ima ta občina
ogromno izzivov in odprtih stvari, ampak v enem ali dveh mandatih težko vse urediš in premakneš. Na Bregu smo med drugim obnovili še fasado dvorane, uredili javno razsvetljavo, za celovito obnovo šole pa enostavno glede na trenutno situacijo ne moremo zagotoviti
Vir: MO Ptuj
16 milijonov evrov. To pa ne pomeni, da je ta investicija pozabljena.«
Županja: »Take primerjave so nemogoče«
Ko seštejemo vse naložbe po posameznih četrtnih skupnostih v prejšnjem mandatu, pridemo do zneska 34 milijonov evrov. V to niso vštete nerazporejene naložbe, ki so zajemale več četrti, kar nanese še dodatni milijon evrov. Največji projekti prejšnjega mandata so: urejanje kanalizacijskega omrežja, vredno skoraj deset milijonov evrov, kolesarske povezave, Stara steklarska, prostori ŠD Rogo-znica, nova vežica ...
»Razlike med samimi območji so zelo velike, zato je nemogoče delati take primerjave in podatke enostavno dajati na skupni imenovalec. Cena kanalizacije na Turniš-čah, kjer je teren raven, je popolnoma drugačna, precej nižja kot v Rogoznici, kjer je teren strm. Vse je odvisno od potreb krajanov. Vsekakor je potrebnih naložb še veliko na vseh koncih mesta, denarja pa bistveno premalo,« še dodaja Gaj-škova.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Podravje, Cirkulane • Borlski most končno dočakal nujno sanacijo
Polovične zapore vse do oktobra naslednje leto
Končno se je začela težko pričakovana sanacija borlske-ga mostu na regionalni cesti Spuhlja-Zavrč. Država ga je v preteklih letih vsaj že dvakrat uvrstila na seznam načrtovanih obnov, vendar se vse do letos ni zgodilo nič. Na Direkciji RS za infrastrukturo so v preteklosti sicer priznavali, da je most potreben obnove, hkrati pa zatrjevali, daje vožnja čezenj še vedno varna, zato posebnih omejitev niso vzpostavili.
Po zaključeni sanaciji bo na borlskem mostu tudi kolesarska steza, nova ograja in razsvetljava.
Pod gradom Borl obsežna sanacija plazu
Pod gradom Borl te dni teče tudi sanacija plazu in nestabilnega terena. Komunalno podjetje Ormož bo izvedlo drenaže in preusmerilo meteorne vode preko ceste v naravno grapo, kjer je odvodni zemeljskijarek. V centralnem delu plazine bodo uredili 25 metrov dolg kamnitobetonski zid in asfaltirali odsek ceste. Vrednost del je približno 80.000 evrov, zaključena pa bodo predvidoma do konca letošnjega leta. Investitorje v celoti občina Cirkulane.
Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo je sredi oktobra letos podpisala pogodbo s podjetjem IPI iz Rogaške Slatine za sanacijo mostu čez Dravo pri Borlu. Vrednost del je ocenjena na približno 2,8 milijona evrov. Na mostu so že vzpostavili polovično zaporo, ki bo trajala predvidoma vse do oktobra 2024. V prvi fazi se bodo dela izvajala na desni, dolvodni strani mostu, promet pa bo potekal po levem robu. Nato bo sledil enak potek gradbenih del še na drugi strani mostu. V zadnji, tretji
fazi gradbenih del se bodo lotili še sanacije spodnjega dela konstrukcije. Glede na razpisno dokumentacijo so v najslabšem stanju kraj-ni podporniki. Osnovno težavo predstavljajo korozijske poškodbe betona in armature, ki so nastale kot posledica intenzivnega zama-kanja, predvsem zaradi netesnih in zablatenih dilatacij. Posledično je beton na več mestih razpokal. Inženir gradbeništva Mitja Mulec je posebej izpostavil območje pod ležišči: »Na tem delu so poškodbe betona že takšne intenzitete, da
ob nepravočasni sanaciji že lahko vplivajo na neustrezno nalega-nje nosilcev, s čimer je že lahko ogrožena stabilnost objekta v tem delu.«
Podporni stebri brez večjih poškodb
Relativno močno sta poškodovana tudi prečna nosilca. Vzrok za večino poškodb je zamakanje preko dilatacij. Prav tako je precej dotrajano asfaltno vozišče, kjer so vidne številne razpoke. V dokaj
slabem stanju je tudi zgornja stran hodnikov. Dobra novica je, da so podporni stebri večinoma brez večjih poškodb, ki bi pomembneje vplivale na stabilnost, nosilnost oz. trajnost objekta, tudi vzdolžni nosilci so na splošno v dobrem stanju. Na mostu bodo namestili nove jeklene varnostne ograje za pešce, na obeh straneh vozišča pa uredili ločene površine za kolesarje. Po končanih gradbenih delih bodo uredili še brežine in obnovili kamnite obloge.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 10. novembra 2023
Hajdina • Pogovor z županom ob 25. občinskem prazniku
Hajdinčani praznujejo srebrni jubilej
Občina Hajdina se bo konec tedna odela v praznične barve. Proslavili bodo občinski praznik, ki sovpada z godovnim dnem farnega zavetnika sv. Martina.
„Ob občinskem prazniku se zvrsti veliko kulturnih, športnih in vaških dogodkov. Prve prireditve so se začele septembra in se bodo končale proti koncu novembra. Največ aktivnosti je ob martinovem vikendu. Danes, v petek, začnemo z odprtjem razstave likovnih del, nadaljujemo s standardno prireditvijo Štajerska frajtonarica in zaključimo s koncertom Klavžar. Jutri, v soboto, bomo najprej izvedli prinašanje belega in rdečega mošta ter vpis prinašalcev mošta v
krstno knjigo. Sledita prihod novega kletarja letnika 2023 in začetek 28. tradicionalne prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino s kulturnim programom in krstom mošta. Nato bo osrednja prireditev ob 25. prazniku občine Hajdina v šotoru na trgu pred občino, s podelitvijo priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in posamezne objekte ter občinskih priznanj. V nedeljo po slavnostni maši sledi krajše druženje v šotoru, popoldan pa gledališka predstava. Letos je so-
organizator občinskega praznika vaška skupnost Spodnja Hajdina, od koder prihaja tudi novi kletar. Na tem mestu se želim zahvaliti obema dosedanjima kletarjema, Stanku Veganu in Ivanu Kramerju, ki sta odlično opravila svoje delo. Prepričan sem, da bo tudi novi kletar dobro skrbel za letošnji pridelek in nam z njim postregel ob različnih dogodkih," je pred prazničnim koncem tedna povedal župan občine Hajdina Stanislav Glažar.
„Občinski praznik je primeren trenutek, ko se naredi analiza opravljenega v občini za preteklo obdobje in se ozremo v prihodnost z novimi željami in potrebami," je dejal župan hajdinske občine in med najpomembnejšimi naložbami minulega obdobja izpostavil naslednje: „Kanalizacija, kolesarske poti in cesta iz Kidričevega do Spodnje Hajdine."
V središču občine raste tudi naselje novih hiš, kar bo spodbudno vplivalo na demografsko sliko. „S
spremembo občinskih prostorskih aktov smo omogočili gradnje. Bližina avtoceste, pomemben geos-trateški položaj in visoka kakovost življenja pri nas so pripomogli k temu, da število prebivalcev raste. Seveda to pomeni dodatna vlaganja na različnih področjih. Vsekakor je ena od prvih zadev, ki bo potrebna, dograditev vrtca, za katerega imamo zemljišče in gradbeno dovoljenje, čakamo razpis za sofinanciranje pristojnega ministrstva. Med cilji so tudi ure-
ditev medgeneracijskega centra in gradnja večnamenske dvorane, še vedno se nadejamo gradnje doma upokojencev, kar pa je v rokah zasebnika. Vodilo našega dela je izboljšati kakovost življenja vseh prebivalcev občine z zagotavljanjem enakomernega in uravnoteženega razvoja - ekonomskega, družbenega in okoljskega, skratka želimo biti občina zadovoljnih ljudi," je še dodal župan občine Haj-dina Stanislav Glažar.
Mojca Zemljarič
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI, OB 25. PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN SE VAM ZAHVALJUJEM ZA DOBRO SODELOVANJE.
mag. Stanislav^Glažar Župan občine|l-^3jdiriGt—:
Damijan Peklar, dr.vet.med., s.p.
Slovenja vas 2 b, Hajdina, tel: 02 782 10 16, GSM: (041) 537 439 info@veterinapeklar.com, www.veterinapeklar.com
Občankam in občanom ter našim
cenjenim strankam iskreno čestitamo ob praznovanju praznika občine Hajdina.
Župan Stanislav Glažar: „Naš praznik je tesno povezan z martinovim, martinovanje pa je praznik, ki združuje. Včasih so rekli, da je to zahvala jeseni za darove in hkrati zaključek dela na polju. Za številne ljudi pomeni to tudi čas za družinska srečanja, kjer pripravijo tradicionalne martinove jedi in pokušino novega vina."
Foto: CG
Starše • Občina dve večji naložbi premaknila v naslednje leto
Proračun oklestili za skoraj milijon evrov
V proračun občine Starše se bo letos nateklo za skoraj milijon evrov manj sredstev, kot so sprva načrtovali. Pri usklajevanju proračuna so morali posledično oklestiti odhodke za okoli 891.000 evrov.
Občina je med letošnje prihodke vključila okoli pol milijona evrov z naslova koncesijske dajatve za izkoriščanje reke Drave, a tega denarja ne bodo prejeli. Prav tako so za pol milijona evrov manjša sredstva, zbrana s komunalnimi prispevki. Največjemu kupcu zemljišča v industrijski coni v Zlatoličju namreč letos ni uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja za drugo fazo izgradnje objekta, zato mu niso mogli izstaviti računa za plačilo komunalnega prispevka. »To sta edina razloga za ponovno usklajevanje proračuna. Posledično smo bili primorani v naslednje leto prestaviti začetek gradnje gasilskega doma v Prepoljah in DCA Loka. Za oba objekta v tem trenutku še niti nimamo vseh pogojev za izvedbo,« je povedal župan Stanislav Greifoner in pojasnil, da se za gasilski dom pripravlja PZI, gradbeno dovoljenje pa je v zaključni fazi. »Obe stavbi bomo najverjetneje začeli graditi spomladi, kar ne predstavlja nobene večje tragedije. Mi nismo čudežniki, letos nam okoliščine v državi pač ne gredo na roko. Vlada mora polniti finančno luknjo, ki je nastala v času kovida. Ob vsem tem so se zgodile
še poplave, katerih posledica so večmilijonske škode. Praviloma je pač tako, da ko klesti država, klestimo tudi občine,« je dejal prvi mož občine.
Nekateri svetniki bi raje vlagali v ceste kot knjižnico
Svetnik Aleksander Furek je imel pomisleke glede izvedbe knjižnice, ki bo občino stala okoli milijon evrov. Po njegovem mnenju bi morali prioritetno raje vlagati denar v obnovo cestne infrastrukture kot ureditev knjižnice. Opozoril je, da so nekateri cestni odseki v slabem stanju in celo nevarni za uporabo, poplave pa so še dodatno poškodovale številne poljske ceste in dravsko kolesarsko pot. Med drugim je vprašal župana, ali bo občina sploh zmogla zagotoviti svoj del sredstev, če bi Direkcija RS za infrastrukturo v kratkem začela težko pričakovano sanacijo ceste v Brunšviku. Glede investiranja v knjižnico se je s Furekom strinjal tudi svetnik Boštjan Munda: »Res smo se strinjali s knjižnico, vendar bi jo lahko umestili tudi v gasilski dom v Staršah in prihranili kar ne-
Občina Starše bo knjižnico umestila v nov poslovno-stanovanjski objekt v Staršah.
kaj denarja. Zdaj je, kar je.«
Župan Greifoner je pojasnil, da je projekt knjižnice umeščen tako v proračun kot načrt razvojnih programov, občinski svet pa je dal zeleno luč za izvedbo. Pogodbo za odkup prostorov v novem poslovno-stanovanjskem objektu v Staršah so že podpisali, še letos pa morajo zagotoviti prvi del kupnine. Ureditev knjižnice bo občino
stala nekaj manj kot milijon evrov, od tega kupnina za prostore znaša 560.000 evrov. Po mnenju župana je občina dolžna poskrbeti za knjižničarsko dejavnost, samo z obiski Bibliobusa pa nekega nivoja na tem področju prav gotovo ne bodo dosegli.
Glede sanacije ceste v Brunšviku je pojasnil, da si že deset let prizadevajo, da bi država končno
začela obnovo, vendar omenjena naložba še vedno ni uvrščena v državni proračun. »Nekatere naše ceste so v slabem stanju, ampak treba se je vprašati, kaj smo delali zadnjih 25 let, ko so drugi vlagali v cestno infrastrukturo. Sedaj moramo najprej izvesti zastavljene investicije v proračunu, med večjimi so izgradnja gasilskega doma Prepo-lje, DCA Loka in knjižnica, nato pa
bodo na vrsti ceste. Če bo treba, pa bomo za sanacijo ceste v Brunšviku najeli kredit,« je še dodal župan.
Letošnji proračunski prihodki občine Starše sicer znašajo okoli šest milijonov evrov, odhodki pa 7,2 milijona evrov. Razliko v višini 1,2 milijona evrov pokrivajo s presežkom denarnih sredstev iz leta 2022.
Estera Korošec
Foto: EK
petek • 10. novembra 2023
Gospodarstvo
Štajerski	5
Podravje • Na Ormoškem in Bistriškem dražji voda in odpadki, na Ptuju kanalizacija
Podražitve vsako leto, razlog se vedno najde
Nedavno je bila glavni razlog za podražitve elektrika, zdaj je to inflacija. Divjanju cen od osnovnih življenjskih dobrin, kot so pitna voda, oskrba z električno energijo, živila, do avtomobilov, luksuznih dobrin in nepremičnin ni videti konca. Vsako leto se najde dejavnik, ki cene požene v zrak. Žal na drugi strani v marsikateri dejavnosti plače dvigu cen in inflaciji ne sledijo.
Za nekatere v regiji je pred vrati novi val podražitev komunalnih storitev. Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek je poudaril, da je podražitev zaradi inflacije neizbežna. Višje cene oskrbe s pitno vodo in odpadkov imajo na mizi že tudi svetniki občine Ormož, medtem ko v 16 občinah Sp. Podravja cen vode po besedah direktorja Komunale Ptuj Janka Širca predvidoma ne bo treba korigirati.
Bistričani bodo elaborate izdelali do konca meseca
„Pripravljamo predračunske vrednosti elaboratov za oskrbo s pitno vodo in ravnanje z odpadki za leto 2024, ki izkazujejo dvig cen v okvirni višini inflacije. Na dvig cen storitev najbolj vplivajo inflacija, dvig stroškov dela, materiala, storitev in manjša prodana količina pitne vode," je pojasnil direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek. Napovedal je, da bodo elaborate, s katerimi bodo dvignili cene vode in odvoza odpadkov, na občinske svete poslali do konca tega meseca. Komunala Slovenska Bistrica z vodo oskrbuje tudi del območja občine Kidričevo.
Revizijsko poročilo o cenah ptujske vode do konca leta
Zaradi cen vode so župani občin Spodnjega Podravja spomladi letos v Komunalno podjetje Ptuj napotili revizorje Skupne občinske uprave. Pregledali so stroške, ki so podlaga za oblikovanje cen, delo so končali septembra. Poročilo, ki so ga sestavili, so posredovali vodstvu Komunale, ta je v zvezi z ugotovitvami revizorjev posredovala še dodatno dokumentacijo in pojasnila. „Po pregledu prejete dokumentacije bo izdano končno poročilo," so povedali v upravi MO Ptuj. Dodali so, daje poročilo v pripravi, za obravnavo bo na voljo pred koncem leta.
Ormožani o višjih cenah že v ponedeljek
Svetniki občine Ormož že imajo na mizi elaborate z novimi višjimi cenami za oskrbo s pitno vodo in odpadki, malenkost spreminjajo tudi cene odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Elaborate bodo obravnavali v ponedeljek na seji občinskega sveta. Pri ceni vode na račun novejšega sistema dvigujejo omrežnino, medtem ko so samo porabo vode po kubičnem metru za nekaj centov pocenili. Nova cena za m3 vode bo 1,2 evra, z vključenim DDV. Komunala Or-
Konec septembra je ptujska občina ogromno zemljišče Ob Dravi prvič skušala prodati na dražbi.
Osem parcel skupne površine skoraj 15.000 m2 so ponudili kot celoto, izhodiščna cena pa 894.000 evrov, skupaj z davkom (22 %) nekaj več kot milijon evrov. Gre za del med cestnim mostom in železniško progo, na katerem je trenutno makadamsko parkirišče in kjer je predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta. To območje je namenjeno večjim nakupovalnim središčem, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim. V zahodnem delu je med drugim zraven številnih dejavnosti možna tudi gradnja objektov za bivanje.
V začetku novembra so dražbo ponovili in zemljišče vnovič - presenetljivo - brez kakršnekoli spremembe dražbenih pogojev skušali prodati po enaki ceni. Tudi takrat neuspešno. Cena po kvadratnem metru je obakrat znašala 60 evrov.
Na tretji dražbi vendarle nekoliko nižja cena
Na občini so potrdili, da bodo prodajo nadaljevali, v kratkem bodo objavili tretjo dražbo in nepremičnine ponudili po nekoliko nižji ceni, neuradno za približno 10 odstotkov. Prodane bodo najboljšemu ponudniku, datum nove dražbe še ni objavljen.
Čeprav je to lokacijsko zanimivo zemljišče, ima tudi precej po-
mož je v elaboratu pri cenah vode predlagala 20-odstotno subvencijo omrežnine, kot je to veljalo že letos. Pri porabi 12 m3 vode bo uporabnik po novem brez davka plačal 80 centov več. Stara cena brez DDV je bila 19,9, nova bo 20,7 evra. V KP Ormož računajo, da bodo z omrežnino v letu 2024 zbrali 812.000 evrov in z vodarino 832.000 evrov. Omrežnino dobijo občine, vodarina je prihodek komunalnega podjetja.
Malenkost dražji bo tudi odvoz odpadkov, pri 120-litrski posodi 12 centov. Dosedanja cena je bila 10,6, nova bo 10,72 evra. Ormoža-
„Pripravljamo predračunske vrednosti cen v elaboratih GJS oskrbe s pitno vodo in ravnanja z odpadki za leto 2024, ki izkazujejo dvig cen storitev v okvirni višini inflacije," je povedal direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimilijan Tramšek.
ni imajo med spodnjepodravskimi občinami daleč najnižje cene odvoza odpadkov, bistveno cenejši so od vseh drugih treh izvajalcev - Čistega mesta, Javnih služb in Komunalnega podjetja Ptuj.
Na Ptuju višja omrežnina za kanalizacijo
Preverili smo tudi, kako bo s cenami največjega koncesionarja, Komunalnega podjetja Ptuj. Letos
spomladi se je okoli cen ptujske Komunale dvigoval viharni veter, v glavnem zaradi visokih cen električne energije in precej višjih stroškov dela. Občinski sveti so cene potrjevali celo dvakrat. Po napovedi direktorja podjetja Janka Širca spremembe cen vodooskrbe zaenkrat ne pričakujejo. „Nače-loma se cene GJS vodooskrbe v naslednjem poslovnem letu ne bi bistveno spreminjale," je pojasnil za Štajerski tednik. Dodal pa
je, da je na Ptuju pričakovati višje omrežnine na kanalizaciji, in sicer na račun novozgrajenega kanalizacijskega omrežja ter višje amortizacije. Medtem ko bodo vrednosti omrežnine korigirali, bi po besedah direktorja Komunale na drugi strani znižali stroške čiščenja odplak. Širec je dodal, da se cene na kanalizaciji skladno s pogodbo spreminjajo s 1. januarjem 2024 ali najkasneje do začetka februarja.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Ne stavbe, ne zemljišča občina ni prodala
Neuspešne dražbe občinskih nepremičnin
Precej zajeten izkupiček sije ptujska občina obetala od prodaje nepremičnin ob Dravi, pričakovali so najmanj 894 tisočakov, a interesa potencialnih kupcev - niti v drugem poskusu - ni bilo. Tudi velika, obnove potrebna stavba v Krempljevi ulici, ki sojo ponujali za 204.000 evrov, bo ponovno na dražbi.
M
Če bi bila prodaja parcel Ob Dravi in stavbe v Krempljevi ulici uspešna, bi občina skupaj iztržila 1.098.000 evrov.
manjkljivosti. Podroben prostorski načrt še ni sprejet, problemi so tudi z dostopnostjo zaradi višine obeh mostov, pa urejenostjo okolice ... Laična, groba ocena poglobitve ceste pod mostom okrog milijon evrov. Seveda se tako velika vlaganja občini ne bi splačala, za parcele bi dobili manj, kot bi investirali. Na drugi strani pa je to tudi eden večjih razlogov za odbijanje potencialnih kupcev.
Ponovljena bo tudi dražba za objekt v Krempljevi 12, v katerem so štiri stanovanja in dva poslovna prostora. Prva dražba je potekala 26. oktobra, a je bila zaradi postopkovne napake prekinjena in bo ponovljena. Izhodiščni znesek ostaja enak, 204.000 evrov.
Dženana Kmetec
B A9ro
Financiranje, prilagojeno potrebam vaše kmetije.
F
S fleksibilnim kreditom se lahko prilagajate letnim časom in letinam ali se odločite za individualno ponudbo financiranja, ki jo oblikujemo glede na posebnosti vašega kmetijskega gospodarstva. Več na nlb.si/agro
Za vse, kar sledi.
NLE
Foto: MZ
Foto: CG
6 Štajerski
V središču
petek • 10. novembra 2023
Podravje • Kmetija Žampa z rdečimi lučmi in klasično glasbo
Krave mukale na AC-DC, več mleka pa oddale ob Mozartu
Glasba vpliva na naše počutje, bojda tudi na rast rastlin, dokazano pa na mlečnost krav molznic. Slednje je preverila in dokazala Damjana Žampa z živinorejske kmetije Žampa iz Levanjcev. Študentka agronomije je preučevala vpliv hitre in počasne glasbe na mlečnost krav in druge parametre v mleku.
Foto: osebni arhiv
Rdeča svetloba naj bi spodbujala ješčnost krau.
Dobro počutje živali je bistvenega pomena za gospodarnost reje, kar pa zajema pravilno prehrano, dobro zdravstveno stanje živali, čisto, udobno in tudi lagodno okolje s čim manj stresnimi dejavniki. Eden izmed povzročiteljev stresa pri živalih so nenadni zvoki in ti so na kmetijah raznoliki, v različnih časovnih presledkih. Da bi preprečili vpliv zunanjih zvokov oz. motilcev na življenje krav, so na kmetiji Žampa že pred desetletjem po hlevu namestili zvočnike in kravam predvajali glasbo z radijskih postaj. Pred štirimi leti pa je Damjana raziskala vpliv počasne ter hitre glasbe na mlečnost krav. Iz štirih zvočnikov, od katerih je bil eden v molzišču, je po obdobjih predvajala počasno glasbo klasikov, npr. dela Vivaldija
in Mozarta, medtem ko v obdobju hitre glasbe rock hite skupin AC/DC, Siddharte, Rolling Stone-sov ... Spremljala je mlečnost 33 krav molznic ter ugotovila, da so bile živali ob mirnejših ritmih bolj sproščene, povprečna dnevna mlečnost pa se je s 26,9 litra povišala na skoraj 29 litrov. Nasprotno pa so krave že po prvem dnevu hitre glasbe postale občutno nemirnejše, živali so glasno mukale, bile so nemirne, zavračale so prihod v molzišče, mlečnost pa je upadla na 25,5 litra. V obdobju brez glasbe posebnih znakov obnašanja Damjana Žampa ni zaznala. Skladno z omenjenim obnašanjem pa se je pokazal tudi statistično značilen vpliv na vse parametre mlečnosti, tudi na beljakovine in vsebnost maščob.
Foto: Osebni arhiv
Trije roboti v hlevu skrbijo, da so krave pomolzene, da imajo vedno dovolj hrane in da so rešetke čiste.
Ne šteje zvrst, ampak ritem glasbe
Številni rejci so Damjano nagovarjali, da preveri še učinek naro-dno-zabavne glasbe na mlečnost krav molznic, a kot pravi, ne šteje zvrst, temveč hitrost oz. ritem. »Ocenjujem, da bi imel valček podoben vpliv kot klasična glasba, polka pa je bližje rock skladbam.«
V magistrskem delu se je tako odločila, da bo raje raziskala vpliv svetlobe na počutje živali. Tako so v letu 2020 dokončanem hlevu namestili do živali prijazne svetilke, ki omogočajo menjavanje bele in rdeče svetlobe. Zakaj rdeče? Ta naj bi pri kravah prebujala izločanje melatonina in tako spodbujala ješčnost.
Glasba, svetloba - zunanji dražljaji, ki dokazano vplivajo na počutje živali in tudi na gospodarnost. Cilj rejcev je namreč, da krave kar najbolje izkoristijo svoj genski material. Na kmetiji Žampa, ki nadgrajuje že preko 140-le-tno tradicijo živinoreje in poljedelstva, so sicer že leta usmerjeni v prihodnost. Že leta 1995 so kot druga kmetija v Sloveniji vpeljali računalniško voden sistem molzišča in avtomatskega krmljenja, s katerim so spremljali vso čredo, pred tremi leti pa so robo-tizirali molžo, se opremili z robotskim čistilnikom rešetk ter robotom za krmljenje živine. »Roboti so nam odvzeli del fizičnega bremena, sedaj delamo več z glavo, saj moramo razumeti podatke, da lahko rejo optimiziramo.«
Na kmetiji Žampa redijo 280 glav živali, od tega do 80 krav molznic, ostalo je mlado govedo ter biki, ob tem pa se seveda ukvarjajo še s poljedelstvom in obdelujejo okrog 120 ha kmetijskih zemljišč. So družinska kmetija, ki je ves čas na lovu za novostmi, saj jim te omogočajo napredek in učinkovitejše kmetovanje. Razmišljanje, ki ga v slovenskem kmetijstvu kronično primanjkuje.
Mojca Vtič
Gorišnica, Podravje • Razvoj slovenskega podeželja brez kompasa, žrtve
Valenkovi bi na kmetiji gradili
Na podeželju so vse pogostejše dileme, ali dati prednost bivanju v naravi, brez vpliva kmetijske dejavnosti, smradu in hrupa, ali pa spodbujati kmetovalce, da dejavnost širijo oziroma nadgrajujejo. Slovensko podeželje se po eni strani vedno bolj urbanizira, po drugi pa družinske kmetije postajajo podjetja z intenzivno živo proizvodnjo. Majhne kmetije, kot so prevladovale na podeželju nekoč, so daleč premajhne za potrebe sodobnega časa. Da so kmetje lahko konkurenčni, morajo poslovati „na veliko". Farme s kapaciteto 200 ali 300 glav prašičev že dolgo nihče več ne gradi, ker bi to bilo z vidika gospodarjenja nesmiselno in nerentabilno. Ekonomika poslovanja zahteva maso, drugače enostavno ne gre, če želi biti kmet - podjetnik v koraku s časom. Ker ljudje vedno bolj cenijo podeželje, predvsem odmaknjenost od betona, hrupa in gneče, ki prevladajo v mestih, se številni mladi odločajo za življenje na vaseh. Razumeti je oboje, kmeta, ki se je zaradi ekonomike poslovanja primoran širiti, ter družine, ki si v okolici ne želijo smradu. Kako najti srednjo pot, da bi bili oboji zadovoljni?
Izvirni greh dilem je nedvomno zakonodaja, ki jo kroji politika, ki ji v 30 letih samostojne države ni uspelo doreči smernic, kako naj se podeželje razvija. Naj bo mestno ali kmečko? Če bi po osamosvojitvi postavili jasne temelje, bi ljudje točno vedeli, kaj lahko na podeželju pričakujejo. Tako še danes ni jasno, tudi izhajajoč iz odgovorov, ki smo jih pridobili na ministrstvih, ali naj bo podeželje mestno ali vaško. Gre še za eno od krivic, ki jih sistem (država in lokalne skupnosti) povzročajo ljudem. Razumeti je namreč oboje: kmeta, ki se je pri-moran širiti, in krajane, katerih premoženje se lahko zaradi intenzivne kmetijske pridelave razvrednoti, pa tudi sicer je bivanje v smradu sila neprijetno.
Valenkovi bi gradili štiri farme za 2.990 prašičev
Aktualni primer v zvezi z dilemo, o kateri pišemo, je trenutno v okolici Ptuja, v Tibolcih v občini Gorišnica. Tibolci so razpršeno naselje na obronku Slovenskih goric, s poselitvijo v dolini in po grebenih gričev. Prebivalcev imajo nekaj čez 200. Avgusta letos je krajane presenetila namera kmetije Valenko, ki bi razširila dejavnost prašičereje. Na občinski spletni strani so na-
Foto: arhiv ST
Darko Valenko: „Trenutno stanje je, da še po 10 letih vedno nimamo gradbenega prostora za posodobitev kmetije v skladu z novimi predpisi. Pridobivanje gradbenih dovoljenj, kar v bližnjih državah traja mesec do dva, se pri nas ne zgodi v desetih letih!"
mreč objavili izhodišča za pripravo podrobnega prostorskega načrta, ki bi bil podlaga za gradnjo svinjskih farm na 1,7 hektarja velikem kmetijskem zemljišču bonitete Ki ob obstoječi kmetiji. Zgradili bi štiri farme skupne velikosti 3.200 m2, silose za krmo in gnojnico, gnojne jame in druge za dejavnost nujne objekte: kurilnico, skladišče za se-kance . Kapaciteta farm bi omogočala vzrejo do 2.990 prašičev. „Predvidoma največ 190 plemenskih svinj in 2.800 prašičev, teže nad 30 kilogrami," lahko preberemo v javno objavljenem gradivu.
Prašičereja v Sloveniji dobesedno izumira
Darja Prevolnik iz KGZ Ptuj ob nasprotovanjih, kijih doživljajo rejci živine ob poskusih širjenja dejavnosti, opozarja, da samooskrba na področju prašičereje v Sloveniji vse od leta 2004 pada. V letih od 2000 do 2004 je bila samooskrba 80-odstotna, do leta 2021je padla na skromnih 42 odstotkov. »Konec lanskega leta je bilo na slovenskih kmetijah le še približno 202.000 prašičev, kar je okoli 6 odstotkov ali 14.000 živali manj kot pred enim letom. Podatki kažejo, da se dolgoletno upadanje staleža prašičev konstantno nadaljuje. V letu 2022 smo tako redili najmanj prašičev po letu 1991. Odgovornost za nastalo situacijo radi prelagamo s svojih pleč na druga, namesto da bi se lotili reševanja težav bolj optimistično in v sodelovanju. Prašičerejce na trgu pestijo številni problemi. Potrošniki se pri nakupu mesa odločajo predvsem po ceni, zlasti so privlačni veliki popusti, kakovost izdelka in izvor sta le redko osnova nakupa. (Ne)uspešnost prodaje pitancev se odraža tudi pri prodaji plemenskega podmladka. Za vsakim izgubljenim rejcem pridejo v Slovenijo vedno novi tovornjaki tujega mesa in izdelkov. Nekateri rejci nimajo naslednika in rejo zaprejo, nekateri pa bi želeli svojo proizvodnjo posodobiti, jo pripraviti na nove tehnologije (trende), pa jim ne uspeva, ker živijo v okolju, ki prašičereje ne podpira. Kaj se bo zgodilo, če preženemo še zadnjega rejca prašičev? Vasi bodo prazne, zemljišča neobdelana, stavili pa bomo na turizem in ponujali domačo lokalno hrano?! Na koga bomo preložili odgovornost?!«	(UR)
Govorili, da bodo
v* v •	. nt
prašičerejo opustili
Krajane je zelo presenetilo, da Valenkovi načrtujejo razširitev dejavnosti v takšnih kapacitetah. „Še posebej ob dejstvu, ker so govorili, da bodo prašičerejo opustili. V radiju 300 metrov od predvidene lokacije gradnje je okoli 30 hiš, pretežno mladih družin. Nikoli nismo nasprotovali obstoječi kmetiji, s farmami kapacitete skoraj 3.000 glav živine v naselju pa se nikakor ne moremo strinjati, za nas je to nedopustno. Že iz obstoječih hlevov se je širil smrad, posebej proti večeru ali pred dežjem. Trenutno ne smrdi, ker imajo hleve prazne," so navedli krajani, s katerimi smo se srečali. „Mar res nihče več ne gleda na ljudi, na naše bivanjsko okolje? Četudi trdijo, da imajo pravno vse pokrito, kaj pa moralna odgovornost do kraja in sova-ščanov? Menimo, da bodo farme trajno degradirale naše bivalno okolje. V oči zbode tudi predvidena kapaciteta 2.990 glav živine, to je 10 manj, kot je meja za izvedbo
Če bi imela država jasno strategijo razvoja
petek • 10. novembra 2023
V središču
Štajerski	7
pa vsi, ki živijo na vasi
farme, krajani se bojijo smradu in nasprotujejo
Krajani Tibolcev: „Ocenjujemo, da bomo zaradi degradacije okolja trajno oškodovani, tako sedanje kot naslednje generacije. Nepremičnine bodo izgubile vrednost, okolje bo trajno degradirano."
celovite presoje vplivov na okolje. Vztrajali bomo, da se celovita presoja vplivov na okolje opravi."
Bojazen pred smradom, glodavci, prahom in hrupom
Kot problematična so krajani izpostavili vprašanja gradnje na kmetijskem zemljišču, smradu, glo-davcev, prometne obremenitve, prašnih delcev, hrupa, odplak iz dejavnosti in varovanja vodnih virov. „Ugotavljamo, da gradnja novih farm nima nikakršne povezave z zdravim, naravnim kmetovanjem oziroma kmetijsko dejavnostjo, temveč ima funkcijo intenzivne industrijske proizvodnje. Ocenjujemo, da bomo zaradi degradacije okolja trajno oškodovani, tako sedanje kot naslednje generacije.
Nepremičnine bodo izgubile vrednost, okolje bo trajno degradirano. Vztrajamo pri odločitvi, da bomo gradnji farme odločno nasprotovali," so v stališčih, ki so jih na občino posredovali kot odgovor na pripravo OPPN, med drugim zapisali krajani Tibolcev. Pod pobudo se jih je podpisalo 70 (polnoletnih).
Na gradbeno parcelo čakajo od leta 2014
Valenkova kmetija je edina v Ti-bolcih, leži pa na robu naselja. Darko in Martina sta četrta generacija gospodarjev, kmetijo sta prevzela leta 2017. „Že pred prevzemom kmetije sva vedela, da bova enkrat morala kmetijo tehnološko posodobiti. Zato sva skupaj s starši leta 2014 podala vlogo za pridobitev spremembe namembnosti v grad-
Zakonodaja daje možnost selitve kmetij na obronke
„Vpodeželskih naseljih (tradicionalno agrarnih) velja, da imajo navadno zaradi specifičnih tehnoloških pogojev prednost kmetijske funkcije. Pri urbanih naseljih se stremi k temu, da se kmetijska dejavnost umešča na rob naselja ali se premakne na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov. Zakonodaja daje možnosti za širjenje večjih kmetij oziroma selitev kmetijskih objektov ali celih kmetij na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov. Če govorimo o objektih za kmetijsko proizvodnjo, je smiselno, da se jih ne umešča v naselja, da ne poslabšujejo kakovosti bivanja prebivalcev naselja," so povedali na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Priporočen odmik farm 500 m od območja stanovanj
Na ministrstvu za okolje so navedli, da bo treba za farmo pridobiti celovito okoljevarstveno dovoljenje. Dodali so, da se določi tudi priporočeni odmik farme od stanovanjskega območja. „Iz krivulje minimalnega odmika je razvidno, da mora biti farma z 2.990 prašiči od stanovanjskih območij oddaljena vsaj 500 metrov," so zapisali.
beno parcelo za potrebe širitve kmetije, ki je še do danes nimava. Predvidena je celovita tehnološka posodobitev kmetije oziroma hlevov - da se obstoječi objekti obnovijo in prilagodijo novim zakonskim zahtevam, nekateri so že v veljavi, drugi po napovedih prihajajo leta 2028. Predvidene nove kapacitete farm izhajajo iz izračuna kapacitet za plemensko čredo po obnovi obstoječih hlevov."
Da so razmišljali o opustitvi prašičereje in se o tem pogovarjali tudi s sokrajani, Valenkovi ne zanikajo. „Res smo dejali, da bomo opustili prašičerejo, zaradi večkratnih razočaranj, ker v 10 letih še vedno nimamo urejene spremembe namembnosti v gradbene površine, na katerih bi lahko tehnološko posodobili kmetijo in se prilagodili novim standardom. Večkrat smo bili neuspešni pri pridobivanju sredstev iz javnih razpisov. Zraven tega je bila vmes še korona,
ki je v Sloveniji zaprla marsikatero kmetijo. Prašiče še vedno imamo, vendar smo čredo zmanjšali za 60 odstotkov."
Širitev doma, na kmetiji, ker je tako najbolj rentabilno
In zakaj gradnja v vasi? Ne bi bilo možno najti nadomestne lokacije? „Za obstoj kmetije je najbolj ekonomično, da izkoristimo obstoječe objekte in zgradimo nove, ki so potrebni za predvideno tehnološko posodobitev, čim bližje. Če je država, Evropa ali kdo drug pripravljen financirati in poiskati novo lokacijo, da se kmetija preseli iz vasi, smo absolutno za, saj smo trenutno zelo omejeni s širitvijo kmetijske dejavnosti," je pojasnil Darko Valenko in dodal še podatek
Kaj je povedal župan Borut Kolar
Župan občine Gorišnica Borut Kolar je na vprašanje, ali Valenkov projekt farm podpira, odgovoril, daje bil sklep o začetku priprave OPPN sprejet v mandatu prejšnjega župana. „Tako se zdaj po 'proceduri' postopek samo nadaljuje," je dejal Kolar. Glede bojazni Tibolčanov, ki so zaskrbljeni predvsem zaradi smradu in trajne degradacije okolja ter nepremičnin, je povedal, da se je treba v prvi fazi seznaniti z argumenti za in proti.
O argumentih, da se bo razvrednotilo celoten kraj in dogajanje v njem, ne samo lastnino zasebnikov, temveč tudi vaški dom, kije redno zaseden, ali pa Jakobovo pot in Čoklečovo goro, Kolar pojasnjuje, da so to vsekakor tehtni argumenti, ki bodo vplivali na potek nadaljnjega postopka.
O tem, ali bo šel postopek OPPN za farme naprej, bo po županovih besedah najprej odločal odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami. „Zadevo bo preučil in podal predloge občinskemu svetu za nadaljnje korake," je dodal gorišniški župan Borut Kolar.
Na občini smo tudi preverili, ali drži, da sta Valenkova člana občinskih delovnih teles. Župan Kolar je povedal, daje Darko član nadzornega odbora občine, Martina pa članica odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti.
o nizki stopnji samooskrbe v Sloveniji s prašičjim mesom. „Kolikor je meni znano, je ta okoli 20-odsto-tna, kar je malo skrb vzbujajoče. V bistvu je delež samooskrbe v Sloveniji z vso hrano absolutno prenizek, v primeru krize se sprašujem, kaj bo takrat."
Gradili bodo v skladu s sodobnimi standardi
O bojazni krajanov zaradi smradu je Valenko povedal, da bo imela tehnološka posodobitev kmetije pozitiven vpliv na živali in vse, ki živijo v okolici kmetije, saj bodo hlevi zgrajeni po zadnjih standardih in priporočilih stroke. „Kmetijo nameravamo celovito tehnološko prenoviti, pri tem je predvideno povečanje števila živali za okoli 60
% več, kot je bilo doslej. Velikosti predvidenih hlevov so nanesle veliko površino, kar je posledica nove zakonodaje, ki zahteva veliko več površine na prašiča, kot je veljalo do sedaj. Ekološka presoja vplivov na okolje je v izdelavi. Na kmetiji imamo že od leta 2008 cisterno s sistemom za nanos organskih gnojil z nizkimi izpusti v zrak. Leta 2019 smo zgradili zbiralnik gnojevke, ki omogoča skladiščenje gnojevke za celo leto. Organska gnojila nanašamo na njivske površine samo v času vegetacije rastlin, kadar rastline to najbolj potrebujejo oziroma izkoristijo, s tem zmanjšujemo izpuste v zrak, preprečujemo izpiranje globoko v tla in podtalnico ter zmanjšujemo potrebo po mineralnih gnojilih."
Mojca Zemljarič
Kmetijsko ministrstvo za širitev kmetije ne vidi težav
Na kmetijskem ministrstvu so za farme v Tibolcih podali mnenje, da objekt ne bo pomembno vplival na okolje z vidika kmetijstva, saj ne presega predpisane meje za obvezno presojo vplivov na okolje. „Pri izbiri lokacije je treba iskati variante blizu kmetijskega gospodarstva oziroma na zemljiščih nižje bonitete," so pojasnili.
Zavarovalnica Sava Ormož
Trgovsko poslovni center Sejateh, Industrijska cesta 3, 2270 Ormož
SAVA
ZAVAROVALNICA
podeželja, nesoglasij, o katerih pišemo, ne bi bilo in se ljudje ne bi gledali postrani.
Foto: CG
Foto: CG
8 Štajerski
Podravje
petek • 10. novembra 2023
Ptuj • Prosto zaželeno delovno mesto
Razpis za direktorja LEA
Po smrti dolgoletnega direktorja Lokalne energetske agenture (LEA) Spodnje Podravje je bil prejšnji teden objavljen razpis za prosto delovno mesto. Časa za prijavo je zelo malo, določen je le osemdnevni rok, ki se izteče že v soboto, 11. novembra. Interes za vodenje tega zavoda naj bi bil precejšen.

Agencija LEA, ki jo je leta 2007 ustanovila ptujska občina, deluje v Prešernovi ulici.
»Razpis je objavljen, po dinamiki predvidevamo imenovanje direktorja do konca leta,« pravi Milan Klemene.
Zavod za promocijo in pospeševanje trajnostnega energetskega razvoja (Lea) je ustanovila MO Ptuj leta 2007. Od smrti direktorja Janeza Petka naprej ga je najprej za kratek čas začasno vodil predsednik sveta zavoda Milan Klemene, zadnje mesece pa Roman Kekec. Zdaj iščejo kandidata, ki bo prevzel vodenje s polnimi pooblastili. Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, mora izpolnjevati še nekatere druge, in sicer najmanj sedem let delovnih izkušenj ter tri leta vodstvenih izkušenj, predložiti program razvoja zavoda za obdobje petih let itd. O izbiri bo odločal petčlanski svet zavoda, prevladujoči vpliv pa ima občina s tremi člani.
Jeseni omilili pogoje za direktorsko mesto
Svet MO Ptuj je na septembrski seji spremenil odlok o ustanovitvi agencije LEA, okrog česar je bilo kar nekaj dilem. Omilili so namreč razpisni pogoj, ki je zahteval tri leta vodstvenih izkušenj s področja energetike, in sicer tako, da je dovolj le tri leta vodstvenih izkušenj ne glede na področje. Hkrati pa so podaljšali čas trajanja mandata direktorja in sveta zavoda s štirih na pet let.
Skupina osmih svetnikov je takrat na sami seji podala amandma in skušala nekatere spremembe preprečiti, a neuspešno. Vztrajali so predvsem, da mora zavod voditi nekdo s področja stroke.
Potrjene so bile spremembe, kot jih je pripravila občinska uprava, je pa bilo pri glasovanju napeto, za je bilo 16, proti 13 svetnikov. Prav ta odločitev pa je zdaj vplivala na pogoje razpisa in to, kdo vse bo imel možnost kandidirati.
Na Lea Spodnje Podravje je sedem zaposlenih, delajo na področju promocije in pospeševanja trajnostnega energetskega razvoja. Njihova naloga je nudenje strokovne pomoči občinam pri načrtovanju in izvajanju trajnostne energetske politike ter svetovanje in pomoč pri projektiranju, gradnji in rekonstrukciji javnih objektov.
DK
Sv. Tomaž • Modernizacija dveh kilometrov cest
Obnovili bodo tudi most v Savcih
Na nekaj več kot 370.000 evrov sta ocenjeni obnovi cestnih odsekov, za katera so svetniki potrdili investicijsko dokumentacijo.
Župan Mirko Cvetko je povedal, da bodo cestna odseka v Savcih in KoraČkem Vrhu razširili, obstoječega mostu v Savcih pa ne bo treba porušiti, ampak zgolj utrditi.
Gre za modernizacijo dveh cestnih odsekov v skupni dolžini dobrih dveh kilometrov: prvi je v Savcih in v dolžini 829 metrov vodi proti Meškovim, drugi pa v Koračkem Vrhu, kjer je dolg 1.300 metrov. Cesto v Savcih, ki bo stala 122.000 evrov, dokončali pa naj bi jo do konca prihodnjega junija, bodo razširili, tako da bo po novem široka 3,5 metra, vključno z bankinami na obeh straneh skupaj. Mirka Lovreca je zanimala sanacija mostu na tej cesti. »Obstoječi most bomo razširili. Strokovnjaki so ga pregledali in ocenili, da rušitev ni potrebna, saj je njegova nosilnost dobra, tako da bomo nosilna sidra samo dodatno zabetonirali,« je pojasnil župan Mirko Cvetko.
250.000 evrov za obnovo dela ceste v Koračkem Vrhu pa je zgolj okvirna vrednost projekta, ki ga bodo realizirali v letu 2024, sprejetje investicijske dokumentacije pa je podlaga za umestitev v proračun prihodnjega leta.
SD
Podravje • Od leta 2010 za četrtino manj vinogradniških površin
, f »V* •	1 *1 •	VV • 11 1 *1 VI •	vv •
Manjši vinogradniki opuščajo delo, hribčki se zaraščajo
V dobrem desetletju so se vinogradi na Slovenskem skrčili za četrtino. Razlogov je več: od nizkih odkupnih cen in podcenjenosti vina do zlate trsne rumenice, ki redči vinogradniške vrste, ter mladih, ki v vinogradništvu ne vidijo veselja ali izziva. Manjše vinograde tako ohranja predvsem starejša generacija, posledično pa je pričakovati, da se bodo površine še krčile, meni Andrej Rebernišek, specialist za vinogradništvo in direktor ptujskega KGZ.
Za slovensko vinogradništvo je še vedno značilna velika razdrobljenost vinogradov, kar 85 odstotkov vinogradnikov obdeluje manj kot 0,5 ha vinogradov, le 9 odstotkov vinogradnikov pa skrbi za več kot hektar vinogradov. Poleg majhnosti vinograde pesti tudi starost vinske trte. Letno vinogradniki obnovijo ali na novo zasadijo v povprečju le dobrih 300 ha vinogradov. Okrog 16 % vinogradov je starejših od 40 let, medtem ko je bilo pred 20 leti takih le 4 %. Največji delež mladih vinogradov (do 25 let) je na Primorskem (70 %), medtem ko jih je v Podravju in Posavju le dobra polovica.
Enako kot velja v živinoreji in poljedelstvu, velja tudi v vinogradništvu: majhni praviloma opuščajo pridelavo, večji še nekoliko rastejo. »Tudi v prihodnje pričakujemo, da bodo vinogradniki, ki že sedaj obdelujejo od pet do deset hektarjev vinogradov, površine še povečevali, medtem ko bo število pridelovalcev bistveno manjše,« meni Rebernišek.
Tovrsten trend pa ni nujno slaba napoved za slovensko vinarstvo. Družinskim vinogradniškim kmetijam je namreč uspelo narediti preboj na področju trga vin. »Vinskih zalog praktično ni več, danes celo govorimo o pomanjkanju grozdja ob trgatvi. Videti je trend razvoja pri tistih vinogradnikih, ki so vlagali v obnovo nasadov, kleti in tudi znanje.« Ne le znanje pridelave, temveč tudi promocije. »Viden je napredek v kakovosti vin, k čemur
* j.. ■	8® ?.....F
t > ■■ -

Foto: arhiv ST
Površina vinogradov, ki jih obdelujejo posamezni pridelovalci
Velikostni razred	Površina vinogradov (ha)	H t. pridelovalcev
< 0,1 ha	875 (6 %)	12.034 (47 %)
0,1-0,5 ha	2089 (15 %)	9.688 (38 %)
0,5-1 ha	1125 (8 %)	1.590 (6 %)
1-2 ha	1463 (10 %)	1.035 (4 %)
2-5 ha	2390 (17 %)	760 (3 %)
> 5 ha	6371 (44 %)	453 (2 %)
so veliko pripomogla tudi društvena ocenjevanja, izobraževanja. Raste kultura uživanja vina, uspešne so degustacije in vinski festivali. Vse to kaže na razvoj vinogradni-
Največje pasti letošnjega kletarjenja
O težavah vinogradnikov, ki jim je letos vretje povzročalo nemalo težav, pa je Rebernišek, tudi sam izkušen vinogradnik, dejal: »Največja napaka pri manjših pridelovalcihje, da ne vključijo kvasovk in ne pripravijo kakovostnega kvasnega nastavka. Druga težava je lahko prevelika uporaba žvepla, s katerim zmotijo proces fermentacije, ali nespametna uporaba sladkorja. Nekateri vinogradniki fermentacijo zaradi želenih ostankov sladkorja tudi prehitro prekinejo, menim, daje to napaka, saj morajo za ta namen dodati preveč žvepla in se nato borijo z njegovimi ostanki. Za naša območja priporočam suha vina, kar pomeni, da vinogradniki pustijo, da mošt povre, posledično je nato manj težav pri kletarjenju in še kisline se lepo zaokrožijo.«
Splošnih priporočil za kletarjenje Rebernišek ne more podati, saj da so primeri zelo različni. »Bo pa večina društev v tem mesecu organizirala delavnice, na katerih bodo lahko vinogradniki izmerili osnovne parametre, torej stopnjo kisline, ostanke nepovretega sladkorja ter stopnjo žvepla, ob organoleptični oceni pa se bo dal tudi nasvet za nadaljnjo nego. Menim pa, da letnik ne bo preveč zahteven za kletarjenje, vsaj za tiste vinogradnike to velja, ki niso pretiravali z dvigom sladkorne stopnje.«
Vir: RPGV, stanje 11. 9. 2023
štva in vinarstva, seveda pa mora temu nivoju slediti tudi cena, kajti stroški pridelave so enormno poskočili.«
Delo vinogradnika prenizko ocenjeno
V primerjavi z zadnjim štiriletnim obdobjem pred epidemijo (20162019) so bile povprečne cene vina najbolj prodajane kategorije kakovostnih vin s slovenskim geografskim poreklom v letu 2022 višje za kar 40 %, v kategoriji deželnih in namiznih vin pa se je povprečna cena zvišala za preko 20 %. V porastu so tudi odkupne cene grozdja in so v letu 2019 dosegle v povprečju 0,60 €/kg. Lani je znašala povprečna odkupna cena grozdja 0,63 €/kg, letos je bila tudi za tretjino višja, a kljub dvigu še vedno pod izračunom kmetijskega inštituta, ki je izračunal, da strošek znaša 1,38 evra na kilogram. »Kmetijski inštitut Slovenije je zaupanja vredna inšti-tucija in takšni so tudi izračuni. Pri običajnih odkupnih cenah pa je žal tako, da v ceno niso vključeni vremenski riziki, prav tako so delovne ure bistveno prenizko ovrednotene, kje je še amortizacija strojev in opreme. Tukaj bo moralo priti še do korekcije cen, tudi zaradi zagotavljanja obstaja kooperantov, na katerih temeljijo določene kleti z ustvarjeno blagovno znamko in trgom.«
Letnik 2023 lahkoten in piten, a neprimeren za staranje
In kakšen je letošnji letnik? Za trto so bile letošnje vremenske razmere zaradi količine padavin
EU največja proizvajalka, porabnica in izvoznica vina
Leta 2020je na evropskih tleh raslo 45 % vseh vinskih trt, za katere je skrbelo 2,2 milijona vinogradnikov. Najmanjši vinogradi so v
Romuniji, kjer vinogradnik
v povprečju obdeluje 0,2 ha vinograda, medtem ko so v Franciji največji s povprečno velikostjo 10,5 ha. Osrednje pridelovalke grozdja in vina so Španija, Francija in Italija, ki imajo 75 % vseh vinorodnih površin v Evropi.
Evropejci tudi porabijo skoraj polovico svetovne porabe vina, pri čemer so največji uživalci vinske kapljice Francozi, Italijani in Nemci, v svetovnem merilu pa so pred vsemi Američani.
zagotovo ene izmed zahtevnejših. V povprečju je do konca oktobra padlo 1.200 litrov na m2 dežja, medtem ko v preteklih letih polovica teh količin. »Posledično je bila letos trta na udaru bolezni, zato je bilo vsako zeleno delo, ki so ga vinogradniki opravili, nagrajeno. Na podlagi spremljanih parametrov in pokušanja mladih vin lahko rečemo, da bo letnik 2023 lahkoten in piten, takšen, ki ga potrošnik išče, ne bodo pa letos vina primerna za staranje.«
Letno slovenski vinogradniki pridelajo od 63 do 89 milijonov litrov vina, pri čemer ga je okrog 20 % za samooskrbo, registrirane pridelave je tako med 45 in 55 milijoni litrov letno. Na vinorodnem območju Slovenije pridelujemo 60 sort vinske trte, najbolj razširjena je sorta laški rizling, ki zaseda kar 11 % vseh površin ali 1.570 hektarjev, sledi mu refošk, ki uspeva na 1.230 hektarjih, na okrog 1.000 hektarjih pa zori grozdje sort šardone, sovi-njon, malvazija.
Mojca Vtič
Foto: CG
Foto: SD
petek • 10. novembra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	9
Promocijsko sporočilo
Odpadki kot vir surovin s pristopom krožnega gospodarstva
za zmanjšanje onesnaževanja okolja
dr. Dušan Klinar, dr. Lidija Tušek, Znanstveno-raziskovalno središče Bistra Ptuj
Krožno gospodarstvo predstavlja usmeritev razvoja človeštva - družbe - gospodarstva v smeri, ki spodbuja trajnostno rabo virov in zmanjševanje odpadkov na treh področjih: Ponovna uporaba in recikliranje materialov, Minimiziranje odpadkov in oblikovanje Trajno-stnih gospodarskih modelov.
Da bi prikazali delovanje zavoda ZRS Bistra Ptuj na področju krožnega gospodarstva, smo izbrali tri primere, ki predstavljajo projektno raziskovalno in razvojno delo.
MULJ KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAV KOT VIR SUROVIN
Primer prehoda v krožno gospodarstvo predstavlja raba mulja iz Čistilne naprave (mulj ČN), ki se sedaj odvaža v uničenje in se zanj plačuje okrog 150 EUR po toni (v letu 2023). Mulj ČN sicer vsebuje približno 80 % vode, kar pomeni, da plačujemo za odvažanje vode. Posušen mulj ima precejšnjo kurilno vrednost, podobno kot slab les, to je približno 18 MJ/kg, kar pomeni, da bi bilo mogoče mulj v suhi obliki uporabiti kot kurivo. Zato bi bilo treba mulj ČN posušiti na način, da za sušenje ne bi uporabljali zemeljskega plina.
V ZRS Bistra Ptuj smo se tako lotili problema sušenja in uporabe mulja ČN na ekonomičen in okolju prijazen način, da ne bi povzročili dodatnih emisij v okolje, vključno s smradom. Problem uporabe mulja ČN je zapleten, saj svež mulj vsebuje ostanke zdravil in antibiotikov, ki jih izločamo ljudje, ter vsebuje vrsto kužnih bakterij, kot je znana, zelo nevarna, E.coli bakterija. Poleg tega mulj ČN vsebuje tudi težke kovine, sicer večino v netopni - mineralni obliki in tudi žveplo, cink in živo srebro tudi v netopnih mineralnih oblikah. Za uporabo v kmetijstvu, kot gnojilo, ga tako ni možno uporabljati. Tako je iz teh razlogov najboljše suh mulj ČN sežgati, pri tem bi se uničili ostanki zdravil in vse škodljive bakterije, težke kovine pa bi se vezale v netopne mineralne oblike, ki jih lahko deponiramo kot zemeljski mineralni
material, od koder je tudi prišel. Energijo, ki bi nastala iz sežiga, bi lahko porabili za sušenje tega istega mulja, višek pa za ogrevanje mesta preko daljinskega ogrevanja. Ostaja pa problem sušenja mulja ČN, saj gre za zelo lepljivo, smrdljivo blato z visoko vsebnostjo vode, do 80 %. Da bi rešili problem sušenja, potrebujemo poceni ali skoraj zastonj energijo za sušenje.
Sveže blato je zelo lepljivo, zato ga je težko manipulirati in transportirati, med sušenjem pa se krči, saj izgubi približno 70 % teže in tudi volumna. Da bi lepljivo blato spremenili v material, podoben vlažni zemlji, smo si zamislili uporabo oglja iz pi-rolize suhega blata. Izkazalo se je, da je ideja uspešna, saj lahko uporabimo 1/2 oglja in 1/2 mulja v postopku mešanja in dobimo sipek, zemlji podoben material. Tako dobljen material ne smrdi, saj oglje veže ves smrad na svojo površino. Postopek smo ponovili 10-krat in po osmih mešanjih je postalo oglje že nasičeno s svežim blatom in nadaljevanje postopka ni bilo več smiselno. Suho blato ČN bi se v pirolizni napravi spremenilo v oglje in energijo ter ponovno uporabilo v postopku mešanja s svežim blatom. Po osemkratnem mešanju pa bi nastalo suši-no blata v isti napravi sežgali do pepela. Tako bi nam od 100 %
svežega blata končno ostalo približno 5 % pepela ali od 1 tone blata bi ostalo 50 kg pepela. Tehnološko rešitev smo ekonomsko ovrednotili in na Ptuju predstavili že leta 2016.
PREDELAVA IZRABLJENIH ŠAMOTNIH OPEK V SUROVINO
Predelava izrabljenih šamot-nih opek iz metalurgije, kjer se uporabljajo za obloge v pečeh. Peči v metalurgiji, tudi v celicah za pridobivanje aluminija, se po približno 8 do 10 letih nasitijo s talino, ki plava na raztaljeni kovini. Šamotne opeke se morajo zamenjati z novimi, stare pa so do sedaj končale na deponijah. Problem teh odpadkov je, da predstavljajo nevaren odpad, saj vsebujejo vrsto nevarnih vo-dotopnih snovi.
Na ZRS Bistra Ptuj smo se lotili raziskav in razvoja možnosti predelave takšnega materiala v čisti reciklat šamotnega peska, ki bi se lahko ponovno uporabil pri izdelavi šamotnih opek.
Problem, na katerega smo naleteli pri raziskavi, je bil ta, da se del neželenih nečistoč ne raztaplja v vodi in ga ni mogoče z vodo izločiti iz materiala. Tako smo morali raziskati mehanizem raztapljanja teh nečistoč
ter nato njihovo izpiranje iz zrn šamota. Razvili smo postopek, kjer v hladnem (da ne potrebujemo dodatne energije) razkrojimo vse nečistoče, nato pa jih z učinkovitim protitočnim izpiranjem izločimo v izpiralno vodo. Ugotovili smo, da material že vsebuje del natrijevega hidroksida, ki smo ga nato tudi uporabili za razkroj nečistoč. Tako smo sicer dobili večjo količino vode z raztopljenimi nečistočami, ki pa smo jo v drugem delu raziskave reciklirali v 90 %. S kemijsko obdelavo šamotnega odpada smo tako pridobili približno 75 % čistega materiala in 25 % izločenih nečistoč v obliki fluoridnih soli. V nadaljevanju raziskave bo treba še preostalih 25 % vodoto-pnih soli pretvoriti v uporabne soli, ki jih bo mogoče reciklirati v kemiji ali metalurgiji. Za rezultate raziskave se zanimajo podjetja iz tujine, ker postaja reciklaža uporabljenih materialov nuja, saj je odlaganje odsluženega materiala na deponije nekaj, kar ne bo več mogoče.
PERJE: ODPADEK ALI SUROVINA ZA ZDRAVILA S POČASNIM SPROŠČANJEM?
Ptujčani zelo dobro poznamo industrijo proizvodnje perutnin-
skega mesa, saj se ta dejavnost na Ptuju izvaja več kot 100 let. Danes je perutninsko meso v trendu rasti, saj je znano po nizki vsebnosti maščob, primernosti za hitro pripravo in konkurenčni ceni v primerjavi z drugimi viri mesa.
Pri proizvodnji in predelavi perutninskega mesa nastaja perje kot odpadek. Po vsem svetu perutninska industrija vsako leto proizvede več milijonov ton odpadnega perja. Le majhen delež se ga predela za polnilo blazin in odej, uporabi kot material za izolacijo ali zmelje v gnojila in perutninsko moko za prehrano živali, večino ga sežgejo ali odložijo na deponije, kar povzroča številne okoljske težave.
Po drugi strani pa 90 % perja tvori beljakovina keratin, ki je zelo zaželena surovina v različnih industrijah. Keratin se pogosto uporablja v izdelkih za nego las, kot so šamponi, balzami, maske in tretmaji, ker pomaga izboljšati moč in videz las ter jih zaščiti pred poškodbami. Keratin lahko služi kot vir beljakovin za prehranske dodatke in nadomestke v živilski industriji. Ker je keratin biološko razgradljiv in biokompatibilen, se uporablja za izdelavo biološko razgradljive embalaže in materialov za enkratno uporabo, v farmaciji in medicini pa za izdelavo biološko razgradljivih obližev za rane in kirurških niti, ki same razpadejo, ter pri razvoju zdravil.
Žal pa je treba perje izpostaviti določenim kemijskim postopkom, če hočemo iz njega pridobiti reciklirani keratin. Pri teh postopkih so velikokrat v uporabi močne kemikalije, zato so bile do sedaj raziskane tehnologije za recikliranje kerati-na praviloma škodljive, pogosto strupene ter zapletene za uporabo kakor tudi neekonomične. Trendi so tako v vzpostavitvi zelenih tehnologij za recikliranje keratina iz perja. Ena od takšnih možnosti je uporaba t. i. podkri-tične vode (ang. subcriticalwa-ter), ki je stanje, ki ga voda zavzame, če jo pod povišanim
tlakom segrejemo nad 100 °C. V takšnem stanju postane voda topilo, reaktant in katalizator hkrati, kar povzroči cepljenje kemijskih vezi v perju. Dodatno k temu deluje tudi kot dezinfekcij-sko sredstvo, ker uničuje patogene mikroorganizme. Takšen postopek preučujemo na odpadnem perju iz Perutnine Ptuj v sodelovanju z raziskovalci iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za strojništvo na Univerzi v Mariboru. Raziskave so pokazale, da so optimalni pogoji za ta postopek recikliranja keratina iz perja ek-strakcija s podkritično vodo pri 180 °C, 20 bar, 1 h.
Reciklirani keratin v nadaljnjih raziskavah preskušamo za uporabo v farmaciji. Iz samega recikliranega keratina in različnih zmesi z drugimi polimeri smo uspešno sintetizirali nanodelce, v katere lahko vključimo zdravilo, ki se po zaužitju sprošča iz teh delcev več ur. Uporaba na-nodelcev za zdravila s počasnim sproščanjem ima več prednosti, vključno z manjšimi odmerki zdravil, zmanjšanjem neželenih učinkov ter boljšo doslednostjo in učinkovitostjo zdravljenja. Za zdravljenje okužb je mogoče uporabiti antibiotike s počasnim sproščanjem, ki zagotavljajo nenehno prisotnost zdravila v telesu za učinkovit boj proti bakterijam.
Doseženi rezultati so nastali v okviru raziskovalne dejavnosti ZRS BISTRA Ptuj (1421), financirane po pogodbi, sklenjeni z Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS (evidenčna številka raziskovalnega programa P2-0414 in aplikativnega projekta L7-3185);

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno
in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
10 Štajerski
Kultura
petek • 10. novembra 2023
Knjigarnica
ULICA LEPIH MISLI
Dragi november, bodi nam dober prijatelj.
To je misel avtorice Katjuše Kosovel, ki zase pravi, da je besedna ustvarjalka. Upravičeno, saj je njeno avtorstvo desetkrat zapisano v vzajemni knjižnični bazi Cobiss.
V času, ki mu filozofinja in odlična premišljeval-ka Renata Salecl pravi, da je to »čas grobosti« (Čas grobosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023. Zbirka Ergo. 174 strani), so lične zbirke misli in aforizmov Katjuše Kosovel odličen, prijeten bralski pripomoček ter darilo knjigoljubom in vsem drugim, ki jim je mar lepa beseda. Ob vseh mračnih, bivanjsko ogrožajo-čih in pesimizem vzbujajočih informacijah o skrajno neprimernih človeških dejanjih zoper ljudi in naravo, dajejo kratki zapisi optimistične spodbude in vero v boljši jutri.
Ulica lepih misli je naslovljena »rubrika« na družabnih omrežjih, kjer avtorica redno in zelo uspešno že desetletje objavlja svoje misli. Zapisi, ki so sprava bili mišljeni bolj za osebno rabo, so v prepoznavnih knjižnih oblikah priročnega, manjšega kvadratnega formata prijetno branje, ki ponuja »dobro misel« za vse priložnosti. Morda se sliši vse skupaj preveč romantično, vendar premisleki Kosovelove daleč presegajo lepore-čenje za vsakdanjo rabo.
Kot ilustracijo in vabilo k prebiranju, sem izbrala sedem misli Katjuše Kosovel iz knjige Misli iz lepe ulice, 2016:
Če bi živali govorile, bi človeštvo obmolknilo.
Kaj si ljudje mislijo, ni tvoja stvar, ampak njihova. Naj ti bo v čast, da imajo več časa zate kot pa zase.
Opravljivci so lopovi svojega časa.
Mojega življenja ne poznaš. Ne veš, zakaj to počnem. Mogoče je, da bom nekoč lahko pomagal tebi. Ne obsojaj!
Sreča je kot goba, vedno rada preseneti po dežju.
Biti pošten je vrednota, delati se poštenega je sramota.
Prijatelji so isti, ki verjamejo v tvoj uspeh tudi takrat, ko imaš smešne ideje.
Dragi bralci Knjigarnice, oprostite, a pred martino-vanjem, tem našim velikim jesenskim praznikom, se ne morem upreti skušnjavi primerjave branja drobnih knjig Katjuše Kosovel, ki jo odlikuje tudi blag smisel za humor, s tisto znano mislijo ob druženju z vinom, da je treba včasih presekati. Menim, da so tovrstne knjige misli in aforizmov odličen »presekalni bralski pripomoček« pri druženju z obsežnimi besedili.
In če želite te dni družbo lepih misli ter bi radi bolje spoznati zanimivo, korajžno pot avtorice Katjuše Kosovel ter vabljivo izvajanje glasbenice Nine Kosovel, vabljeni v petek, 17. novembra, ob 18. uri v Kavarno Evropa na Ptuju. In še: ta petek, 10. 11., bo ob 17. uri na istem mestu lončarska delavnica z Nino Dečman Kološa.
Prijetna branja in jesenska druženja želim
Liljana Klemenčič
ULICA LEPIH MISLI
Saj veš, d» mi je tvoje srce napisalo najlepše pesmi-
Kaipníy Kosovel
Ptuj • 30 let Društva izobražencev Viktorina Ptujskega
Večeri duhovne in kulturne prenove
Letos poteka 30 let od ustanovitve Društva izobražencev Viktorina Ptujskega, kije v tem času organiziralo že več kot 280 Viktorinovih večerov z več kot 260 osrednjimi gosti in več kot 1200 nastopajočimi mladimi glasbeniki. Organizirali so tudi 28 božičnih koncertov in 28 drugih glasbenih dogodkov.
Gre za prostovoljno združenje izobražencev in ljudi dobre volje. Društvo in prireditev nosita ime po svetniku Viktorinu Ptujskem, škofu in mučencu, pomembnem pisatelju in prevajalcu Svetega pisma v tem času na Ptujskem. »Tudi danes se kaže velika potreba po duhovni in kulturni prenovi, da bi ljudje lažje gradili svojo prihodnost,« poudarja predsednik Društva Peter Pribožič.
Na oktobrskem Viktorinovem večeru je bil gost prof. dr. Boris Kham z odmevnim predavanjem pod naslovom Čudenje stvarstvu. Štirideset let je poučeval matematiko in fiziko na osnovni in srednji šoli. Poglobil se je v didaktiko fizike in astronomije, spoznanja pa vključeval v astronomske tabore in krožke, ki jih je organiziral in vodil. Za svoje delo je prejel več priznanj.
S prvo samostojno razstavo pa sta se na tokratnem Viktorinovem večeru predstavila fotografa Samo
Kham in Klemen Kunaver. Samo Kham je plezalec, turni smučar in velik ljubitelj narave, čigar fotografska pot se je začela na vrhu Velike Mojstrovke, ko je prvič naredil panoramsko astronomsko fotografijo. Septembra letos je prejel priznanje za najboljšo serijo na fotografskem natečaju Moj košček Slovenije doma ali na tu-
a
jem. Klemen Kunaver je bil za svoje delo večkrat nagrajen v domačem in mednarodnem prostoru. Letos je izšla njegova fotografska monografija Tempus Fugit.
Gre za razstavo, vredno vse pozornosti in ogleda, ki bo še posebej navdušila vse ljubitelje kvalitetne fotografije. V minoritskem samostanu na Ptuju so počaščeni,
da avtorja s svojo prvo razstavo gostujeta prav pri njih. Na ogled bo do konca novembra, je povedal p. Milan Kos.
Za glasbene utrinke so na oktobrskem Viktorinovem večeru poskrbeli učenci Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
V minoritskem samostanu na Ptuju je do konca novembra na ogled fotografska razstava Sama Khama in Klemna Kunaverja.
kU
Žetale • Knjigobežnice - brezplačna izposoja vse dni v letu
Štiri nove lesene knjižnice
Po Sloveniji je vsaj 200 knjigobežnic, posebnih malih knjižnic, za katere velja: odnesi ali prinesi knjigo ter uživaj v branju. Knjižnice brez članarine, odprte vse dni v letu, 24 ur na dan, so od oktobra postavljene tudi v Žetalah.
Mini knjižnice pozdravljajo bralce pred Osnovno šolo Žetale, večnamensko dvorano, v Dobrini pri Vukovi domačiji in v Športnem parku Rim. Pobudnici postavitve knjigobežnic v Žetalah sta bili učiteljica slovenščine Saša Peršoh in ravnateljica Silvestra Klemenčič. Idejo sta udejanjila učitelja David Vodušek in Miran Železnik ob pomoči občine, ki je zagotovila denar za material. »Z Voduškom sva za idejami brskala po spletu, ogledala sva si tudi okoliške knjigobežnice, nato pa sklenila, da jih oblikujeva v skladu s podobo hišk, ki so bile nekdaj značilne za Haloze,« je pojasnil Železnik, tudi skrbnik hiške ob osnovni šoli.
Srčika hiške so seveda knjige.
Okrog 250 knjižnih del oz. knjige za prvo polnitev je prispevala Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, vsaka knjigobežnica pa z zbranim gradivom, ki ga čuva pred vremenskimi neprilikami, nagovarja vse od
najmlajših do najstarejših bralcev. Knjige niso raznolike le v starosti, ki jo nagovarjajo, temveč tudi ža-nrsko. V lesenih hišicah si lahko branja željni občani brezplačno izposodijo knjige, jih preberejo
in vrnejo ali pa jih obdržijo, če so jih nadomestili s svojimi. Knjigo-bežnice sprejemajo tudi knjige, ki jih občani več ne potrebujejo ali pa želijo, da bi neko zgodbo delili z drugimi. Odzivov, kako so žetalske knjigobežnice obiskane, Miran Železnik nima, želi pa si, da bi se vrata teh lesenih knjižnic čim večkrat odprla.
Pobuda za tovrstno »prosto« izmenjavo knjig (brez članarine in drugih obveznosti) se je v Sloveniji začela septembra 2011 na družbenem omrežju Facebook, v dobrih 10 letih pa so občine, posamezniki, društva in drugi postavili že okrog 200 malih knjižnic najrazličnejših oblik.
Mojca Vtič
Majšperk • Plesni koncert FD Dolena
Nocoj je en fajn večer
V KPC Majšperk je sredi oktobra potekal drugi celovečerni plesni koncert FD Rožmarin Dolena. Predstavile so štiri folklorne skupine, ki so zbrane popeljale v svet ljudskega plesa, glasbe, petja in starih šeg.
Na začetku in na koncu so zaplesali gostitelji, plesalci FD Rožmarin Dolena, ki jih vodi Bojan Glaser. Predstavili so se s plesi z Razkrižja in koreografijo Lepe so nam Haloze zelene. Na odru so se zvrstili člani
in članice FS Karavanke iz Tržiča, kjer je doma dolgoletna šuštarska tradicija, mladinska folklorna skupina Karavanke, akademska folklorna skupina Študent in FS KD Cirku-lane. Ob zaključku sta predsednica
FD Rožmarin Dolena Jana Potočnik in podpredsednik Tomaž Plajnšek vsem skupinam podelila zahvale.
FD Dolena je nedolgo nazaj praznovalo 43 let nepretrganega in zelo plodnega delovanja. Skupina
se lahko pohvali tudi z bogatim fondom folklornih kostumov, med katerimi najdemo veliko originalnih oblačilnih kosov, starih tudi več kot sto let.
Zdenko Golub
Foto: Petra Plajnšek
petek • 10. novembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ptuj, Polenšak • Sabina Plohl, naj gasilka Spodnjega Podravja
»Prostovoljstvo je moj način življenja, rada pomagam«
Foto: Črtomir Goznik
Sabina Plohi se je nagrade za naj gasilko Spodnjega Podravja razveselila pred gasilskim domom PGD Polenšak, ki je njen drugi dom ob najrazličnejših aktivnostih Predala sta ji jo predstavnik podjetja Nouatel Marko OČko in direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, ob navzočnosti predsednika PGD Polenšak Jožeta Brumna.
V oktobru, mesecu požarne varnosti, je na Radiu Ptuj od 21. do 31. oktobra, v sodelovanju s pokroviteljem, podjetjem Novatel iz Celja, potekala akcija izbora naj gasilke Spodnjega Podravja. Poslušalci in gasilska društva so radijcem pomagali najti najzaslužnejšo, najbolj požrtvovalno gasilko tega območja. Zmagovalka, naj gasilka Spodnjega Podravja, je postala Sabina Plohl, za nagrado pa je prejela visoko zmogljiv pametni telefon Blackview, prilagojen potrebam gasilcev, ki ga podarja podjetje Novatel.
Izbor naj gasilke Spodnjega Podravja na Radiu Ptuj je podjetje Novatel, d. o. o., ki se zaveda pomena gasilstva v Sloveniji, takoj podprlo. Kot poudarja direktor Jernej Kenda, se v prelepi Sloveniji lahko najbolj zanesemo prav na gasilce, ki vedno pomagajo, ko je to potrebno, zato jih tudi sami vedno podpirajo v njihovem poslanstvu.
Nadvse pomembna vloga žensk v gasilstvu
»V družbi Radio-Tednik Ptuj se zavedamo, kako pomembno je prostovoljstvo v Sloveniji in našem okolju. Maščevanja narave za še vedno brezbrižno obnašanje prebivalcev, ko nihče resno ne jemlje posledic izkoriščanja in uničevanja naravnih resursov, biotske raznolikosti, se zavedamo takrat, ko se dogajajo naravne tragedije. Letošnje leto je narava spisala domačo nalogo in napovedala, kaj nas čaka v prihodnje. In ko se to dogodi, nam pomagajo gasilci, prostovoljci, ljudje z veliko družbeno in osebno empatijo. V opisanih situacijah si reševanja težav brez njih res več ne predstavljamo. V zgodbi pa so posebej izpostavljene žene, dekleta, gospe, ki svojo družinsko vlogo združijo z nekaj več in pomagajo skupnosti, kjer živijo. Pomagajo enako kot njihovi tovariši, družno z občutkom, da je potrebno, ko
gre za premoženje in življenje ljudi. Verjamem, da je bila akcija, ki smo izpeljali, prava, da smo še enkrat več povedali, kako pomembno je, da imamo dekleta in žene, ki so aktivne članice prostovoljnih gasilskih društev. Ob naši akciji čestitamo zmagovalki projekta Sabini Plohl, drugouvrščeni Stanki Pauko in tretjeuvrščeni Klari Horvat, ob tem pa se zahvaljujemo podjetju Novatel, ki je prispevalo nagrade za dekleta z največ glasovi v akciji izbora naj gasilka Spodnjega
Podravja,« pa je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak.
„Gasilci vedno pomagamo, kjerkoli je to potrebno"
„To, da sem bila izbrana za naj gasilko Spodnjega Podravja, mi pomeni zelo veliko. Je potrditev za vse moje delo, ki ga opravljam. Lahko rečem, da sem bila zelo presenečena nad podporo ljudi v
Podjetje Novatel uspešno z aplikacijo ASK
Podjetje Novatel je v letu 2009 razvilo tudi aplikacijo ASK, ki jo sedaj imenujejo ASK-emergen-cyassist, namenjeno za alarmiranje in medsebojno komuniciranje v okviru skupine gasilcev za lažje posredovanje na intervenciji kot tudi pomoč pri organiziranju dela. »Zanjo je veliko zanimanja tudi v tujini,« je povedal direktor Jernej Kenda. Deluje na način, da avtomatično pokliče gasilce, ko jih potrebujejo v reševalni ali mirnodobni akciji. Omogoča celovito spremljanje intervencije, različno statistiko, tudi prenos slike v štab ali drugim gasilcem, ki niso v akciji, da vidijo, kaj se dogaja in lahko tudi sami sodelujejo s predlogi. Njihov sistem je deloval tudi v času največjih ujm. Od ustanovitve podjetja v letu 2008 so v Sloveniji in tujini telekomunikacijsko povezali že več kot 10.000 poslovnih subjektov. Gasilcem so vedno na razpolago, lahko pa jih obiščejo tudi v njihovih gasilskih domovih in jim predstavijo delovanje aplikacije ASK-emergencyassist. Podatki pa so jim na voljo tudi na njihovi Novatel.si spletni strani. Predstavitve pa jim lahko pošljejo tudi po elektronski pošti.
času glasovanja. Velika zahvala gre našemu društvu PGD Polenšak, ki bo prihodnje leto praznovalo 90-letnico in katerega člani se vselej odzivamo, ko ljudje potrebujejo pomoč. Želimo si novo vozilo GVC-
VARMAT MC
041 698 695 www.varmatmc.si servis.gasilniki@gmail.com
Prodajamo in servisiramo gasilne aparate priznanih blagovnih znamk na našem tržišču. Po opravljenem servisu izdamo potrdilo o opravljenem servisu z navedbo serijskih številk gasilnikov, proizvajalca, tipom polnila gasilnika, kapaciteto. Gasilnik vselej predamo naročniku z varovalko, plombo in ustrezno nalepko o opravljenim servisu. Vsakega naročnika ob izraženi želji seznanimo tudi z delovanjem in uporabo gasilnika v primeru požara.
novatej
www.novatel.si
2. Skupaj nas je v društvu 188, od tega je operativnih članov 24, štirje člani so rezervni operativci, 14 je mladincev, 22 pa pionirjev. Vključujem se v vse aktivnosti v društvu, od operativnih vaj, vsakoletnih gasilskih dnevov, pa do čistilnih akcij. Tudi moj oče je že več kot 40 let gasilec, nekdo pa mora nadaljevati tradicijo v družini. Opravila sem tečaj za operativca, sem vodja članic in vodja ženske tekmovalne desetine. Kot prostovoljka sodelujem tudi na drugih področjih, letos sem pomagala tudi v Planici. Rada pomagam, kjerkoli je to potrebno; prostovoljstvo je način mojega življenja. Zelo so se me dotaknile poplave na Koroškem kot tudi hva-
ležnost ljudi za izkazano pomoč. Članice smo v letu 2022 sodelovale tudi kot prostovoljke na Gasilski olimpijadi v Celju," je ob razglasitvi za naj gasilko Spodnjega Podravja povedala Sabina Plohl. Prihaja iz Bratislavcev, živi pa v Dornavi.
V akciji izbora naj gasilka Spodnjega Podravja je bila druga po glasovanju Stanka Pauko iz PGD Grajena, tretja pa Klara Horvat iz PGD Gabrnik. Obe sta prav tako izjemno aktivni in z vsem srcem predani gasilstvu. Tudi njiju je s simboličnimi nagradami obdarilo podjetja Novatel, ki je razveselilo tudi enega izmed izžrebanih glasovalcev.
MG
12 Štajerski
Kronika
petek • 10. novembra 2023
Podravje • Letos več vlomov v stanovanja in hiše kot lani
Miro Slodnjak iz Dornave: »Naše podjetje ni povezano z vlomi!«
Po družbenem omrežju se vrstijo opozorila o sumljivih osebah, ki opazujejo hiše, ulice, tudi v krajih, za katere si zaradi majhnosti ali oddaljenosti ne bi mislili, da jih dosežejo nepridipravi. Občutek varnosti so tako mnogi podeželani izgubili, odklenjene hiše na podeželju pa so preteklost. A kot pravijo na PU Maribor, letošnja statistika naj ne bi odstopala od dolgoletnega povprečja.
Eden od občanov Makol je v kraju Stopno pred dnevi opazil tri sumljive osebe, ki so se sprehodile skozi vas, nato skrenili na stransko cesto. »Čez nekaj sekund pa se je odpeljal manjši avto temne barve, v katerem so sedele tri ali štiri osebe, tablica ni bila osvetljena,« je zapisal in pozval krajane ter občane, naj bodo previdni. Spet drugi primer se je zgodil na območju Poljčan, kjer naj bi se nepridipravi prevažali v vozilu Avtoservisa Slodnjak iz Dornave.
»Ta kombi je res bil v naši lasti, vendar smo ga prodali že vsaj pred petimi ali šestimi leti prijatelju, ki pa ga je že tudi naprej prodal. Kdo so sedaj lastniki kombija z našimi napisi, ne vem, prejmem pa več klicev, ravno na temo tatvin, saj jih
povežejo z našim servisom zaradi napisov na kombiju. Zato še enkrat poudarjam, da naš avtoservis ni povezan z vlomi, gre za naš nekdanji kombi, mi pa smo avtoservis iz Dornave, ki se ukvarja z avtoli-čarstvom, avtokleparstvom, popravilom vozil,« je dejal Miroslav Slodnjak. Policijo je o zadevi že obvestil, od mož v modrem pa prejel odgovor, da od lastnikov kombija ne morejo zahtevati odstranitev napisov, ter nasvet, da naj vsakega klicatelja preusmeri na policijo.
V primerjavi z lanskim letom se je skupno število vlomov na območju podravskih policijskih postaj povišalo za 13 %, številčno najbolj na območju PP Slovenska Bistrica in PP Podlehnik. A kot poudarjajo na PU Maribor, so letos
Št. vlomov in poskusov vlomov v stanovanja in hiše (do 1.11.2023)
	2023	2022	Povišanje
PP Slov. Bistrica	23	18	+ 27 %
PP Ptuj	15	18	-20 %
PP Ormož	3	3	0 %
PP Gorišnica	2	1	+100 %
PP Podlehnik	9	6	+50 %
Skupaj	52	46	+13 %
Vir: PU Maribor
obravnavali bistveno manj vlomov v stanovanja oz. hiše kot v letih pred pandemijo. »Zato glede na petletno primerjavo ne moremo govoriti o tem, da bi šlo za izrazito povečanje tovrstne kriminalitete. Kljub temu aktivnosti na področju preiskovanja kaznivih dejanj vlomnih tatvin ciljno usmerjamo
Število tatvin in velikih tatvin v zadnjih petih letih
	2018	2019	2020	2021	2022
Tatvina	18.495	16.678	15.155	12.579	15.359
Velika tatvina (vlom, vdor ...)	9.349	9.361	9.102	5.414	6.127
Skupaj	27.844	26.039	24.257	17.993	21.486
Vir: Policija
v prednostno preiskovanje tovrstnih dejanj.«
Občane in občanke pa pozivajo, da poskrbijo za ukrepe samozaščitnega ravnanja, zlasti v jesenskih in zimskih mesecih, ko so dnevi krajši, ljudje pa tudi pogosteje zdoma. »Storilci bodo za svojo tarčo prej izbrali lokacijo, kjer je manj ovir za izvedbo kaznivega dejanja ter kjer je manjše tveganje za njihovo odkritje.« Skupna značilnost vlomov je, da storilci pogosto iščejo zgolj gotovino in zlatnino, v posameznih primerih tudi druge vrednejše predmete. »Pri vlomih
SERVIS , 041 755 253 031755 253 vmiM-sloà
Foto: FB. Sonja Z.
Na Bistriškem naj bi se nepridipravi prevažali z nekdanjim kombijem AAS avtoservisa Slodnjak.
v stanovanja oz. stanovanjske hiše dnevi v tednu ne izstopajo, pogosto so tovrstna kazniva dejanja izvršena popoldne, oziroma zvečer.« In čeprav številni s prstom kažejo
na tujce, pa policija ugotavlja, da so bili v večini primerov obravnavani osumljenci slovenski državljani.
Mojca Vtič
Podravje • Osnovnošolsko izobraževanje na domu le pod določenimi pogoji
Neučinkovit sistem in brezzoba šolska inšpekcija
V zadnjem času, zlasti od obdobja kovida, se vse več staršev odloča za šolanje na domu, do česar imajo vso pravico, a pod določenimi pogoji. Nikakor pa ni dovolj, če otroka vpišejo na katero izmed tujih zasebnih šol in ga izobražujejo zgolj preko spleta. Ne glede na izbrano obliko šolanja oz. šole mora biti otrok vpisan v osnovno šolo z javno veljavnim programom, ki je vpisana v razvid oz. register pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI).
Ob koncu šolskega leta mora učenec na tej šoli opravljati izpite iz posameznih predmetov. Če pri tem ni uspešen, se mora vrniti v šolske klopi, v nasprotnem primeru pa se vpiše v naslednji razred oz. zaključi šolanje in se nato vpiše na izbrano srednjo šolo.
Ameriška zasebna spletna šola ni priznana
Pred časom je v javnost prišla informacija, da starša iz okolice Ptuja svojih dveh hčera že tretje leto ne pošiljata v šolo. Obe sta vpisala na zasebno spletno šolo West River Academy (WRA). Ker slednja ni vpisana v register šol in ne izvaja javno veljavnega programa, bi morali deklici hkrati opravljati še zaključene izpite na slovenski osnovni šoli, na katero sta vpisani, toda to se ni zgodilo. Na šolskem ministrstvu pravijo: »Izobraževanje na WRA je sicer možno, pri čemer pa mora šoloobvezni otrok ostati vključen v javno ali zasebno šolo, ki izvaja javno veljavni program in je vpisana v razvid oziroma register.« Ob tem so še pojasnili, da je pri nas poleg javnih in zasebnih šol mogoče izobraževanje tudi v
mednarodnih šolah, a morajo biti vpisane v register ministrstva za vzgojo in izobraževanje, tuji program mora biti tudi akreditiran v državi izvora. Če pa se izvaja kot program osnovnošolskega izobraževanja, mora v posameznem šolskem letu vključevati še minimalno 140 ur slovenščine.
Kaj pa se zgodi, če otrok sploh ne pride na opravljanje zaključnih izpitov ali pa ne pokaže zadostnega znanja, starši pa otroka kljub temu ne pošljejo nazaj v šolo? »Če otrok iz neupravičenih razlogov ne obiskuje osnovne šole, starše lahko za prekršek kaznujejo s 500 do 1.000 evrov globe. Sledi pa lahko tudi postopek za odvzem roditeljskih pravic, so pojasnili na ministrstvu. Šola mora sicer o neob-iskovanju pouka in obstoju suma zanemarjanja otroka obvestiti tako Inšpektorat RS za šolstvo kot pristojni center za socialno delo. To se je zgodilo tudi v primeru obeh omenjenih deklet. Konkretnega postopka na centru za socialno delo niso komentirali. Policija pa je potrdila, da so zadevo obravnavali in o njej obvestili pristojno okrožno državno tožilstvo, kjer so potrdili, da so prejeli ovadbo zoper dve fizični osebi. Postopek
Inšpektorat RS za šolstvo je v letošnjem letu obravnaval 78 primerov (neupravičenega) neobiskovanja pouka. Od tega v 15 primerih podali obvestilo na CSD, zgolj v petih pa tudi na policijo. Postopki na sodiščih so dolgotrajni. V enem izmed zaključenih sodnih postopkov so starši morali otroka vrniti v šolske klopi.
pa naj bi bil že dalj časa v fazi posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja. Za tovrstno kaznivo dejanje pa je zagrožena kazen zapora do treh let.
Estera Korošec
Foto: Pexels
Slovenski osnovnošolci se lahko izobražujejo tudi na domu, vendar morajo o tem starši vsako leto posebej obvestiti osnovno šolo, v katero je vpisan, otroci pa morajo opraviti tudi vse predpisane izpite v matični šoli. (Fotografija je simbolična.)
Ce Martin oblake preganja, nestanovitno zimo napravlja.
Danes bo sprva oblačno s padavinami, ob morju bo tudi kakšna nevihta. Padavine bodo čez dan od zahoda slabele in ponekod ponehale. Meja sneženja bo na nadmorski višini med 1000 in 1400 m. , Najvišje dneve temperature bodo od 7 do 10, v Gornjesavski dolini okoli 3, na Primorskem do 15 °C.
OBETI: V noči na soboto in v soboto dopoldne bodo ponovno občasne padavine.
Napoved za Podravje
Nedelja 12.11.
(J
pretežno oblačno
Ponedeljek 13.11.
oblačno
rnrn
Vir: ARSO
Rokomet
Ormož in Gorišnica med 16 najboljših
Stran 14
Kegljanje
Ko o zmagi ali porazu odločata dva keglja
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
tednik
Tamara Zidanšek
»Ena mojih najboljših predstav v zadnjih letih«
Stran 15
Kikboks
Ormožani in Ptujčani do lepe bere medalj
Stran 15
íPoilulajt¿ nai na ívdovnün íjitdu!
RADIOPTUJ
ta. afotetec www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Loren Maružin, Aluminij
»Očitno ne morem brez Slovenije«
1. SNL, 16. krog: Aluminij - Bravo, v petek ob 17.30 v Kidričevem.
Nogometaši v 1. slovenski ligi bodo konec tedna odigrali tekme 16. kroga, osrednji obračun pa bo odigran v Ljudskem vrtu, kjer bodo vijoličasti pričakali vodilne Celjane. Nedvomno tekma, vredna ogleda, saj ekipi pričakujeta tekmo v različnih razpoloženjih: Mariborčani z dvema zaporednima zmagama (Rogaška, Domžale), Celjani pa po bolečem porazu z Olimpijo. Posebna zanimivost tekme bo vrnitev trenerja Damirja Krznarja v Ljudski vrt, tokrat v vlogi trenerja Celja.
Pomembno srečanje je tudi pred šumarji, ki se bodo v uvodnem srečanju kroga že v petek pomerili z Bravom. Prvo medsebojno tekmo v sezoni so dobili Ljubljančani, na stadionu v Spodnji Šiški so zmagali z 2:0 (Puconja, Trdin), pri čemer se še spomnimo dogodka iz začetka tekme, ko je bil Kidričanom razveljavljen zadetek ... Kidričani se bodo Ljubljančanom zagotovo želeli oddolžiti za poraz, predvsem pa za povečanje točkovnega salda. Doslej zbranih 11 točk zadošča za 9. mesto, Bravo na 5. mestu jim ima 10 več.
Foto: Ctomir Goznik
Loren Maružin je v Sloveniji pred prihodom v Kidričevo igral za Bravo, prav ta pa bo naslednji tekmec šumarjev.
Loren Maružin iz Maružina
Eden tistih, ki z največjo nestrpnostjo pričakuje petkovo srečanje, je zagotovo Loren Maružin. 25-letni Hrvat iz bližine Rovinja je v letih 2021-22 namreč nosil dres Brava.
„Prihajam iz bližine Rovinja, iz vasi Maružin. Moja prva izkušnja iz
Slovenije z Bravom mi je seveda zelo pomagala ob prihodu v Kidričevo, saj sem preko nje poznal slovensko ligo in okolje, v katerem sem se dobro počutil. Še vedno imam med nekdanjimi soigralci veliko prijateljev, s katerimi sem v stalnih stikih, veliko jih še sedaj igra za Bravo. Nedvom-
no se veselim srečanja z njimi, velik pa bo tudi motiv, da odigram čim boljše srečanje, če bom seveda dobil priložnost za igro. Pričakujem dobro srečanje z obeh strani in zmago naše ekipe," je dejal Maružin.
Po septembrskem prihodu v Kidričevo je zaigral na šestih tekmah. „Sedaj sem že dodobra spoznal ekipo in moje iskreno mnenje je, da imamo glede na njen potencial premalo točk. Prepričan sem, da bodo ob nadaljnjem dobrem delu prišli tudi boljši rezultati in bomo prej ali slej splezali višje na lestvici. Veliko se govori o tem, da smo mlada ekipa, sam sem s 25 leti med najiz-kušenejšimi. Na to sam gledam kot na nekaj pozitivnega, za vse fante je to izjemna priložnost, da imajo tako mladi možnost igranja v 1. ligi. To je odlična odskočna deska za nadaljnje kariere," pove 25-letnik.
Poleg izkušenj iz Hrvaške in Slovenije jih nekaj premore tudi iz Bolgarije. „Pred drugim prihodom v Slovenijo sem v Bolgariji v 1. ligi pol leta igral za Hebar. Na koncu se zaradi nesoglasij v klubu ni izšlo po mojih željah, a je bilo vse drugo z njihove strani izjemno korektno, tudi glede finančnih obveznosti. Bila je dobra izkušnja. Očitno pa ne morem brez Slovenije, saj sem se vrnil sem," je v smehu zaključil Maružin.
Jože Mohorič
Dvakratno zadovoljstvo
21-letni Sandro Jovanovič je pred letošnjo sezono prišel iz Velenja v Kidričevo. Nekaj prvoligaških izkušenj je že prinesel s sabo, saj je z dopolnjenimi 18 leti z matičnim Rudarjem že zaigral v elitni slovenski ligi, a takrat še v bolj obrobnih vlogah. Letos je z Aluminijem naredil velik korak naprej, predvsem po odhodu Marka Bresta v Ljubljano je stopil v ospredje in postal prva violina zasedbe iz Kidričevega. S tremi goli in petimi asistencami je tudi v statističnem smislu med najboljšimi igralci lige.
Vse to ni ostalo neopaženo tudi v širšem slovenskem prostoru in selektor reprezentance U-21 Milenko Ačimovič mu je poslal vabilo za reprezentančno akcijo naše mlade izbrane vrste, v kateri se bo v gosteh v prijateljski preizkušnji pomerila z vrstniki Turčije.
NK Aluminij je ob tem sporočil, da je z ofenzivno usmerjenim vezi-stom podaljšal sodelovanje, tako ga nova pogodba s šumarji veže do 31. 5. 2026.
Foto: Črtomir Goznik
Sandro Jovanovič si je z odličnimi igrami v dresu Aluminija zaslužil poziv v mlado izbrano vrsto Slovenije.
Futsal • Ženska reprezentanca v Kidričevem
Nogomet • Pokal Slovenije
Zavrč in Podvinci z drugoligašema
Odličen odpor finalistkam zadnjega EP
Na Brdu pri Kranju so med tednom izžrebali pare šestnajstine finala pokala Pivovarna Union. Med najboljših 32 ekip tega najmnožičnejše-ga ekipnega tekmovanja v Sloveniji se je uvrstilo tudi pet predstavnikov iz MNZ Ptuj. Dva se bosta pomerila med seboj .
Žreb se je poigral z Vidmom in Hajdino, ki tvorita enega od 16 parov 3. kroga pokalnega tekmovanja sezone 2023/24. Hajdina je po izločitvi Drave upala na kakšnega tekmeca iz 1. lige, a se bo odpravila v Videm h klubu iz iste lige. Nedvomno bo šlo za zanimiv obračun, vloga favorita pa bo pripadla v letošnji sezoni še neporaženemu Vidmu.
Sta pa tekmece iz višje lige dobila naša preostala tretjeligaša, Zavrč in Podvinci. Prvi bodo gostili kranjski Triglav, drugi pa sežanski Tabor -oba omenjena drugoligaša sta tudi že nastopala med slovensko elito v 1. ligi. Lahko kateri od njiju ponovi lanski dosežek Vidma, ki je na tej stopnji tekmovanja izločil Roltek Dob (2. liga)?
Peti naš predstavnik na žrebu je bila ekipa Središča (Super liga MNZ Ptuj), ki je z izločitvijo Bistrice v 2. krogu pripravila eno od doslej največjih presenečenj letošnjega tek-
movanja. Žreb ji je namenil sosede iz Ljutomera, člane 3. lige.
Ob tem, da žreb ni določil nobenega prvoligaškega para, pa bo na sporedu kar nekaj lokalnih derbijev. Kar dva bosta odigrana v Prekmur-ju, in sicer v Gančanih in Martjancih. Maribor se bo - podobno kot lani - v tem krogu pomeril z Ajdovci.
Pari 3. kroga Pokala Pivovarna Union (22. do 26. november):
Zavrč - Triglav Kranj
Podvinci - Tabor Sežana
Zase Videm - Hajdina
Središče ob Dravi - Avto Rajh Ljutomer
Primorje eMundia - Maribor
Gorica - Domžale
Eltron Šenčur - Mura
Fužinar Ravne - Kalcer Radomlje
Nafta 1903 - Celje
Odranci - Koper
IB 1975 Ljubljana - Rogaška
Rudar Velenje - Olimpija
Gančani Aluvar - Beltinci Klima Tratnjek
Roho - Ilirija 1911
Čarda Martjanci - Prekmurec Dobrovnik Rudar Trbovlje - Sij Acroni Jesenice
JM
Slovenska ženska futsal reprezentanca je v tem tednu v Kidričevem odigrala prijateljski tekmi proti izbrani vrsti Ukrajine. Gre za eno najmočnejših reprezentanc v Evropi - na zadnjem evropskem prvenstvu je igrala v finalu.
Slovenke so pokazale odličen odpor in so v prvi tekmi minimalno klonile z izidom 1:2 (0:0), v drugi pa so celo remizirale 2:2 (0:2). Edini gol za izbranke selektorja Draga Adamiča je v prvem srečanju dosegla Ines
Ermenc, v drugem pa sta bili uspešni Tina Jesenovec in Anja Žvokelj. Del naše izbrane vrste sta bili tudi članici KMN Slovenske gorice Rebeka Šnofl in Ines Krajnc, slednja je tudi članica WFC Drava Ptuj.
KMN Meteorplast ŠIC bar: po slavju v pokalu domači obračun s Kobaridci
V tekmi osmine finala pokala Terme Olimia so Ljutomerčani gostovali pri prvoligaški ekipi The Nutrition Extrem v Sodražici in slavili s 5:4 (4:3) ter se uvrstili v četrtfinale. Zadetke za Ljutomerčane so dosegli Alen Ruis (2), Ante Matan, Tilen Rajter in Drejc Kljun (ag).
Po slavju v pokalnem tekmovanju Prleke že ta petek čaka prvenstveni obračun 6. kroga 1. SFL. V dvorani ŠIC Ljutomer (3. mesto, 7 točk) se bo ljutomerska ekipa merila z Oplastom iz Kobarida (7. mesto, 4 točke). Tokratna nasprotnika sta v prejšnjem krogu doživela visoka poraza na gostovanjih - Ljutomerčani so klonili proti prvaku Dobovcu (2:8), Kobaridci pa proti Sevnici (1:7).
V minulih dveh sezonah sta se Meteorplast ŠIC bar in Oplast Kobarid pomerila petkrat. Prleki so dobili štiri dvoboje, od tega tudi vse tri na domačem parketu. Trener ljutomerske ekipe Robert Grdovič bo tokrat poleg Roka Šnofla, ki se bo po operativnem posegu v trenažni proces vključil konec meseca, pogrešal tudi vratarja Tjaža Lovrenčiča, ki okreva po poškodbi kolena.
JM, NŠ
Foto: Črtomir Goznik
Slovenke so se v dveh tekmah odlično zoperstavile Ukrajinkam.
Pokal Terme Olimia
Rezultati osmine finala:
The Nutrition Extrem - Meteorplast Šic Bar 4:5 (3:4), Benedikt Rezidenca klub - Sevnica 4:9 (3:4), Mlinše - Dobovec 1:2 (0:2), Avtocenter Crono Ajdovščina - Dobrepolje 1:6 (0:5), Oplotnica - KMN Oplast Kobarid B 10:2 (6:0), Miklavž TBS Team 24 - Bronx Škofije 3:6 (2:3), Proteus Postojna -Oplast Kobarid 2:6 (0:0), Mobi Arena Trzin - Siliko Vrhnika
2:13 /1:9).
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 10. novembra 2023
Rokomet • Pokal Slovenije
Ormož in Gorišnica med 16 najboljših, Velika Nedelja in Drava izpadli
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Krke so na Ptuju upravičili vlogo favoritov.
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Gorišnice so se z zmago proti Veliki Nedelji uvrstili med 16 najboljših ekip slovenskega pokalnega tekmovanja v sezoni 2023/24.
Moškanjci-Gorišnica -Velika Nedelja 31:30 (16:15)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Krofič, Trunk, Bedenik: Zupanič 8(1), Šandor 8(3), N. Bedrač 4, Žnidarič 4, Ozmec 4(1), Geč 1, Tement 1(1), T. Bedrač 1, Leben, Lorenčič, Bezjak, Čuš, Brod-njak. Trener: Alen Potočnjak.
VELIKA NEDELJA: Bezjak, Mato-ševič; Borko 13(4), Sraga 7, Zorec 3, Toplak 3, Kralj 2, Majhen 1, Vid Kova-čec 1, Grabovac, Lah, Škorjanec, Ga-šič, Notesberg, Vid Kovačec. Trener: Uroš Krstič.
SEDEMMETROVKE: Gorišnica 11/6; V. Nedelja 4/4.
IZKLJUČITVE: Gorišnica 16 minut; V. Nedelja 24 minut.
RDEČI KARTON: Majhen (V. Nedelja, 34.)
Tudi tokrat je lokalni derbi na tribune gorišniške športne dvorane privabil lepo število gledalcev, bilo jih je več kot 300. V trdem srečanju enakovrednih tekmecev je bil izid v prvem polčasu 10-krat izenačen, vmes pa so imeli domačini tudi prednost treh golov (10:7).
V drugem je vse kazalo na preobrat, saj so gostje povedli 22:26 in 23:27 (v 48. minuti). Medtem ko je Nedeljanom v prvenstvu uspelo takšno prednost zadržati do konca, jim tokrat to ni uspelo. Domači voz je z nekaj zadetki iz težkih položajev
povlekel Nejc Šandor (vmes je celo kazalo, da bo dobil tretjo kazen, a sta sodnika nato spremenila odločitev in izključila drugega igralca Go-rišnice), Nino Bedrač pa je v 55. minuti poskrbel za izenačenje (29:29) in sledila je napeta končnica. Ob izidu 30:30 v 56. minuti sta obe ekipi zapravili nekaj zaporednih napadov, nato pa je Šandor šest sekund pred zaključkom vendarle našel pot žogi v mrežo - 31:30.
Alan Potočnjak, trener Gorišnice: „Tekma je bila za nas pomembna predvsem zaradi tega, ker smo se želeli domači publiki predstaviti v novi luči. Na srečo nam je uspelo zmagati, tekma pa je bila lepa promocija rokometa, saj je vsebovala vse elemente dobre predstave. Veseli me, da nam je uspelo prikazati hitro igro, s 'hitrimi centri' in polpro-tinapadi. Med tekmo smo imeli nekaj nihanj, od prednosti v prvem do zaostanka v drugem polčasu, končnica pa se je vendarle iztekla po naših željah. Pred tekmo je bilo nekaj negotovosti, zato me še toliko bolj veseli zmaga, kjer so fantje po zaostanku pokazali pravi karakter.
Sam sem sprejel trenerski izziv Gorišnice predvsem zaradi tega, ker fante poznam in vem, česa so sposobni. Vem tudi, da sta moja predhodnika delala dobro, šok terapija in nekoliko drugačen pristop pa upam, da bosta ekipo prebudila in da bomo po tem uspehu v pokalu nadaljevali
Kegljanje • 3. DKL - vzhod
Ko o zmagi ali porazu odločata dva keglja
Še na tretji od petih odigranih tekem Kegljaškega kluba Drava je o zmagovalcih odločilo večje število podrtih kegljev. Dvakrat se je doslej izšlo v ptujsko korist, tretjič pa žal ne. Razlika v njihovo škodo pa je bila tokrat minimalna, samo dva keglja ...
Krilato kolo - Drava 5:3 (3120:3118)
DRAVA: Bojan Krušič 493, Marko Godec 482, Janez Krajnc 514, Boris Premzl 532, Mitja Kramberger 541, Robi Golob 556 podrtih kegljev
Na gostovanju pri vodilni ekipi lige, Krilatem kolesu iz Maribora, so zmagovalca dvoboja odločili prav zadnji lučaji, pri tem pa so bili domačini uspešnejši in srečnejši. Skupno je bilo število podrtih kegljev med ekipama 3120:3118 in samo ta dva keglja prednosti sta odločila, da so se nove
zmage veselili domači kegljači. Po polovici tekme so ti povedli z 2:1, točko je za Dravo osvojil Janez Krajnc, v drugih dveh dvobojih pa so igralci Drave pridelali tudi 70 kegljev minusa. V drugi polovici tekme sta točki zanesljivo osvojila še Robi Golob, ki je bil s 556 keglji tudi najboljši igralec tekme, in Mitja Kramberger. Ptujski lov za izgubljenimi keglji pa se je odvijal vse do zadnjega lučaja domačega igralca, ki je za zmago potreboval šest kegljev v metu na polno, podrl pa jih je sedem in sladke zmage so se veselili domačini. Njihov najboljši igralec je bil Tadej Vidovič s 546 podrtimi keglji.
Na lestvici so igralci KK Drava po šestih odigranih krogih na 5. mestu s 6 osvojenimi točkami. Vodi Krilato kolo 9, 2. Pivovarna Laško 7, sledijo pa Pergola hiše 2, Prepolje, Drava in Lendava s po 6 točkami ...
David Breznik
tudi z zbiranjem prvenstvenih točk."
Žiga Borko, najboljši strelec Velike Nedelje: „Vložek je bil velik, napredovanje med 16 najboljših ekip, zato je bila tekma čvrsta, moška, kar smo v takšnem vzdušju sosedskega derbija tudi pričakovali. Tokrat smo preslabo odigrali v obrambi, predvsem v drugem polčasu, zato nam ni uspelo nadzirati poteka srečanja in ubraniti priigrane prednosti, ki je že znašala štiri gole. Po mojem mnenju je prav naša slabša obramba odločila tekmo. V živčni končnici bi se lahko tehtnica vseeno nagnila na eno ali drugo stran, domačini pa so bili na koncu srečnejši. Sedaj se bomo povsem osredotočili na prvenstvo, kjer je naš glavni cilj obstanek. Treba se bo zbrati in naslednje tekme odigrati najboljše, kar smo sposobni."
Drava Ptuj - Krka 21:35 (10:16)
DRAVA PTUJ: Škorc, Češek; Škrobot 5, Kuzma 1, Golež 2, Peklar 2, T. Bezjak 1, Šeruga, Toplak 2, T. Kocijančič 3, Korez 1, Šeštanj-Plohl 1, Žuran 1, Šalamun 1, M. Bezjak, S. Kocijančič 1. Trener: Uroš Šerbec
Namizni tenis
1. odprti turnir za mlajše člane
V Murski Soboti je potekal 1. turnir z mlajše člane in članice U-21. V moški konkurenci je med 27 igralci nastopil tudi Nino Šegula (NTK Ptuj) in osvojil 5. do 8. mesto. V skupinskem delu je dosegel dve zmagi in poraz, v finalnem pa se je z zmago prebil med najboljšo osmerico, pot v polfinale pa mu je preprečil Jure Smodiš (Kema Murexin).
Rezultati 1/16 finala Pokala Slovenije:
Moškanjci-Gorišnica - Velika Nedelja 31:30 (16:15) Sevnica - Jeruzalem Ormož 27:33 (14:14) Drava Ptuj - Krka 21:35 (10:16) Gorenje Velenje - Trimo Trebnje 34:36 (15:14, 30:30) Koper - Alples Železniki 42:16 (20:7) Sviš Ivančna Gorica - Urbanscape Loka 32:36 (12:14) Mokerc-Kig - Dobova 31:20 (17:12) Herz Šmartno - Ljubljana 25:31 (13:15) Kočevje - Dol TKI Hrastnik 28:34 (12:17) Arcont Radgona - Črnomelj 25:41 (13:22) Nova Gorica - LL Grosist Slovan 17:34 (9:17) Krško - Riko Ribnica 34:37 (19:20) Butan Plin Izola - Celje Pivovarna Laško 21:32 (10:17) Slovenj Gradec - Škofljica 31:30 (12:12, 25:25) Tekmi Ajdovščina - Frankstahl Radovljica in Maribor Branik - Pomurje bosta odigrani naknadno.
Pia Kundih (NTK Cirkovce)
Rokometaši Krke so prišli na Ptuj „opravit domačo nalogo" in „pre-skočit Dravo" v pokalnem tekmovanju. Prvoligaš iz Novega mesta je s hitro, zavzeto in učinkovito igro to opravil z odliko. Na koncu se je na semaforju izpisal rezultat 21:35, o čemer je zunanji igralec Drave Jure Peklar dejal: „Kljub temu da nismo igrali v popolni postavi, mislim, da smo se proti Krki kar dobro odrezali. Zelo smo se potrudili, saj si nismo želeli, da bi Krka prišla na Ptuj na počitnice, ampak da odigra resno pokalno tekmo. Ne glede na to, da končni rezultat za nas ni najbolj blesteč, mislim, da ne pove vsega o samem srečanju."
Nepopolna ekipa Drave (manjkala sta zelo izkušena in kakovostna igralca Jan Maroh in Domen
1. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje: Pia poskrbela za novo medaljo
Istočasno je v Murski Soboti potekal tudi 1. odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje, na katerem je nastopilo 58 fantov in 20 deklet. NTK Cirkovce so zastopali Pia Kundih, Alja Krajnc, Neli Koren, Jakob Plajnšek, Tai Širec, Anže Safošnik, Urh Novak, Lovro Gošnjak in Martin Kirbiš.
Pri dekletih je Pia osvojila končno 3. do 4., Alja 5. do 8. in Neli 9. do 10. mesto.
Pri fantih je najvišje posegel Jakob (9. do 16. mesto), v finalni del (med najboljših 28) pa so se prebili še Urh, Anže in Tai.
Aleks v dresu reprezentance
Najboljši slovenski igralec v kategoriji kadetov Aleks Koren (NTK Cirkovce) se je v zadnjih dneh mudil na dveh mednarodnih tekmovanjih WTT Youth Contender, kjer je nastopal v dresu z državnim grbom reprezentance U-13. V Italiji so tekmovali v Lignanu, Aleks pa se je v svoji kategoriji uvrstil med najboljših 16.
M
Krasnič) je s spoštovanjem stopila v dvoboj s Krko. Proti 1. A-ligašu je izmed uvodne sedmerice do sedaj nekajkrat v karieri igral le povratnik v ekipo Marko Žuran, medtem ko je bila za večino njegovih soigralcev to popolnoma nova izkušnja. Šlo je za dobrodošlo izkušnjo, ki so jo izkusili vsi domači rokometaši, saj je trener Uroš Šerbec dal v končnici tekme priložnost tudi rezervistom in predvsem mladim igralcem.
Celoten vtis ptujske ekipe je bil soliden, saj so se celo tekmo zelo borili proti fizično veliko močnejšim in hitrejšim tekmecem. Ti dve prvini so Dolenjci s pridom izkoriščali in so neumorno zabijali zadetke na postavljeno obrambo in iz protinapadov. Svoj delež sta v odločilnih delih tekme dodala še gostujoča vratarja Jure Blaževič in Žan Rauh. V napadu sta bila pri Krki najbolj razpoložena desni zunanji igralec Veljko Stano-jevic s sedmimi in levo krilo Marko Nikolic s šestimi zadetki, medtem ko je pri Dravi dosegel pet zadetkov igralec na levem krilu Leo Škrobot. Ta se je skupaj s soigralci ves čas trudil, a Novomeščani so na začetku in na koncu obeh polčasov dovolj „sti-snili", da so si priigrali občutno prednost (ob polčasu +6m ob koncu +14).
Ne glede na visok poraz je bila tekma za 18-letnega Jureta Peklar-
ja prava učna ura. „Vsekakor je bilo igranje proti prvoligašu zame dobra iztočnica za nadaljnjo kariero. Upam, da bom v prihodnosti odigral čim več takšnih težkih tekem, na tej pokalni proti Krki pa sem se potrudil po svojih najboljših močeh. Hvaležen sem trenerju, da sem dobil toliko priložnosti za igro."
Sevnica - Jeruzalem Ormož 27:33 (14:14)
JERUZALEM ORMOŽ: Ranfl, Zemljič, Balent; Žuran 7, Jerenec 6, M. Hebar 5(5), Krabonja 5, Munda 3, G. Hebar 3, Kolmanič 2, Šulek 1, Bla-gotinšek 1, Pungartnik. Trener: Saša Prapotnik
SEDEMMETROVKE: Sevnica 6/4; Jeruzalem Ormož 5/5.
IZKLJUČITVE: Sevnica 2 minuti; Jeruzalem Ormož 10 minut.
Rokometaši Ormoža so v Sevnici rutinirano opravili svoje delo, a so se morali za napredovanje potruditi precej bolj, kot so pričakovali .
Domačini, ki nastopajo v 2. ligi, so celoten prvi polčas držali korak z Ormožani, ki jim nikakor ni uspelo narediti varne razlike. Pri izidu 2:5 je sicer kazalo na to, da se bo to zgodilo, a so Sevničani z vztrajno igro v 24. minuti celo povedli 11:9.
Odločilne minute tekme so prišle v začetku drugega polčasa, ko je Ormožanom med 33. in 38. minuto uspel delni izid 0:5, s katerim so prišli do otipljive prednosti (15:20). Od tega trenutka naprej so vendarle držali varno prednost, pri čemer je nekaj odločilnih golov prispeval Rok Žuran (5 golov v drugem polčasu).
Ormožane že v soboto čaka izredno pomembna tekma v prvenstvu, ko se bodo na martinovo soboto ob 19. uri na Hardeku merili z ekipo SVIŠ Ivančna Gorica. Ta je v letošnji sezoni sestavila najboljšo ekipo v zgodovini kluba in je eno najprijetnejših presenečenj sezone. Nedvomno tekma, vredna ogleda!
Jože Mohorii, David Breznik
Tajski boks • Odprto državno prvenstvo
Iz Črnomlja s tremi odličji
V Črnomlju je potekalo odprto državno prvenstvo v tajskem boksu. Iz Kluba tajskega boksa Ptuj sta med člani Matjaž Cvetko v kategoriji do 81 kg in Teja Marot v kategoriji do 63,5 kg osvojila prvi mesti, med kadetinja-mi pa je Nives Jakolič v kategoriji do 60 kg zasedla drugo mesto. V finalu je nudila dober odpor proti izkušenejši tekmovalki iz Novega mesta, a na koncu tesno izgubila.
M
petek • 10. novembra 2023
Šport, šport mladih
Štajerski	1S
Tenis • Pokal Billie Jean King
Kazahstanke visoka ovira, a ne neprehodna
V	španski Sevilli poteka zaključni turnir dvanajstih najboljših teniških reprezentanc sveta, med njimi pa je tudi slovenska izbrana vrsta. Čeprav so varovanke selektorja Andreja Kra-ševca na najnižjem mestu svetovne lestvice izmed vseh ekip v Španiji, pa so turnir začele z zmago proti lanskim finalistkam, Avstralkam, drugo-uvrščeni ekipi sveta.
Da je ekipno teniško tekmovanje zelo nepredvidljivo, smo vedeli že veliko pred odhodom v Španijo, konec koncev sta bili tudi zmagi Slovenk proti Kitajkam in Romunkam na poti do zaključnega turnirja na meji senzacije. „Imamo 51 % možnosti za zmago na vsaki tekmi," je mantra, ki jo selektor precej pogosto ponavlja in tako igralkam vceplja razmišljanje, da je možno vse.
V	torek je proti Avstralkam svoje delo najprej suvereno opravila Kaja Juvan, ki je ugnala Avstralko s hrvaškimi koreninami, Ajlo Tomljano-vic. Delo je v podobnem slogu med prvopostavljenima igralkama svojih ekip opravila tudi Tamara Zidanšek proti Avstralki z ruskimi koreninami Darii Saville (rojeni Gavrilova). Za svojo tekmico je izvedela pozno, saj je avstralska kapetanka Alicia Molik namesto Storm Hunter na igrišče poslala Dario Saville, ki je sicer na lestvici WTA uvrščena za njo.
25-letna Zidanšek je priznala, da ji je Saville bolj ustrezala in da jo izbira avstralske kapetanke presenetila. „Imela sem načrt in ga izpolnila do zadnjega detajla. Dobro sem se počutila na igrišču in vseskozi verjela v zmago. To je velik trenutek za Slovenijo, sedaj pa so vse misli že usmerjene proti naslednjim tekmicam, Kazahstankam," je dejala Zidanšek.
V	dvojicah sta Kimberly Birrell in
Pokal BJK, zaključni turnir, rezultati:
Slovenija - Avstralija 2:1
Juvan - Tomljanovič 6:4, 6:1; Zidanšek - Saville 6:1, 6:4; Erjavec/Milič - Birrell/Hunter 6:7, 7:6, 5:10.
Slovenija - Kazahstan (v petek ob 10.00).
Storm Hunter, slednja je prva igralka sveta med dvojicami, premagali Veroniko Erjavec in Elo Nalo Milič s 7:5, 6:7 in 10:5. Slovenkama v prvem nizu ni uspelo unovčiti treh set žogic, sicer bi bili še bližje zmagi.
Kapetan Andrej Kraševec je bil po zmagi proti tekmicam iz „dežele tam spodaj" ponosen na svoje varovanke: „Ves čas sem ponosen na svoje igralke, tokrat pa še posebej. Kaja in Tamara sta prikazali odličen tenis in že po dveh partijah rešili vprašanje zmagovalk. Lepšega scenarija si ne bi mogel želeti, seveda pa se tukaj ne mislimo ustaviti," je slovenskim novinarjem v Sevilli povedal Kraše-vec, ki je bil nemalo presenečen, ko je zjutraj izvedel, da je avstralska ka-petanka spremenila postavo.
T. Zidanšek: »Ena mojih najboljših predstav v zadnjih letih«
Slovenke so imele po dvoboju z Avstralkami dva prosta dneva, njihove naslednje tekmice iz Kazahstana pa so svoj prvi dvoboj odigrale šele v četrtek dopoldan (z Avstralijo). Je to lahko majhna prednost pred petkovim dvobojem?
Morda, a Kazahstan ima v Sevilli močno zasedbo, ki je navajena vsakodnevnih tekem na svetovni turneji. V prvi vrsti to velja za najvišje uvrščeno igralko WTA-lestvice na zaključnem turnirju, Jeleno Ribakino (4.), s katero se bo po predvidevanjih pomerila prav Zidanškova.
„Vzdušje v ekipi po uvodni zmagi je seveda zelo dobro, predvsem pa me veseli, da je vse napore zdržala tudi moja rama, ki mi je v zadnjem času povzročala precej težav," je dejala Tami in dodala: „Zavedamo se, da je pred nami zelo pomembna tekma. Treba je odmisliti prvi dvoboj, ki je bil z moje strani izpeljan res odlično, zagotovo ena mojih najboljših teniških predstav v zadnjih letih, ter se mentalno in tekmovalno pripraviti na nov dan. V tenisu je treba vsak dvoboj odigrati maksimalno in dati vse od sebe."
Samozavest igralkam daje tudi ka-petan Andrej Kraševec, ki ne odstopa od napovedih zgodovinskega uspeha. „Po hodnikih stadiona se že govori, da smo izjemno neugodna reprezentanca in da nihče noče igrati proti nam. Tukaj lahko naredimo še marsikaj in vztrajam, da imamo 51 odstotkov možnosti, da se uvrstimo v polfinale," je dejal pred petkovim dvobojem.
Če bi se Slovenke uvrstile med štiri najboljše ekipe sveta, bi ta generacija igralk - v ekipi so Tamara Zidanšek, Kaja Juvan, Veronika Erjavec, Nina Potočnik in Ela Nala Milic - presegla dosežek Katarine Srebotnik, Tine Pi-snik, Maje Matevžič in Tine Križan, ki so leta 2003 igrale v četrtfinalu tega tekmovanja.
A Kazahstan je na papirju precej močnejši tekmec kot Avstralija, saj ima ob Ribakini v ekipi še Julijo Pu-
Šolski šport • Rokomet (m, ž)
Gorišničani najboljši v obeh konkurencah
V športni dvorani OŠ Markovci je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj potekalo medobčinsko tekmovanje v rokometu za dekleta in fante. V konkurenci treh dekliških in dveh fantovskih ekip so prvo mesto v obeh konkurencah osvojili učenci OŠ Corišnica. Na območno tekmovanje se uvrstita prvouvrščeni ekipi na medobčinskem tekmovanju.
Rezultati, dekleta: Markovci -Ljudski vrt 5:6, Ljudski vrt - Corišnica 1:9, Corišnica - Markovci 12:4.
Vrstni red: 1. OŠ Corišnica, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Markovci.
Rezultat, fantje: Corišnica - Ljudski vrt 14:8.
Vrstni red: 1. OŠ Corišnica, 2. OŠ Ljudski vrt.
UR
¡c
" »hI»,' SS'-'"1'
Vi i l-BH
msmm
»»«H
Tamara Zidanšek je z odliko opravila prvi nastop na zaključnem turnirju pokala BJK proti Avstralkam, v petek jo proti Kazahstanu čaka naslednji.
tincevo (69.), Žibek Kulambayevo (515.), Aružan Sagandikovo (751.) in Ano Danilino (814.). Slednja je najboljša igralka Kazahstana med dvojicami (56.).
Kapetan Kraševec natančno spremlja dogajanje v kazahstan-skem taboru. „Tekmicam sledimo na medmrežju, vidimo jih v hotelu in na stadionu, hkrati pa imamo agen-
cijo, ki nam pripravi analizo vsake igralke posebej. Govori se marsikaj, kdo bo igral in kdo ne, dejansko pa bomo postavo Kazahstana po pravilih Mednarodne teniške zveze videli šele eno uro pred dvobojem. Zato se nočemo ukvarjati z drugimi. Moramo se maksimalno pripraviti in verjeti, da se bo slovenska teniška pravljica nadaljevala," je dodal Kraševec.
Pri Sloveniji večjih dilem ni. Prva bo ob 10. uri nastopila Kaja Juvan (104.) proti drugopostavljeni igralki Kazahstana, sledi dvoboj prvoran-giranih, se pravi Tamare Zidanšek, nato pa še igra parov, za katero bo kapetan verjetno prijavil dvojico Zi-danšek/Juvan.
JM, sta
Kikboks • Kutina Open
Ormožani in Ptujčani do lepe bere medalj
KBV Ormož: uspešnejši v Light Contactu
Člani Kluba borilnih veščin Ormož so se minuli konec tedna udeležili 24. mednarodnega turnirja Kutina Open. Na tekmovanju je sodelovalo 548 tekmovalcev iz 74 klubov in sedmih držav. Ormožani so tekmovali pod vodstvom trenerjev Milana Ko-rotaja in Žana Tomažiča. Dosegli so odlične rezultate.
V	disciplini Point Fighting:
-	Elena Hudin, 5. mesto, starejše kadetinje do 50 kg,
-	Leja Trstenjak, 5. mesto, starejše kadetinje do 60 kg,
-	Neja Šut, 9. mesto starejše kadetinje do 60 kg.
V	disciplini Light Contact:
-	Elena Hudin, 1. mesti, starejše kadetinje do 50 kg in do 55 kg,
-	Leja Trstenjak, 2. mesto, starejše kadetinje do 60 kg,
-Ana Hudin, 1. mesto, mladinke do 55 kg, 2. mesto do 60 kg,
-	Denis Haliti, 1. mesto, starejši kadeti nad 69 kg.
KBV Ptuj: Pia Kozel in Taja Šibila zmagovalke v Kutini
V	Kutini so bili uspešni tudi tekmovalci KBV Ptuj, ki so nastopali v disciplini point fighting, dve tekmovalki še v light kontaktu.
Ana Hudin (KBV Ormož) je v Kutini stopila na drugo stopničko.
Rezultati:
1.	mesto sta osvojili:
-	Pia Kozel, deklice do 33 kg,
-	Taja Šibila, st. kadetinje nad 65 kg v light kontaktu.
2.	mesto so osvojili:
-	Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg v light kontaktu,
-	Lea Skledar, mlajše kadetinje do 47 kg,
-	Jaka Kozel, mlajši kadeti do 42 kg,
-	Taja Šibila , st. kadetinje nad 65 kg v point fightingu.
3. mesto so osvojili:
-Tim Amuš, mlajši kadeti do 47 kg,
-	Larisa Vidovič, starejše kadetinje do 65 kg v point fightingu,
-	Vito Coričan, starejši kadeti do 42 kg.
Maj Štrucl med starejšimi kadeti nad 69 kg tokrat ni osvojil medalje.
Ekipo sta vodila trenerja Filip Jan-žekovič in Tirni Sitar, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar, Aleš Skledar, Mateja Erlač in Milan Breg.
Nejc Korot aj, Franc Slodnjak
Dekliška in fantovska ekipa OŠ Gorišnica sta zmagali na medobčinskem tekmovanju v rokometu. Ptujski tekmovalci, trenerji in sodniki v Kutini
Foto: Franc Slodnjak
Foto: CG
2136 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 10. novembra 2023
Strelstvo • 1. turnir 1. B državne lige z zračno puško in pištolo
Juršinci in Miklavž pri Ormožu na stopničkah
V 1. B državni ligi s pištolo je na 1. turnirju v Ljubljani dober uvod v sezono uspel ekipama Juršincev in Miklavža pri Ormožu, ki sta osvojili drugo in tretje mesto ter s tem napovedali boj za vrnitev v druščino najboljših ekip 1. A DL. Kidričani so osvojili 10. mesto. Zmagali so novinci, Proarmis iz Maribora, ki po lanski zmagi v 2. DL in nato še v kvalifikacijah za vstop v 1. B DL, zdaj z velikimi koraki stopa proti najboljšim ekipam 1.ADL.
Med posamezniki je slavil Nenad Vignjevič (559), pred kratkim še ormoški strelec Kovinarja, ki je okrepil ekipo Proarmisa, druga je bila aktualna ligaška podprvakinja, Postojnčan-ka Denis Bola Ujčič (566), tretji Bojan Fras (562), prav tako iz Proarmisa. Novost letošnje sezone v 1. B DL je uvedba final za najboljšo osmerico posameznikov, enako kot v 1. A DL. V uvodu v sezono se je zelo izkazal juršinski strelec Mirko Moleh, ki je s 563 krogi postavil drugi najboljši rezultat, v finalu pa osvojil končno 8. mesto. V finale se je uvrstil tudi miklavški strelec Boštjan Simonič (557) in osvojil končno peto mesto.
1. B-liga pištola
Ekipni rezultati - 1. turnir: povprečje	točke
1.	PROARMIS	1665	15
2.	JURŠINCI	1648	12
3.	JOŽE KERENČIČ MIKLAVŽ	1636	10
4.	KAMNIK	1532	9
5.	GORJANCI	1625	8
6.	CELJSKA ČETA MALA B.	1614	7
7.	MORIS KOČEVSKA REKA	1574	6
Foto: Strelska zveza Slovenije
Juršinccm je uspel odličen uuod u sezono, ko so na 1. turnirju 1. B Držaune lige s pištolo osuojili drugo mesto, podobno uspešni pa so bili tudi miklavški strelci Jožeta Kerenčiča na 3. mestu.
8.	ŠKOFJA LOKA	1564
9.	POSTOJNA	1559
10.	KIDRIČEVO	1528
11.	MURSKA SOBOTA 1501
12.	DOMŽALE	1075 Posamezno:
1.	Nenad Vignjevič, Proarmis (559)
2.	Denis Bola Ujčič, Postojna (566)
3.	Bojan Fras, Proarmis (562)
5. Boštjan Simonič, Miklavž (557)
8.	Mirko Moleh, Juršinci (563)
9.	Simon Simonič, Miklavž (551)
10.	Ludvik Pšajd, Juršinci (545)
13.	Matija Kecelj, Domžale (544)
B 4 3 2 1
30 (1.) 2B (2.) 24 (3.) 21 (B.) 18 (8.) 17 (9.) 1B (10.) 13 (13.)
18. Rok Pučko, Juršinci (540)	8 (18.)
23. Miran Miholič, Jože Kerenčič (528)	3 (23.)
25. Jan Gašparič, Kidričevo (527)	1 (25.)
30. Jurček Lamot, Kidričevo (521)	0 (30.)
33. Marijan Petek, Kidričevo (480)	0 (33.)
1.B liga puška
Ekipni rezultati - 1. turnir: povprečje	točke
1.	JEZERO DOBROVNIK 1834.3	15
2.	DUŠAN POŽENEL REČICA 1818.9	12
3.	KOLOMAN FLISAR TIŠINA 1818.8	10
4.	GANČANI 1808.2	9
5.	KISOVEC 1807.1	8
6.	MESTO LJUTOMER 1805.5	7
Šolski šport • Košarka, učenci
Napredovali ptujski ekipi
ä to £ ® t
Ekipa OŠ Ljudski vrt je osvojila naslov medobčinskega prvaka v košarki.
Karate • Karate do klub Ptuj
Iz Kozjega s kopico medalj
Mladi ptujski karateisti nadaljujejo z nastopi na tekmovanjih. V nedeljo, 5. novembra, so se udeležili tekmovanja Kozjanski zmaj v Kozjem pri Podčetrtku, kjer je nastopilo 150 tekmovalcev iz Slovenije in Italije.
Ptujčani so osvojili kar 11 medalj v športnih borbah, borbah na tarčo ter katah posamezno in ekipno. Varja Kočevar je zmagala v katah in borbah na tarčo, Katai Pongrac je osvojil 2. mesto v katah posamezno in 3. mesto v športnih borbah, Maksim Strak-hov pa je osvojil dve bronasti medalji v katah in borbah. Uspeh v katah posamezno so dopolnili še Jakob Osterc z zmago, Filip Osterc, Aidan Blair in Rok Kosi pa z drugimi mesti. Ekipa v sestavi Strakhov, Pongrac in Kosi je zmagala v katah ekipno.
k
7.	RADGONA 1800.1	6
8.	FRANC LEŠNIK VUK H.V. 1786.2	5
9.	LOTRIČ ŽELEZNIKI 1784.8	4
10.	GORJANCI 1771.6	3
11.	POSTOJNA 1762.9	2
12.	DOLIČ 1198.2	1 Posamezno:
1.	Kalman Balint, Dobrovnik (624.0)	30 (1.)
2.	Anamarija Turk, Ljutomer (626.2)	26 (2.)
3.	Nika Skubic, Kisovec (621.6)	24 (3.) 15. Bianka Vogrinčič, Ljutomer (600.3)11 (15.) 33. Toni Križanič, Ljutomer (599.7)	0 (33.)
Simeon Gonc
V športni dvorani OŠ Olge Meglic je bil konec oktobra v organizaciji Zavoda za šport Ptuj izveden finale medobčinskega tekmovanja v košarki za učence letnika 2009 in mlajše. Ptujski ekipi OŠ Ljudski vrt in OŠ Olga Meglic sta bili v polfinalu suvereni in sta se zanesljivo uvrstili v finale. Tam je bil dvoboj bolj izenačen, na koncu pa so se naslova medobčinskih prvakov veselili člani ekipe OŠ Ljudski vrt. Prvouvrščeni ekipi sta se uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultati, polfinale: Ljudski vrt - Kidričevo 53:26, Majšperk - Olge Meglic 33:63;
tekma za 3. mesto: Kidričevo -Majšperk 20:35;
tekma za 1. mesto: Olge Meglic -Ljudski vrt 31:37.
Vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt
2.	OŠ Olge Meglic
3.	OŠ Majšperk
4.	OŠ Kidričevo
5.	OŠ Mladika
UR
Ptujska ekipa Karate do kluba Ptuj na tekmovanju v Kozjem
Kasaštvo
Alana z Darjo Antolin najboljša dvoletnica
Ob zaključku letošnje kasaške sezone v prleški prestolnici je KK Ljutomer na 16. tekmovalnem dnevu pripravil devet dirk. Najpomembnejša je štela za naslov državnega prvaka med dveletnimi kasači, štirje nastopajoči pa so se na 1600 metrov dolgi stezi pomerili še v spomin na dolgoletnega člana ljutomerskega kluba Vlada Plohla.
Najboljša dvoletnica je postala kobila Alana v navezi lastnika kasaškega društva Antolin-Jureš ter rejke in voznice Darje Antolin (KK Ljutomer). Alana je zmagala z zelo dobrim kilometrskim časom (1:25,9), pred žrebcema Jin TP (Mirko Gregorc, KD Krim) - 1:26,6 in
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
RAZPORED 16. KROGA, V PETEK OB 17.30: Aluminij - Bravo; V SOBOTO OB 15.00: Kalcer Radomlje - Rogaška; OB 17.30: Koper - Domžale; V NEDELJO OB 15.00: Maribor - Celje; OB 17.30: Olimpija - Mura.
2.	SNL
RAZPORED 17. KROGA, V SOBOTO OB 14.00: Dravinja - Triglav Kranj, Vitanest Bilje - Gorica, Jadran Dekani - Krka, Brinje Grosuplje
-	Fužinar Ravne; V NEDELJO OB 14.00: Beltinci Klima Tratnjek - Tabor Sežana, TKK Tolmin - Primorje eMundia, Rudar Velenje - Ilirija 1911; V PONEDELJEK OB 16.00: Nafta 1903 - Kety Emmi&Impol Bistrica.
3.	SNL - vzhod
RAZPORED 13. KROGA, V SOBOTO OB 13.30: Podvinci - Zavrč, Šmartno 1928 - Hajdina, Korotan Prevalje - Rače; OB 16.00: Krško -Avto Rajh Ljutomer, Brežice 1919 Terme Čatež - Koroška Dravograd; OB 18.00: Premium Dobrovce - Drava Ptuj; V NEDELJO OB 14.30: Šam-pion - ZASE Videm.
Ženska liga
ZAOSTALA TEKMA 8. KROGA: Krim - WFC Drava Ptuj (v nedeljo ob 19.00).
Rokomet • NLB liga
RAZPORED 9. KROGA, V PETEK OB 19.30: Dobova - Koper; V SOBOTO OB 19.00: Jeruzalem Ormož - SVIŠ Ivančna Gorica, Škofljica -Trimo Trebnje, Ljubljana - LL Grosist Slovan, Krka - Celje Pivovarna Laško, Slovenj Gradec - Gorenje Velenje; OB 20.00: Urbanscape Loka
-	Riko Ribnica.
1.	B SRL (m)
9. KROG: Velika Nedelja - Grosuplje (v petek ob 20.00), Moškanjci--Gorišnica - Ajdovščina (v soboto ob 19.00).
2.	SRL (m)
5.	KROG: Drava Ptuj - Arcont Radgona (v soboto ob 19.00).
1.	A SRL (ž)
6.	KROG: Velenje - ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož (v soboto ob 20.00).
Futsal • 1. SFL
RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 20.00: Bronx Škofije - Sevnica, Dobovec - THE Nutrition Extrem; ob 20.30: Meteorplast Šic Bar - Oplast Kobarid, Siliko Vrhnika - Dobrepolje.
Namizni tenis • 2. SNTL (m)
3. KROG: Ptuj - Xiom Muta, Cirkovce I - Kema Murexin II (obe v soboto ob 10.00), Ptuj - Kema Murexin II, Cirkovce I - Xiom Muta (obe v soboto ob 16.00).
2.	SNTL (ž)
3. KROG: Jesenice - Cirkovce (v soboto ob 10.00), B2 - Cirkovce (v soboto ob 16.00).
4.	SNTL (m)
3. KROG: Cirkovce II - Ljubljana (v soboto ob 10.00), Cirkovce II -Metlika (v soboto ob 16.00).
Jože Mohorič
Planinski kotiček
Po Kraškem robu
Sobota, 18. 11. 2023
Narava se odeva v škrlatne barve in prav gotovo je barvitost kraške narave nekaj posebnega. Kraški rob označuje pokrajino, kjer se apnenčasta kraška planota s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom prevesi v flišno pokrajino slovenske Istre.
Pot nas bo vodila po apnenčastem svetu, med borovci, klesanimi z burjo, in kraškim grmičevjem, okrašenim z nešteto barvami. Spremljala nas bo slikovita narava, kjer se stika apnenčasti svet notranjosti s flišnato Istro. Glavnina Kraškega roba je med Socerbom in Podpečjo. Po Kraškem robu je potekala meja med Beneško republiko in habsburškim cesarstvom, zato si lahko na poti ogledamo ostanke gradov ter obrambnih stolpov.
Pot, po kateri se bomo sprehodili, s čudovitimi travniki, polnih lepih razgledov, bomo prilagodili glede na razkošnost pokrajinske obarvanosti. Stezice nas bodo popeljale proti Socerbu, kjer nam bo oko uhajalo proti morju, Trstu in njegovemu zaledju. Obiskali bomo pokrajino, ki nas bo očarala s čudovito paleto barv.
Odhod je ob 5.30 s parkirišča pod ptujskim gradom. Skupne hoje bo 5-6 ur.
Oprema naj bo primerna letnemu času in danim vremenskim pogojem (topla oblačila, kapa, rokavice, pohodne palice, dobri čevlji, sončna očala in ne pozabite na veljavno osebno izkaznico in veljavno planinsko izkaznico ...). Hrana je iz nahrbtnika, v katerem naj bo tudi dovolj tekočine in pa kak priboljšek.
Prijavite se na www.pdptuj.si do 14. 11. 2023 oz. do zapolnitve prostih mest. Vrnitev domov bo okrog 20. ure. Strošek izleta je 27 € (oz. se lahko razlikuje od števila prijav in načina prevoza). Priporočamo plačilo na TRR: SI56 0420 2000 0493 764 pri NKBM, sklic: SI00 20231118, namen Kraški rob. Izlet vodi Miran Ritonja.
Maverickom (Marko Mesarič, KK Ljutomer) - 1:27,1.
V spominski dirki Ludvika Slaviča st. je po dveh izločilnih tekih (1600 m) finalnega dobil 5-letni Orsi (Rok Heric) - 1:21,6, z minimalno prednostjo pred 4-letno Unco (Slavko
Jureš, oba KK Ljutomer) - 1:21,7. V tradicionalni dirki nekdanjih dijakov Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer je v konkurenci sedmih nastopajočih slavil 7-letni Don Saxo z voznikom Renejem Hanžekovičem.
NŠ
Foto: ČG
petek • 10. novembra 2023
Zanimivosti
Štajerski	17
Kaj bomo danes jedli
SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK	TOREK	SREDA	ČETRTEK	PETEK
brokolijeva kremna	gobova juha, pečena	ričet s prekajenim	špinača, pire	milijonska juha,	kislo zelje s	korenčkova
juha, krompirjeva	svinjska rebrca,	mesom, skutine	krompir, ocvrti	sadni cmoki z	pečenicami, krompir	juha s kruhovimi
musaka, zeljna	pečen krompir,	palačinke	piščančji trakci	drobtinami, jabolčni	v kockah	kockami, testenine
solata	zelena solata			kompot		carbonara, zelena solata s koruzo
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Korenčkova juha
Sestavine:
•	500 g korenčka
•	2 krompirja
•	1 čebula
•	1 žlička masla
•	1 dl kisle smetane
•	sol po okusu
•	poper po okusu
•	ščepec mletega muškatnega oreščka
•	1 vejica rožmarina
•	1,5 l vode ali jušne osnove
Korenček olupite in narežite na kocke, čebulo prerežite na pol in na tanko narežite, krompir olupite in narežite na kocke. V lonec dajte maslo in ga na zmernem ognju počasi stalite, dodajte čebulo in korenček ter malo popraži-te, nato pa dodajte še krompir. Zalijte z vodo ali zelenjavno osnovo, dodajte
sol, poper, muškatni orešček in rožmarin ter kuhajte približno 20 minut, da se zelenjava zmehča. Juho odstavite, odstranite rožmarinovo vejico in spasirajte s paličnim mešalnikom. Tik pred serviranjem vmešajte kislo smetano. Servirajte s kruhovimi kockami.
V A B
W i '	F	¡r i	■	fti;.	V
rV
i V \
* r V
-
V
4

V
Krompirjeva musaka
P
Sestavine:
1,2 kg krompirja 0,5 kg mletega mešanega mesa 180 g kisle smetane
1	velika čebula
2	zajemalki jušne osnove 2 žlici olivnega olja timijan, majaron, sol po okusu poper po okusu Sestavine za preliv: 180 g kisle smetane
2	jajci
250 ml mleka
3	žlice moke sol po okusu poper po okusu 2 pesti naribanega sira
Krompir olupite in enakomerno narežite na tanke rezine in kuhajte v slanem kropu približno 5 minut, nato ga odcedite in pustite v cedilu, da voda izpari.
Za mesni nadev čebulo na drobno nasekljajte in jo pražite na olivnem olju , dokler ne prične ob robovih rjaveti. Dodajte mleto meso in ga med mešanjem popražite, da spremeni barvo. Med praženjem k mesu dodajte sol, poper, majaron in timijan. Ko je meso popraženo, ga zalijte z jušno osnovo in pustite vreti, da juha malo povre, nato pa ponev odstavite in vmešajte kislo smetano.
Za preliv jajci razžvrkljajte in zmešajte z mlekom. Dodajte kislo smetano, nato pa moko, sol in poper. Mešajte z metlico, da ne nastanejo grudice. Pekač premažite z maslom, na dno naložite plast krompirja, ga prekrijete s polovico mletega mesa in zalijte z malo preliva. Postopek ponovite še enkrat, na vrh pa nato naložite še eno plast krompirja, čez katerega zlijte še preostali preliv. Pecite približno 40-45 minut pri 180 °C. Nekaj minut pred koncem po vrhu potresi-te nariban sir.
Podravje • Sodobna dilema: LED ali parafinska sveča
Poraba parafinskih sveč nižja za 40 odstotkov
Kupi odpadnih sveč ob dnevu spomina na mrtve res niso nobenemu v ponos in še podžgejo debate okrog nujnosti zmanjševanja rabe sveč, še posebej parafinskih. Negativna promocija slednjih in pozitivna elektronskih sveč se odraža tudi pri povpraševanju in ponudbi. Tako se trgovske police šibijo pod težo utripajočih sveč, ki obljubljajo večdnevno umetno svetlobo, toda ali so resnično bolj 'zelene' od parafinskih? Igor Peter, direktor podjetja Sveča, odgovarja: »Nikakor.«
Podjetje Sveča iz Vidma je že več kot 30 let zavezano svečarstvu in tudi oni se prilagajo ekološkim smernicam, povpraševanju potrošnikov. Tako so v svojo ponudbo poleg parafinskih sveč uvrstili tudi elektronske, ekološke. »Prilagajanje je potrebno, in kar trg potrebuje ter zahteva, mu je treba ponuditi.« Opaža, da je prodaja elektronskih sveč v porastu, a ne toliko zaradi okoljske ozaveščenosti, temveč cene, saj je cenovna razlika med elektronsko in parafinsko svečo majhna. »Ocenjujem pa, da redni obiskovalci pokopališč še vedno raje prižgejo parafinsko svečo.« O zeleni noti elektronskih sveč pa je dejal, da je pri slednjih odpadek baterija, ki sodi med ne-
varne odpadke. »Res pa je, da imajo elektronske sveče daljši čas delovanja - in je posledično odpadka manj.« Ob tem pa je poudaril, da je za odpadne sveče v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno. »Vse sveče, ki se zberejo na pokopališču, se tudi predelajo, materiali pa se ponovno uporabijo. V Sloveniji smo pred petimi leti zbrali 2.222 ton odpadnih nagrobnih sveč, od tega smo jih reciklirali 2.161 ton, kar predstavlja 97,3 % vseh odpadkov.«
Noben odpadek ni dober odpadek
Po podatkih okoljskega ministrstva je bilo lani v promet danih 3.993 ton nagrobnih sveč, za kate-
re je bila plačana okoljska dajatev - od tega 331 ton elektronskih nagrobnih sveč in 3.661 ton parafinskih nagrobnih sveč. Proizvajalci sveč morajo plačati okoljsko dajatev za reciklažo sveč, izvajalec obdelave in predelave, to je pri nas jeseniško podjetje Plastkom, pa mora sveče obdelati na način, da jih razstavi na posamezne materiale.
Okrog dileme, ali uporabiti elektronsko ali parafinsko ali bio razgradljivo svečo, pa na ministrstvu pravijo, da ne spodbujajo uporabe posameznih tipov sveč, ampak uporabnike pozivajo k trajnostne-mu ravnanju. »Vsak tip sveč ima tako prednosti kot tudi pomanjkljivosti. Najpomembnejše je, da se za vse odpadne nagrobne sveče
Od nagrobnih sveč, ki so bile lani dane na trg, je bila desetina elektronskih.
(katerega koli tipa) s pokopališč z ustreznim zbiranjem zagotovi obdelava pri usposobljenem izva-
jalcu, ki ima za tak postopek ustrezna dovoljenja. Ob tem seveda ne gre pozabiti, da noben odpadek ni
dober odpadek, tudi če se ga da predelati.«
Mojca Vtič
Foto: CG
18 Štajerski
Podravje
petek • 10. novembra 2023
Hajdina • Obiskali smo najstarejšega kletarja Stanka Žnidarja
Vsak dan kozarček rdečega za boljše zdravje
V dneh, ko na Hajdini slavijo god farnega zavetnika sv. Martina, smo se oglasili na domu najstarejšega hajdinskega kletarja Stanka Žnidarja v Gerečji vasi. Možakar šteje 95 pomladi, bilje med prvimi kletarji letnika, kijih na Hajdini slavnostno imenujejo na vsakoletni prireditvi Iz mošta vino, pridi na Hajdino.
Z dobro voljo je vse lažje, pravi Marjana Miklaužič, ki skrbi za očeta Stanka Žnidarja. Ta je s 95 leti najstarejši moški v občini Hajdina in najstarejši občinski kletar.
Foto: MZ
Delo v vinogradu je bilo Stanku vedno v neizmerno veselje. Pomagal je že kot deček v vinogradih svojih staršev v Makolah, potem je zadovoljstvo našel v svojem vinogradu v Majskem Vrhu. Brajda so vedno rasla tudi okoli družinske hiše v Gerečji vasi. Predan je bil kletarjenju. „Vse je imel vedno urejeno, na mestu, čisto in pospravljeno," je poudarila hči Marjana Miklaužič, ki danes lepo in sočutno skrbi za svojega ateka, kot ga kliče. Žnidarjevi so vinograd v Majskem Vrhu kupili, sezidali zidanico, gospodarili so s 300 trsi. Vinska klet in zidanica sta bili tudi prostor za praznovanja. Eno prvih je bil ate-kov 50. rojstni dan, to je bilo pred 45 leti. „Ja, abrahama smo že tam praznovali," se spominjata sogovornika.
Danes za vinograd skrbi Marjanin sin, ki je zidanico razširil in preuredil, nasad trt pa povečal. Okoli hiše v Gerečji vasi brajd več ni, razen nekaj majhnega na zadnjem delu dvorišča. „Vse tu zraven, vzdolž hiše, smo imeli brajda," je z roko ob oknu v kuhinji, kjer smo sedeli za mizo in klepetali, pokazala Marjana. „Dobro vino so pridelali naš atek. V Halozah so pridelovali belo, zvrst, doma pa rdeče. 150 litrov doma še vedno naprešamo, imamo kvinton, gemaj in jurko, neškropljeno. Vsak dan spijeva kakšen deci rdečega, za zdravje. Preša in kletari nama moj sin, je zelo dober kletar, lepo skrbi tudi za posest v Majskem Vrhu, oče pa je zadovoljen, ko vidi, da je vse urejeno. Večkrat ga peljem do vinograda."
Pred imenovanjem za kletarja so na vikendu vse prebelili
Stanko Žnidar je bil peti hajdinski kletar, to je bilo leta 2002. Imenovali so ga na
pobudo dotedanjih kletarjev in vaškega odbora Gerečja vas. Pred imenovanjem je predstavnike občine povabil v svojo klet v Majskem Vrhu. „Za to priložnost smo vse prebelili, uredili. Dejansko je to bilo kot nekakšna komisija, ki je prišla na ogled vinograda in kleti, da so videli, kakšen vinogradnik in kletar sem. Da so preverili, ali znam kletariti," je z nasmeškom na obrazu dejal Stanko, ki se še kako rad sreča s svojimi prijatelji kletarji. Vsako leto so za to posebne priložnosti, ob rezi in trgatvi, postavljanju klopotca, srečanju pred martinovim ter na osrednji prireditvi Iz mošta vino pridi na Hajdino. „Rad grem," je zadovoljno dodal.
„Veseli me, ko ženske malo pridejo naokoli"
Čeprav možakar težko hodi, to ne pomeni, da bi bil samo v hiši in več ali manj na postelji. Ima dnevno rutino. Pri oblačenju sicer potrebuje pomoč, hodi s pomočjo bergel ali hojice, uporablja tudi slušni aparat. Za osnovno osebno higieno vzorno poskrbi sam, vsak drugi dan ga obišče negovalka, ki pomaga pri kopanju in nekaterih drugih opravilih. Zjutraj imata s hčerko Marjano zajtrk, spijeta kavico, nato dopoldne za malico sledijo kakšen jogurt ali sadje. Kosilo je vsak dan ob isti uri,
okoli pol dveh. Po kosilu godi ura počitka, kar na kavču v kuhinji. 95-letnik neizmerno rad bere, naročnik našega časopisa je od začetka, odkar je začel izhajati. Žal mu oči zaenkrat ne dajo, da bi bral, saj mora zaradi mrene na operacijo. Po operaciji bo nedvomno ponovno rad vzel čtivo v roke, to že komaj čaka. Ker je Marjana zelo družabna, angažirana na vasi ter v društvu žena in deklet Gerečja vas, se pri njima čez dan oglasi kar veliko ljudi: sosedje, prijatelji, znanci, sorodniki. Vsak prinese kakšno informacijo, malo pokramljajo, obujajo spomine in čas kar mine. „Veseli me, ko ženske malo pridejo naokoli," je povedal
Stanko Žnidar je delal v Talumu, upokojen je 39 let, od leta 1984. Poleg vinogradništvaje bilo njegovo veliko veselje gasilstvo. Opravljal je funkcije predsednika, poveljnika, blagajnika in tajnika PGD Gerečja vas. Bilje tudi sodar. Čeprav že v letih, je še danes bistrega uma in zbranih misli. Fizično je bolj kot zaradi starosti opešal zaradi kapi. Relativno dobro seje rehabilitiral, a hoja ni več takšna, kot je bila nekoč. Brez pomagal ne gre, vendar se kljub temu poskuša gibati, kolikor je le možno. Pa če je to nekaj korakov sem in tja po hiši, večkrat v enem dnevu, samo da je gibanje.
Ko je vreme lepo, toplo in sončno, je zunaj na dvorišču. „Še vedno na brajdah odščipne kakšno vejico," seje nasmehnila Marjana, ki že leta skrbi za očeta. Življenje je tako naneslo, da je izgubila moža, potem še mamo, otroci so se odselili in tako danes z atekom sama živita v nadstropni hiši.
A Marjana in atek Stanko nista samo doma, tudi naokoli se odpravita. „Za prvi november sva obhodila vsa pokopališča, na domačijo v Makole greva, malo naokoli po obiskih, tudi v dom upokojencev v Rogaško Slatino, kjer bivata dve njegovi sestri, zdaj na martinovo obiščeva naše občinske prireditve, zelo rada greva tudi na vikend v Majski Vrh."
Stanko Žnidar. Del dnevne rutine je tudi pitje čaja pozno popoldan, ob devetih pa je čas za počitek.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Društvo gojiteljev malih živali vabi v Campus
Ta konec tedna razstava malih živali
V dvorani Sava Campus na Ptuju bo ta konec tedna na ogled več sto malih pasemskih živali, od kuncev in golobov do okrasne perutnine in ptic.
Razstava malih živali bo ta konec tedna v dvorani Campus Sava Ptuj.
Društvo gojiteljev malih živali razstavo organizira že 36 let. Tudi letos so k sodelovanju povabili društva iz Ormoža, Maribora, Pragerskega in sosednjih hrvaških občin Varaždin, Nedelišče in Ivanjec, s katerimi sodelujejo že vrsto let. »Razstava je v prvi vrsti namenjena otrokom. Upamo, da nam bo tudi vreme služilo in bo obisk čim boljši. Dolgo smo razstavo prirejali v dvorani OŠ Mladika, zadnji dve leti pa gostujemo v dvorani Sava Campus, kjer so pogoji za izvedbo odlični. Prostor je velik, živali se počutijo dobro, kar je zelo pomembno,«pravi Franc Štumberger, vodja razstave.
Organizacija takšnega dogodka zahteva veliko dela s pridobivanjem dokumentacije, cepljenji ipd., a vse to člani ptujskega Društva gojiteljev malih živali uredijo z veseljem, saj je razstava najboljši način predstavitve njihovega celoletnega dela. V društvu je aktivnih 45 članov, posebej ponosni so, da imajo precej podmladka. »Ptujsko društvo je eno izmed tistih v slovenskem in šrišem prostoru, ki ima največ mladih članov. Naše povprečje je okrog 40 let. Pozna se, da je nekoliko podeželskega navdiha, ljudje dajo nekaj na živali in stik z naravo,« doda Štumberger.
Razstava je na ogled danes, v petek in soboto med 9. in 19. uro ter v nedeljo do 15. ure.
DK	Dženana Kmetec
Markovci • Občina letos za smučarski tečaj namenja 5.000 evrov
Lani je večina otrok prejela 250 evrov
Udeležba na smučarskih tečajih in zimskih šolah v naravi je za marsikatero družino (pre)velik finančni zalogaj. V Markovcih imajo možnost zaprositi za finančno pomoč občine, vlogo pa je mogoče oddati še do 22. novembra.
Markovskim družinam pri plačilu smučarskega tečaja že od leta 2019 pomaga občina.
Markovska občina za sofinanciranje smučarskega tečaja vsako leto nameni 5.000 evrov, javni razpis so prvič objavili pred štirimi leti. V letu 2021 so prejeli 38 vlog, lani pa 20. Na občini so pojasnili, da so v letu 2022 ugodili vsem vlagateljem - 17 otrok je prejelo okoli 250, dva 185 in eden 122 evrov. Do sofinanciranja so upravičeni otroci, stari med 3 in 15 let, s stalnim prebivališčem v občini Markovci. »Našim občanom poskušamo pomagati z najrazličnejšimi subvencijami. Ko so do nas prišle informacije, da si nekateri starši težko privoščijo zimsko šolo v naravi, smo se takoj odzvali,« so poudarili na občini. V največji meri se na razpis prijavijo učenci, ki so obiskovali
zimsko šolo v naravi v organizaciji osnovne šole. Finančno pomoč pa lahko prejmejo tudi za udeležbo na katerem izmed drugih smučarskih tečajev, ki so ga obiskovali individualno. Smučarski klub Ptuj je na primer lani organiziral 4-dnevni prevozni tečaj smučanja na Arehu, za katerega je bilo treba odšteti 220 evrov. Vključeval pa je stroške prevoza, smučarske vozovnice, kosila, 20 ur šole smučanja ali deskanja ter nezgodno zavarovanje.
Nakup smučarskih vozovnic sofinancirajo le še v Staršah
Na območju Spodnjega Podravja so občine, ki bi sofinancirale smučarske tečaje za
otroke, zelo redke. Občina Hajdina je sicer v lanskem šolskem letu v sodelovanju s Športno zvezo in OŠ Hajdina sofinancirala tečaj smučanja za otroke. Ali bo tako tudi letos, še ni znano. Nakup smučarskih vozovnic za Mariborsko Pohorje in Areh pa v celotnem Podravju sofinancira zgolj še občina Starše, in sicer v višini 50 odstotkov. Na letni ravni za ta namen porabijo okoli 2.000 evrov, tudi v letošnjem proračunu so rezervirali prav toliko sredstev. Do subvencije so upravičeni otroci, mladina do dopolnjenega 19. leta starosti, študenti, upokojenci in invalidi. Po znižani ceni pa lahko kupijo tako sezonske kot vse ostale smučarske vozovnice.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
petek • 10. novembra 2023
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ptuj • Prvi poupokojitveni pogovor z Liljano Klemenčič
»Pravljice bom pripovedovala še naprej«
V prvih jesenskih dneh letošnjega leta seje upokojila Liljana Klemenčič, višja knjižničarska referentka, vodja mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, naša in vaša pravljičarka, mama Bralne značke za odrasle. Vedno znova poudarja, daje branje najboljša telovadba za možgane. Za izjemne dosežke za področju promocije mladinske književnosti in branja ji je Slovenska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko branje (IBBY) dodelila nagrado za leto 2023.
,1 d
V prvem poupokojitvenem pogovoru nas je zanimalo, kako je sedaj, ko je ure ne priganjajo več, ko lahko odpre še kakšno novo poglavje v svojem življenju, ga izpopolni še s kakšno dejavnostjo, za katero ji je doslej primanjkovalo časa.
Končali ste aktivno delovno dobo, a to še ne pomeni, da pred vami ni novega poglavja. S čim ga boste odprli, kaj bo tisto, čemu se boste zdaj posvetili? Sklepam, da pravljičarske zgodbe še zdaleč ni konec.
»Pol leta pred upokojitvijo sem se šalila, da sem v stečaju oz. v odpisu, kar zadeva službo. Zdaj pravim, da sem v tranziciji, na prehodu iz službene aktivnosti v dejavnosti, ki jih imam rada in zanje nikoli nisem imela dovolj časa. Ali pa si ga nisem zmogla vzeti. Ob agrarjenju, kot pravim ukvarjanju z vrtom, drevesi in pelargonijami, premišljujem, kaj in kako bi morala. In lepo je, ko se zavem: Hej, pa saj ni nujno, saj ni potrebno. Saj boš že. To je en tak res prijeten občutek. Da človeka ne preganjajo ure. Hja, pravljičarjenje, pravljice me tako prežemajo, da sem vedno po malem pravljičarska, mogoče bi kdo rekel nedorasla, otročja. Rada imam najrazličnejše igrarije, tudi ko kuham. Pripovedovala bom še naprej, se mi zdi; prvo poslužbeno pripovedovanje imam že 16. novembra v KGB Maribor na Pravljičnem dnevu.«
Knjiga bo ostala vaša večna spremljevalka in popotnica. Kakšen je v tem trenutku kup na vaši nočni omarici?
»Res je, ko gre za knjige in branje, sem precej grozna. Ta pre-
ganjavi občutek, da bi morala prebrati še to, ono in tretjo knjigo, ki so odlične in zanimive in nepogrešljive, tega občutka se verjetno ne bom nikoli otepla. Nisem se še navadila, da nimam vsakodnevno novosti tik na dosegu, a saj imam dovolj neprebranih na domačih policah. Na nočni omarici in ob vzglavniku ležijo knjige; izmenja-je berem zdaj eno, zdaj drugo, pa še po tretji listam: Nevidno črnilo meni zelo ljubega sodobnega francoskega avtorja, nobelovca Patric-ka Modiana. Tako za 'presekati', če uporabim bolj pivski izraz, berem Čas grobosti odlične premišljeval-ke in opazovalke današnje družbe Renate Salecl. Potem Pisati avtorice Marguerite Duras Mladenka pri oknu, Čez modra polja avtorice Claire Keegan, irske pisateljice, ki me je pred kratkim navdušila z novelo
Take majhne stvari, pa zbirka esejev prerano preminule igralke Mire Furlan... Če jih preštejem, imam na kupu ob postelji šest knjig.«
Močno ste zaznamovali tudi ptujsko festivalsko dogajanje. Ostajate v tem? Glede na bogastvo vaših idej bomo zagotovo priča tudi kakšnim novostim...
»Ne morem ne zavzdihniti ob tem vprašanju, saj imam svoje rodno mesto neizmerno rada in prav tako vse tiste festivalske dni, gledališče, razstavišča, knjižnico, koncertne prostore, kino, pa tudi 'kafiče'. Če se samo spomnim, kako sem, mislim, da je kar nekaj desetletij od takrat, želela, da bi bil Ptuj mesto knjig, torej mesto z veliko, sodobno knjigarno ali z več prostori za prodajo novih, pa tudi starih knjig, za izmenjave knjig,
Foto: Črtomir Goznik
Liljana Klemenčič ostaja zvesta Arsanini festivalski zgodbi, ki lepo razvija tudi festivalski del za otroke.
Foto: Črtomir Goznik
Liljana Klemenčič: »Zdaj sem v tranziciji, na prehodu iz službene aktivnosti v dejavnosti, ki jim imam rada in zanje nikoli nisem imela dovolj časa.«
pogovore o njih. Ptuj bi imel izložbena okna s knjigami, klopce v obliki knjig, bralne postaje, ptujski politiki bi seje začenjali z izbranim branjem, 'odpisane knjige' bi služile umetnikom za instalacije in druge artefakte. Kar se festivalov tiče, ostajam aktivna in zvesta Arsani, ki lepo razvija tudi festivalski del za otroke, če pa me še kje najdejo, bom z veseljem kaj dodala.«
Morda je tudi čas za kakšno novo knjigo?
»Mi berete misli? V zvezi s tem vprašanjem sem precej v zagati. Priznam, da v glavi že nekaj časa pišem knjigo. Toliko idej in vprašanj se mi ob tem podi v glavi, da ne vem, ali bo kaj iz tega. Toda potrpežljivost in tankočutnost sta adu-ta, na katera prisegam. Je pa res, da nimam, kot bi rekli, dolgoročnega 'zicledra', sem bolj viharniška, kar pa za dobro knjigo ni najboljši obet. Bomo videli.«
Je v teh letih, odkar smo vas tako ali drugače oblegali z vprašanji, ostalo kaj takega, česar pa vendarle nismo uspeli izvedeti o Liljani Klemenčič?
»Kaj pa vem, morda to, da zelo rada kuham in si izmišljujem jedi?
Kar pogosto se je zgodilo, da sem domačim oznanila, da bo za kosilo 'presenečenje šefa kuhinje', in priznam, da je hči nemalokrat ob tem zavila z očmi in rekla: 'Joj, ne že spet.' Pa morda to, da sem precej, kako bi rekla, tehnično in orientacijsko nerodna? Teh zgodbic z zgubljanjem na službenih poteh je bilo kar precej, moje sodelavce in prijatelje pa so redno spravljale v huronski smeh. Ampak sem se vedno nekako znašla. Posebej bi želela izpostaviti, da sem zelo hvaležna za poklic, ki sem ga opravljala v najlepših delovnih prostorih. To pa res! Še vedno sem hvaležna tedanji ravnateljici Lidiji Majnik, ki je najbolj zaslužna za vse skupaj. Sicer pa ima vsak kakšne skrivnosti, ki naj skrivnosti tudi ostanejo.«
Kaj pa sporočate knjigoljubcem in vsem tistim, ki še vedno potujejo s knjigo, ne glede na vse sodobne komunikacijske tokove?
»Vsem, ki so knjigoljubi, pa tudi tistim, ki to niso, a bi lahko postali, polagam na srce vse, kar je zapisano v Ljubljanskem manifestu o branju. Torej, brati je nujno, veliko brati. To branje naj bo tiskano na papirju. V večini, seveda. Ker le tako branje nas človeči, oblikuje, razvija ter
omogoča vsestranski osebnostni in siceršnji razvoj. Severne države se že zavzemajo za to, oblikujejo šolske in druge strategije, ki poudarjajo pomen branja na klasičen način. Kajti le analogna načitanost, če se lahko tako izrazim, omogoča digitalno sprejemanje in razumevanje nepregledne množice informacij, resničnih in neresničnih. Vedno znova poudarjam, da je branje najboljša telovadba za možgane. Ob branju obvezno priporočam tudi gledališke in kino predstave, obiskovanje galerij in muzejev.«
O čem pa bi govorila vaša pravljica, če bi jo napisali?
»O, če bi vedela, bi bila napisana. Ob tem priznam, da se mi zdi pravljica ena najtežjih literarnih oblik, ki pa je v slovenskem prostoru zelo dobro zastopana. Zares imamo odlične pravljičarke in pravljičarje! Če pa bi se že lotila pravljice, bi najbrž spregovorila o davnih obredjih v povezavi s čislanjem dreves in narave nasploh, s pridihom izgi-njajočih in spreminjajočih se letnih časov. Veliko razmišljam tudi o Ptuju, njegovi dediščini in literarnem prostoru, ki bi si ga v večji meri zaslužil.«
MG
Videm • Občina z novim poslancem
Tomaž Lah - od kmetijstva preko energetike do poslanskega sedeža
Občina Videm premore kar dva poslanca, Suzano Lep Šimenko in z letošnjim letom še Tomaža Laha, po rodu Mariborčana, kije bil v štajerski prestolnici tudi izvoljen. Poslanec stranke Gibanje Svoboda, do lanskih volitev zaposlen v Agenciji za energijo v Mariboru, nekdanji vinogradnik in čebelar, pravi, da bo pomagal pri načrtovanju in reševanju občinskih projektov na državni ravni, pomembno orodje poslanca pa da so še poslanska vprašanja.
Poslanci so glas ljudstva, ne glede na to, ali so Štajerci, Dolenjci ali Gorenjci, običajno pa vendarle zastopajo okolje, v katerem so bili izvoljeni in širše, tako Lah pokriva tudi območje Ptuja, Ormoža, Haloz, do Slovenske Bistrice. »Pri tem so izjemno pomembni lokalni odbori stranke Gibanje Svoboda, saj so ti vez med državno in lokalno ravnjo, in veseli me, da je ravno videmski zelo aktiven,« je dejal. Čeprav je po rodu Mariborčan, pa mu Spodnje Podravje ni tuje. »Del odraščanja sem preživljal v Podgorcih, kjer sem imel tudi čebelnjak s 30 čebeljimi družinami, oče je bil veterinar, ki je bil dolga leta zaposlen ravno na
ptujski veterinarski postaji, skrbel pa sem še za vinograd. Območje mi je zatorej poznano, prav tako različna področja, od kmetijstva do energetike, kjer sem bil zaposlen,« je dejal. Haloze še spoznava, je priznal, a v isti sapi poudaril, da je že bil na terenu, ko je nekdanja ministrica za kmetijstvo Irena Šinko obiskala Stoperce. »Posredoval sem tudi pri organizaciji okrogle mize na temo zlate trsne rumenice v Slovenskih goricah, katere posledice so bili oblikovanje delovne skupine na ministrstvu za kmetijstvo in številni ukrepi za vinogradnike,« je izpostavil. Zdi se, da imajo besede poslancev večjo težo od večine žu-
panov, zato si vsaj na Vidmu želijo, da bi vlada tudi s posredovanjem poslanca prepoznala infrastruktur-ne težave, s katerimi se soočajo haloške občine, njihovo borbo s plazovitim haloškim terenom in izzive na področju vodovoda in kanalizacije. Vendar pa je za hkratno uslišanje vseh želja županov, tudi zaradi letošnje naravne katastrofe, ki je prizadela večja območja Slovenije, malo možnosti, saj bodo stroški odprave posledic naravnih nesreč vplivali na državni proračun v naslednjem letu. Je pa Lah po-komentiral izjavo Janeza Nareda iz Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU o tem, da je raz-
pršena poselitev, ki je značilna tudi za Haloze, neprilagojena sodobnim trendom. »Ne bi se mogel strinjati s to izjavo. V luči trajnostne mobilnosti bomo morali sprejeti dejstvo, da bo en del države pokrit z javnim potniškim prometom, medtem ko bo treba za druga, predvsem redkeje poseljena območja, najti tudi druge rešitve.«
Priselitev novega občana in povrh še poslanca je pozdravil tudi župan Brane Kolednik: »Imamo dva poslanca, sicer iz različnih političnih opcij, vendar verjamem, da bo strankarska politika v ozadju in v ospredju dobrobit ljudi.«
Mojca Vtič
Foto: osebni arhiv
20 Štajerski
Za kratek čas
petek • 10. novembra 2023
iniirri KIRURG
višjega breceu
smučar kranjec
otroški izraz za noč
švedski pohištveni velikan
nasprotje
senčen «x prostor ^
matiki
del vel. britanije, ki ni bil za brexit
kolezija, ilirija, kodeljevo, mariborski otok
priprava za
stiskanje tekočine izcesa
tropsko
2IT0, podobno prosu
zvočni znak za nevarnost
naš
nastane igralec
ob namiznega nesreči tenisa (deni)
unSn D°L™
VeÎnew 0dpp"n'«
y0rku jalovcu
podočnik
pri prašiču
primorski krajzvia-duktom mesto v sibiriji
literatim kovač artemis rimska 1000
nekdanji mongolski vladar
Republika meri 1.267.000 km2 in ima 21,5 milijona prebivalcev. Glavno mesto je Niamey. Je celinska podsaharska država v zahodni Afriki, ki se imenuje po tamkajšnji reki. Najvišji vrh v državi je Mont Idoukal-n-Taghes v gorovju Air, ki meri 2022 m. Spada med najslabše razvite države na svetu. Državna denarna enota je zaho-dnoafriški frank, spletna domena pa .ne.
Tedenski horoskop

3 OVEN
(21. 3. - 20. 4.)
Preobrate bo občutiti glede službe in zdelo se bo, da boste morali melodijo zaigrati tako, da boste imeli od vsega korist. Če boste imeli veliko časa, se odpravite v knjižnico in koristno bo delovalo, da poglobite svoje znanje o tujih jezikih. Privlačile vas bodo novosti in svoboda v ljubezni.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Naredili boste finančno analizo in razrešili nekaj, kar vam že dalj časa moti spanec. Spoznali boste, da pojem resnice sega dlje, kar lahko vidite ali občutite. Pospešite svoj korak in se urno odpravite naprej. Blesteli boste tam, kjer boste pokazali izvirnost. Ugodnosti za študente.
A
mv
Čeprav se vam bo navidezno mudilo, si boste vzeli nekaj časa zase. V vaše življenje bodo prišli ljudje, ki vas bodo razumeli in vam podarili upanje. Pravzaprav bo to čas, v katerem boste spoznali, da ste kot skrinja, ki nosi v sebi zaklad. Pomoč sodelavca vam bo koristila.
cO-
TEHTNICA
(23. 9. - 23. 10.)
Napredovali boste glede komunikacije, intelektualni izzivi se bodo stopnjevali. Končno boste dobili priložnost, da naredite nekaj zase in da se boste odločili, kaj vam je blizu in kaj ne. Odločno boste šli naprej, zavedajte pa se, da ni vse samo delo, tu sta tudi osebna sreča in radost.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.
Zdelo se bo, da boste zavihali rokave in da prihaja vaših pet minut. Najsrečnejši boste glede financ. Končno si lahko privoščite, da postanete nekoliko bolj neobremenjeni. Resnica pa je, da je zlata sredina tista, ki vam bo prinesla rezultate. Počasi se daleč pride.
DVOJČKA
(21. 5. - 20. 6.)
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Energičen in zvedav teden je pred vami. Vsekakor bo spodbudno narediti selekcijo in tako boste ugotovili, kdo vašo pomoč zares potrebuje in kdo ne. Odgovorno boste šli naprej in pri tem uvideli nove poti in priložnosti. Zanimivo je tudi dejstvo, da boste blesteli v službi.
ERITEM - pordelost kože zaradi močne prekrvljenosti, KOŽUL, Deni - naš igralec namiznega tenisa, reprezentant, OMEJ ■ visoka strupena zelika iz rodu zlatičevk, preobjeda
Gorišnica • Aktivni člani Občinskega odbora Rdečega križa
Od Drobtinice do pomoči poplavljenim
Člani in članice Občinskega odbora Rdečega križa (OO RK) Gorišnica so se tudi leto dokazali s svojo požrtvovalnostjo in pomočjo. Vključili so se v akcijo Drobtinica, aktivirali pa so se tudi po poplavah, ki so prizadele gorišniške obdravske vasi.
Akcijo ob dnevu hrane pod imenom Drobtinica so izpeljali 21. oktobra, ko so pred Mercatorje-vo trgovino v centru občine in pred trgovino Jager v Moškanjcih postavili stojnice, na katerih so mimoidočim ponujali kruh, sadje, zelenjavo, knjige, čaje, kostanje ,orehe in šopke rož...
Zbrane prostovoljne prispevke so namenili za pomoč financiranja šole v naravi, ki je precejšen znesek za starše z nizkimi dohodki, pa tudi za malice in učne pripomočke. »Ker vedno poskušamo pomagati po svojih najboljših močeh, zato smo se člani letos odločili, da ves izkupiček namenimo v osnovno šolo Ljubno ob Savinji. V tej šoli je približno 90 otrok ,ki so pomoči potrebni, kajti poplave so terjale svoje. Hvala vsem članom za pomoč ob stojnici, veliki hvala vsem za prostovoljne prispevke, hvala pa tudi vsem tistim, ki so naše stojnice bogato obložili,« je povedala predsednica OORK Gorišnica Danica Ambrož.
Avgusta pa so poplave prizadele tudi obdravske vasi v Go-rišnici, zlasti Malo vas, Muretince, Gajevce, Placerovce in Formin.
Foto: Arhiv OO RK Gorišnica
Člani OO RK so stopili skupaj in pomagali po svojih močeh. Razdelili so 20 prehranskih paketov z veliko zelenjave, kajti vsi prizadeti so imeli poplavljene vrtove, 31 Mercatorjevih darilnih kartic, na terenu razdelili vloge za pomoč prizadetim v poplavah, ki so bile nato vse uspešno rešene, starejši
občanki so kupili tudi talno oblogo in omaro za oblačila, dvema družinama pa donirali denar za nakup pralnih strojev. Ob tem, kot je posebej poudarila Danica Ambrož, so prizadetim v poplavah ogromno pomenili osebni obiski, pogovori s člani in članicami OO RK ter moralna podpora
in tolažilne misli. ki so bile vse uspešno rešene s strani RK Slovenije in slovenske Karitas.
Sicer pa OO RK Gorišnica skozi vse leto razdeljuje prehranske pakete socialno ogroženim družinam, njihovi člani in članice pa so tudi redni krvodajalci.
D. A.
^ RAK
(21. 6. - 22. 7.)
Pred vami bo teden, ko se bodo stvari vrtele s svetlobno hitrostjo. Ne boste počivali, ampak boste zelo aktivni. Znali boste združiti notranjo moč in delovno vnemo in tako tudi rezultati ne bo manjkal. Ugoden čas bo za nakupe, za klepete s prijateljicami in za sprostitev v savni.

m
LEV
(23. 7. - 22. 8.)
Kreativne umetnine vam bodo božale dušo. V tem tednu boste zajeli življenje z veliko žlico in pri tem boste tudi uspešni. Potrditev boste našli v tem, da vas bodo ljudje pohvalili. Na platno življenja boste vnašali s čopičem usode žive barve. V ljubezni bo vladala strast.
DEVICA
(23. 8. - 22. 9.)
Kocke usode se bodo zasukale tako, da boste imeli od vsega same koristi. Najbolj srečni in izpolnjeni boste doma in v okviru domačega ognjišča. Pravzaprav bo zelo ugodno, če si boste znali vzeti čas zase in za tiste dejavnosti, ki vas veselijo. Čarobni trenutki v dvoje vas čakajo.
- KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Pred vami je teden, ko se nekoliko umirite in si želite nekaj samote. Seveda se vam bo želja delno uresničila. Prišli boste do spoznanja, da je resnica tista, ki sega mnogo dlje. Spoznali boste ljudi, ki vam bodo odprli svet duhovnosti in vam pokazali lučko priložnosti. Zabavno bo.


VODNAR
^r» (21. 1. - 18. 2.)
Kovali boste neke načrte in si strmo utirali svojo pot. Pomembno bo, da ste nekoliko bolj previdni in premišljeni. Točke usode se bodo v ljubezni zasukale v vašo korist. Na delovnem mestu se boste izkazali kot dober pionir in k akciji vzpodbudili druge. Vabi vas zdrav način prehranjevanja.
RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Vsekakor je pred vami teden dobrih in ugodnih iztočnic. Napredovali boste po majhnih korakih in tako hiteli naprej po prašnih poteh usode. Veliko dobrih priložnosti vas čaka na delovnem mestu, kako jih boste izkoristili, pa je odvisno od vas. Našli boste idealno ljubezen.
petek • 10. novembra 2023
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
PRAZNIČEN DUNAJ, PRAVLJIČNI ADVENT V GRADCU IN-MfOENJAKL
DOŽIVELI BOMO:
•	pisane lučke na dunajskih sejmih in sprehod med veličastno zgodovinsko zapuščino
•	stojnice v mestecu Mariazell
•	obisk delavnice medenjakov
•	obisk hiše likerjev
•	srce čudovitega, adventno okrašenega Gradca
9. in 10. december
Dunaj bomo začeli spoznavati z letno rezidenco Habsburžanov-Schonbrunnom. Pred palačo se bomo ogreli na božičnem sejmu in pretegnili noge po grajskih vrtovih. Marija Terezija je poskrbela, da je danes nekdanja letna rezidenca biser stavbarstva 18. stoletja, vrtovi pa prava oaza miruv živahnem mestu. V središču Dunaja se bomo sprehodili mimo Opere, Hofourga, Španske jahalne šole, Albertine in Kapucinskih grobnic, do stolnice sv. Štefana. Predbožična sejma pred mogočno mestno hišo ali naTrgu Marije Terezije nam bosta čas, ko smo še posebej hvaležni, radodarni in ljubeči, spremenila v občutkov in okusov polno doživetje.
V mestecu Mariazell, ki se ponaša z znano Marijino cerkvijo nas bo privabil vonj po punču, kuhanem vinu, cimetu in sladkih dobrotah med 50 prazničnih stojnic, kjer posebno mesto najdejo tudi ročno izdelana darila. Obiskali bomo tradicionalno delavnico medenjakov in hišo likerjev. V deželnem mestu Gradec se bomo sprehodili mimo znamenitosti, ki nam bodo približale zanimivo zgodovino mesta. Uživanje adventa ob prazničnih stojnicah nam bodo pričarale pisane lučke.
Zagotovite si svoj sedež še danes
in pokličite poslovalnico Sonček,
Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82!
CENA 179 €
Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom nastanitev v hotelu *** v dvoposteljnih sobah
-1 x nočitev z zajtrkom - obisk delavnice medenjakov ter hiše likerjev, - vodenje in organizacija potovanja Splošni pogoji so sestavni del programa!
Štajerski TEDNIK I radioPTUI
A i\ SEZONA
1U.PROJekta
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
"NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJE)O SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO"
Tudi u tem šolskem letu bodo osnounošotci prepevali slouenske pesmi in se veselili u okuiru projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO, ki ga že deseto leto organizira družba Radio-Tednik Ptuj u sodelovanju z občinami in osnounimi šolami iz različnik regij Slouenije, uključno s Podraujem, Sauinjsko regijo, osrednjo Slouenijo in Primorsko. Projektu se pridružujeta tudi Noui tednik in Radio Celje. Naša želja je, da postane ta projekt nacionalen, zato uabimo use osnoune šole iz Slouenije, da se pridružijo. Vsaka prireditev bo uključeuala do 20 posameznikov ali skupin učenceu iz duek kategorij: prua kategorija zajema otroke od 1. do 5. razreda, druga pa od 6. do 9. razreda. Zmagovalca iz usake kategorije bosta napredovala u pot^nalni izbor, usi nastopi pa bodo dostopni na uradnik Facebook in Youtube pro^lik Radia Ptuj in Radia Celje.
Ce ste zainteresirani za sodelovanje, uas uabimo, da nam suojo željo ali interes sporočite na e-naslou: otrocipojejo@radio-tednik.si.
Slovenske narodne, ljudske in zabavne pesmi je prepevalo
.. mm-	^
vi'* mte z
iz Podravja in osrednje Slovenije Prireditve in oddaje si je ogledalo več kot
96.000 OBISKOVALCEV
V projektu je sodelovalo več kot
54 OBČIN SLOVENIJE
Kategorije otrok
od 1. do 5. in od 6. do 9.
razreda OŠ Zaključek prireditev s
SUPERFINALOM
26 najboljših pevk in pevcev
Več na www.otrocipojejo.si
1 Nr—
abavne A ^ lasbe
Posnetek festivala na TV Veseljak Golica v soboto, 11. 11. 2023, ob 20.00 W
radioPTUI
Nastopili so:
Fenomeni
Ansambel Gašperja Mirnika
Ansambel Dveh dolin
Lah-ov Boris s Prijatelji
Ansambel Lesarji
Skupina Lenarti
Prisrčniki
Ansambel Petan
Ansambel Murni
Kerlci
Firbci
Ansambel Andreja Bajuka
Štajerski TEDNIK
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 10. novembra 2023
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d.-bio-les, Vlado Medved, s. p., Tel. 041 610 210 ali info@ gozd-bioles.si.
POLAGANJE robnikov, tlakovcev, postavitev ograj, rezanje žive meje, košnja, čiščenje parcel, kleti in drugih prostorov z odvozom ter nudimo kombi prevoze do 1,5 tone. Srečko Turk, Muretinci 44a. Tel. 031 733 112.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
KMETIJSTVO
PRODAJAMO BELE PIŠČANCE domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji. Telefon 041 881 949
RAZNO
PRODAM rabljeno gostinsko pohištvo inox in konfektomat Juno, pomivalni stroj z mizo Hobart. Tel. 051 302 364.
MOŠKI, star 65 let, želi spoznati žensko od 50 do 60 let za prijateljstvo. Tel. 040 863 332.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - Ptuj, Ljudski vrt, Samostojna hiša (1981), uporabne velikosti 156 m2, zemljišče 597 m2, Cena: 189.000 EUR. Kontakt:
041 391 003 ^
RE/MAX
T POETOVIO
02/620 88 16 www.re-max.si/Poetovio
www.roletarstvo-amus.si
02 788 5417 041650914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
lloua Relta
www.novareha.si
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PVC okna, vrata, senčila
- \
«
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata.com
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtuj
/RadioPtuj
MARTINOVA POJEDINA IN NAJBOLJŠI PIŠKOTI
Sveži recepti z grozdjem in kostanjem ter slana baklava iz Egipta
NOVA DIETA KLINIKE MAYO
14 dni, 4 kg manj + 7 nasvetov, kako do ravnega trebuha
SUSAN ABULHAWA
Pisateljica, kije za palestinske otroke začela graditi igrišča
PSIHOLOGIJA
Fenomen deja vuja: raziskovanje nepojasnjenega
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124.
PRODAM luščeno koruzo in kravo za zakol. Tel. 070 799 072.
KUPIM nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878.
BELE kokoši in peteline, težke od 4 do 5 kg, prodajamo. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246.
«PO
. ■ mom
POSLUSNA REBEKA DREMELJ
Pleše tako, kot ukaže Ranko Babic
ZALJUBLJENI VID VALIC
Svoje Valentine ne skriva več
DESA MUCK ŽALUJE
Tiho slovo njenega očeta
VINARSKA DEDIŠČINA DRUŽINE ISTENIČ
Nik in Mark sta prevzela posle
KUHARSKI NASVET CHEFA MOJMIRJA ŠIFTARJA
Slaba volja, slaba hrana
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Jana, za samo 4,99 EUR in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
00:00 OS: 00 08; 30 09:00 10:15 11:10 11:30 13:10 14:20 17:00 18:00 19:30 20:00 21:00 22:00 03:00
SOBOTA, 11. november
Video strani
Jutranja telovadba
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Blagoslov orgel v cerkvi sv, Marjete
Utrip Ormoža
Ptujska kronika
Koncert Karitas Ptujske in Zavrike dekanije Starpoint prodajno okno Video strani
Starpoint prodajno okno
2S let TD Rodlehnik
Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
Srečanje veteranov Gasilske zveze MCZ
Marti nova nje v Prvencih in Bukovcih 2022
Starpoint prodajno okno
Video strani
NEDELJA, 12. november
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroška oddaja
09:00 Praznujmo s pesmijo na Hajdini
11:00 Marti nova nje na Vidmu
13:00 50 let podjetja Hanželič
14:00 Za pojmo prijatelji
15:00 Kronika Iz občine Gorisnlca
16:00 25 let TD Podlehnik
17:30 Od koruznega zrna do izdelka
18:00 Koncert Rotary kluba Ptuj
20:00 Zimska urica, gost Alfi Nipič
21:40 Video strani
PONEDELJEK, 13. november
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
09:00 250+2 let prve omembe šolstva v Zavrču
10:10 Ptujska kronika
10:35 Utrip Ormoia
11:20 25 letTD Podlehnik
13:00 Starpoint prodajno okno
14:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Martinovanje na Vidmu
19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja
20:00 Srečanje veteranov Gasilske zveze MCZ
21:00 Predavanje, zdravilne rastline
22:30 Starpoint prodajno okno
23:30 Video strani
STIKI
petek • 10. novembra 2023
Oglasi in objave
Štajerski	23
Pravijo, da čas vse rane zaceli... Vendar ne ozdravi odhoda naših ljubljenih oseb... Samo živeti moramo naprej.
SPOMIN
12. novembra bosta minili dve leti, odkar si nas zapustil, dragi
David Leber
Z mislijo nate.
Dedi Ivan, babi Hedvika in teta Bojana z družino
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si.
SPOMIN
6. novembra je minilo leto žalosti, odkar si odšla od nas, med angele, naša
Alenka Vaupotič
Z MESTNEGA VRHA 17
Hvala vsem, ki postojite ob njenem zadnjem domu, prižgete svečko in jo ohranjate v lepem spominu.
Tvoji domači, ki te pogrešamo
Čakate me, rože cvetoče, za hišo domačo zeleni gaj, moj dragi, domači kraj. Rad bi prišel, oh rad. A tja me več ne bo, ker vzel sem slovo.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, moža in dedka
Janeza Kuharja
SPUHLJA 8
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter znancem
za darovano cvetje in sveče, denarno pomoč ter stisk roke.
Zahvaljujemo se gospodu župniku Andreju za opravljen obred,
pevcem za odpete pesmi, zastavonoši Društva upokojencev
Spuhlja, godbeniku za odigrano Tišino, osebju bolnišnice Ptuj
ter pogrebnemu zavodu Javne službe Ptuj. - . „. . .
Žalujoči: vsi njegovi
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si.
Nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče
Frančiške Kokol
IZ BODKOVCEV 31
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem, ki ste jo v velikem številu pospremili na zadnji poti. Darovali za sv. maše, cerkev, cvetje, sveče ter nam izrekli sožalje. Hvala gospodu duhovniku Dušanu, pevcem, za odigrano Tišino, g. Janku za molitev, govornici Dragici za lepe besede, zastavonošema, podjetju Mir in vsem, ki ste nam pomagali. Iskrena hvala vsem.
Žalujoči: sinova Anton, Lovrenc, hčerka Marija z družinami
Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner)
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila naša draga mama, tašča, babica, prababica in sestra
Ljudmila Korpič
IZ APAČ 5
Od nje se bomo poslovili v soboto, 11. novembra 2023, ob 13. uri na pokopališču v Lovrencu na Dravskem polju. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri.
Žalujoči: sin Janko in hčerka Zdenka z družinama
ter drugi sorodniki
w
Štajerski tednik " časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami
na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeiiprvu
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
v
Štajerski
www.tednik.si
majda.segula@rndHrtedMk.si, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radia-tednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK

NAROČITE STAJERSKI TEDNIK
biteJrmlačno_^agraqo

w 1
K
m'
NAROČILNICA ZArersk,
Ime in priimek: Naslov:
Telefon:	E-naslov:
Datum naročila: J	Podpis:
G Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (e-mail)
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica


Ï^ÉiKil :
mm-
Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Postanite novi naročnik Štajerskega tednika in prejeli boste privlačno darilo za pripravo prazničnih kulinaričnih dobrot. Pravokotni pekač 7L iz borosilikatnega (kaljenega) stekla in Magic pekač za muffine, za 6 kosov.
Nagrado lahko prevzamete v tajništvu Radia Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3 na Ptuju, vsak delavnik med 7.00 in 15.00.
Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 34 16. Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina
24 Štajerski
Križem kražem
petek • 10. novembra 2023
Ptuj • Poklonili so se prazniku ptujskega škofa sv. Viktorina	Podlehnik • Srečanje starejših občanov
Ponosni na dolgo zgodovino krščanske vere	Veselo v jeseni življenja
V cerkvi sv. Jurija je že tradicionalno 3. novembra, na praznik ptujskega škofa in mu-	V jeseni življenja ljudje potrebujejo druženje, lepo besedo in sočutje. V ta namen občina
čenca sv. Viktorina, kije bil prvi razlagalec svetopisemske knjige v latinskem jeziku,	Podlehnik pripravlja tradicionalna srečanja starejših občanov. Tudi letos je bilo veselo.
Somaševanje je vodil p. Andrej Feguš, ki je v svojem nagovoru poudaril, da morajo biti Ptujčani in še posebej krščansko občestvo hvaležni za tedanjo krščansko skupnost na Ptuju in tedanjega škofa mučenca sv. Viktorina. V Rimski Poetovioni je prevajal Sveto pismo, oznanjal krščansko vero ter povezoval vzhod z zahodom. Ni samo daroval življenja za krščansko vero v času velikih preganjanj cesarja Dioklecijana leta 303, tudi kot razlagalec Svetega pisma je pripomogel k boljšemu razumevanju teh besedil. Viktorin Ptujski je bil sploh prvi, ki je neko svetopisemsko knjigo razlagal v latinskem jeziku, s tem pa je spodbudil tudi druge, da so mu sledili, med njimi sta tudi Avguštin in Hieronim, ki se je rodil na območju današnje Slovenije.
P. Andrej Feguš je izpostavil, da moramo biti ponosni na tako dolgo zgodovino krščanske vere in na vse tiste, ki so jo živeli in prenašali iz roda v rod. „Naša odgovornost v današnjem času je, da to vero, ki smo jo prejeli od naših prednikov, tudi mi goreče živimo in jo podarimo svojim naslednikom," pa je še posebej izpostavil. Pri maši je pel zbor sv. Viktorina Ptujskega pod vodstvom zborovodje Petra Gojkoška. Spremljal ga je godalni orkester Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj.
Viktorina Ptujskega danes še vedno ne poznamo dovolj, povečati bi morali vedenje o njem, ki je bil prvi deželni ustvarjalec na našem območju, prvi, ki je znan z imenom, čigar dela so ohranjena. To bi moralo biti del naše splošne
izobrazbe, ni pa, zgolj zato, ker je bil kristjan.
Polna cerkev sv. Jurija pri slovesni maši pa vendarle potrjuje, da se vsaj na Ptuju zavedamo, kako velik mož je bil sv. Viktorin Ptujski, ki bi ga sicer morali počastiti tudi drugače, ne samo s poimenovanjem ulice, društva, postavitvijo kipa.
MG
OKNA, VRATA â -GARAŽNA
www.naitors.si
NAI/ORSnoo
Tel.: OZ 741 13 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1. Gorišnica
Zbrani so dan začeli z mašo, nato pa so druženje nadaljevali v dvorani kulturno-turističnega centra v središču občine. Po uvodnih nagovorih župana Sebastiana Toplaka, predsednice Društva upokojencev Martine Voda Horvat in ostalih je sledilo okusno kosilo.
V kulturnem programu so na-
stopile Ana, Manca in Zala ter tako tudi medgeneracijsko povezale srečanje, zapeli so Jablovški ljudski pevci in pevke ljudskih pesmi Trstenke. Za prijetno zabavo so poskrbeli ljudski godci Haloški škorci ter haloški humoristki Cilika in Lizika. Najstarejša občana Milka Žvikart (87 let) in Maks Vidovič (91
let) sta prejela še lično darilce.
V podlehniški občini deluje veliko prostovoljcev, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč osamljenim, ljudem v stiski in ostarelim. Zanje skrbijo člani Rdečega križa in Župnijske karitas, na lepe izlete in druženja pa jih vabi društvo upokojencev.	(Zdenka Colub)
potekala slovesna maša ■
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Katja Cafuta
Slovesna maša je potekala v cerkvi sv. Jurija.
V družbi z najstarejšo občanko in najstarejšim občanom


O
Koso
]az sem
C *
VuHaUnopstnMiena

* * *
nato mulo tri mesece.
zlate ribice.
Glede podarjenega

SfOBZNOWTW»
<><X><X><X><X><X><X><X><X><X><X^
Nagradno turistično vprašanje
D
o
7
o
o
novi princ karneval
Danes, jutri in v nedeljo bodo martinove prireditve dosegle vrhunec. Potekali bodo še zadnji blagoslovi novega vinskega letnika, za katerega vinogradniki, vinarji in vinoljubci upajo, da bo najmanj tako dober kot prejšnji letniki, ne glede na vse ujme, ki so spremljale letošnjo pridelavo.
Še vedno pa se bo mogoče podati tudi na krajše ali daljše izlete v naravo. Tudi november še kar vztraja z neobičajno visokimi temperaturami za ta čas. Z marsikaterega dvorišča pa bo tudi te dni zadišalo po pečenem kostanju. Po njem pa diši tudi na ptujski mestni tržnici, kjer bo še posebej živahno jutri, ko bo tudi Ptuj slavil prihod novega vinskega leta, z bogato ponudbo hrane in že uvodom v novo Kurentovanje 2024, z ustoličenjem novega princa karnevala. Veliko martinovanje bo potekalo tudi v Ormožu.
Z vinskim praznikom je povezana tudi pokušina vin Kogl, na katero vabi Galerija mesta Ptuj, skupaj z vodenim ogledom kabineta mojstra fotografije Stojana Kerblerja, ki je tudi vitez vina, izjemen poznavalec vin. Ogled bo vodila dr. Marjeta Cigle-nečki. V teh dneh pa je luč sveta ugledala knjiga Hvalnica trti in ljudem avtorjev Vladimirja Korošca in Sto-jana Kerblerja, ki je posvečena vinu in vinogradnikom ter delovanju vinskih vitezov na območju Ptuja in Ormoža.
V ptujskih razstaviščih in galerijah so postavljene nove razstave. V Galeriji mesta Ptuj se jim bo 14. novembra pridružila razstava Peri-no & Vele: arheologija dnevnika, ki bo na ogled do 7. januarja. Kustosa razstave sta Marika Vicari in Jernej V pričakovanju osrednjega ptujskega martinovanja
Forbici. V razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj pa so 7. novembra odprli razstavo ob 100. obletnici rojstva dr. Štefte Cobelj, na kateri se z likovnimi deli predstavljajo člani likovne sekcije dr. Štefte Cobelj DPD Svoboda Ptuj. Tisti pa, ki ste zamudili odprtje razstave Bogdana Čobala v Galeriji Luna v oktobru, se lahko udeležite vodenega ogleda po razstavi Zrak - Voda - Zemlja - Ogenj, ki ga bosta 18. novembra izvedla umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik in umetnik.
Lonely planet je kolesarsko pot Trans Dinarica, ki se začne v Sloveniji, umestil v svoj vodnik Best in Travel 2024. Prva in edina kolesarska pot, ki povezuje vseh osem držav zahodnega Balkana, vključno s Slovenijo, je najboljša potovalna izbira za leto 2024 (Best in Travel). Zmerno zahtevna pot, dolga je 3364 km, vodi skozi Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Albanijo, Severno Makedonijo, Kosovo in Srbijo, mimo impre-
sivnih gorskih verig, Jadranskega morja in kristalno čistih jezer in rek, ki na piedestal postavlja trajnostno raziskovanje Unescove dediščine.
Leta 1999 so na Ptuju proslavljali dve pomembni zgodovinski obletnici, 1930-letnico prve omembe Petovione v pisnih virih in ioo-letnico odkritja I. mitreja na Hajdini ter postavitve zaščitne stavbe nad njimi. O teh dveh dogodkih smo tudi spraševali v nagradnem turističnem vprašanju, na katerega pa pravilnega odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. Ob tej priložnosti je na Ptuju potekalo tudi mednarodno znanstveno srečanje Ptuj v Rimskem cesarstvu, Mitraizem in njegova doba, ki je zelo odmevalo ne samo v strokovni, temveč tudi širši javnosti.
Danes sprašujemo, katerega leta je M. Abramic napisal prvi vodnik po muzejskih zbirkah. Izšel je v nemškem originalu, kasneje pa še v slovenskem prevodu Antona Sovreta. Takratni muzealci so si namreč zelo prizadevali, da bi znanja o bogati kulturni dediščini dosegla čim širši krog ljudi. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj (Termalni park). Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 17. novembra.
Foto: Črtomir Goznik