65. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 20. marca.
XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan *ve#er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avs tr o-oger s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom radina se po 10 kr.
na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za taje de 2«le toliko več, kolikor po&tnina znaSa. Za oznanila   plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., ta se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi bs ne vračajo. — Uredništvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu St, 12. II P rii v u i S t v ti naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Smolka.
V Ljubljani, 20. marca. Predsednik poslanski zbornici dr. Fran Smolka 86 je otipov* dal mandatu iu se s tem umaknil s torišča javnega delovanja v zatišje privatnega življenja.
Čas je tirjal svoj tribut! Odstopil je tudi sadnji nositelj tradicij Kromeriškega državnega zbora, predstavitelj demokratizma, kakor Be je razvil sredi našega veka, bistorično-zanimljivo lice — Smolka.
Smolka Be je rodil dne* 5. novembra I. 1810 v Ealuši, v okraju strvjskem, kjer mu je oče služboval kot uradnik. Za časa njegove mladosti uzbujalo so je v Poljakih novo narodno življenje in poljski emigranti delali bo velike priprave za obnovljenje poljske države na demokratični podlagi. Smolka se je z vso energijo oklenil tega gibauja in si pridobil v narodni stranki velik ugled, »osebno ko Be je I. 1840. nastanil v Lvovu kot odvetnik.
V narodnih krogih, hotečih obnoviti poljsko slavo, zastopal je Smolka idejo, da je z vso silo delati na to, da Be masa naroda pripravi za revolucijo in lotil se je tega nevarnega iu težavnega posla s tako uztrajnostjo in odločnostjo, da je v kratkem postal jeden najuplivnejših in najpopularnejših narodnih prvoborilcev. Vlada je skrbno pazila na vse gibanje galiških Poljakov, zasledila spletajočo se narodnu organizacijo in zaprla I. 1841 Smolko in celo vrsto njegovih somišljenikov in sotrudnikov. Štiri leta prebil je Smolka v preiskovalnem zaporu, dokler se ni I. 1845 razglasila sodba. Sodišče obsodilo je Smolko radi veleizdaje na smrt; ta sodba H« vsled izdane amnestije ni izvršila, Smolka je bil celo iz zapora izpuščen, a izgubil je doktorsko do-Btojanstvo in pravico, izvrševati advokaturo, ter se je moral za obstanek težko boriti. Od tega časa, pa do 1. 1848. ni stopil v javnost; to leto poslan je bil na slovanski sbod v Prago, a ker mu ni pri-jal smer slovanski politiki, določen na tem Bbodu, zapustil je Prago in se obrnil na Dunaj, kjer je dobil vrst, da ju bil v Lubačovu voljen poslancem za Dunajski državni zbor. V državnem zboru stekel
LISTEK.
Vida.
Lopa Vida je pri morju sta'a, Tam na brodu Bi peljuice pilila, Črn zamoic po sivem morju pride, Barko vstavi, vpraša lepe Vide: „Zakaj, Vida! nisi tak" ruddča? Tak rutieča nisi, tak' cveteča, Kakor si ti prve let a bila ?"
Vida lopa je odgovorila : »Kak1 bi b'ia rudeča in cvetćća, Ker zmlela mSne je nesrćoa! Oh! doma bolno je mojo dote. Poslušala sem nt umne svete! Omožf la sem so, starca vzela ; Malokdaj sem sVotica vete" a. — Bolno dete cel dan prejokuje, Ce'.o dolgo noč mož prekašljuje!"
Črn zamore ji reče ino pravi: aČe doma jim dobro ni, ž rja m' Se čez morje vzdignejo; ti z mano Pojdi srčno 8» ozdravit rano. — Kaj ti piavim, po te, Vida zala! Je kraljica špaujska me poslala,
si je ca malo dnij toliko upliva in toliko simpatij, da je bil voljen v komisijo za ureditev uBtave in v nje pododsek. Smolka deloval je v državnem zboru za svobodomiselni, demokratični princip in imponira I ministru Bachu tako, da mu je ta ponudil mesto predsednika apelacijskomu sodišču v Lvovu, a Smolka je ponudbo odklonil. Za časa oktoberskih homatij bil je Smolka večkrat v največji nevarnosti, zlasti ko je branil ministra Latoura, katerega mu je razjarjeno ljudstvo iztrgalo iz rflk. Po Strobachovem odstopu je bil voljen predsednikom državnega zbora ter ostal na tem mestu na Dunaji in v Kromerižu, dokler ni bil drž. zbor razpuščen.
,Smolka se je tedaj vrnil v Lvov in šele leta 1860. Htopil zopet v politično življenje, ko je bil voljen deželnim poslancem gališkim in državnim poslancem. PolJBkega ustanka 1. 1863. se ni udeležil, ker ni veroval v njega uspeh, a poljski revolucijo-narni tribunal ga je obsodil radi tega na smrt, vsled česar se je odpovedal poslanstvu, ter je zopet prevzel šele 1. 1865.
Od tedaj, oziroma od I. 1868. bil je Smolka ves čas Član državnega zbora, in sicer ne več svobodomiseln, ampak bolj konservativen, navidezno demokratičen politik. L. 1879. voljen je bil podpredsednikom poslanski zbornici, dne 14. marca 1881 pa predsednikom.
Kot predsednik je bil Smolka ljubezniv, po-Btrežljiv, dobrohoten in popusten, a ker je uvidel, da sodi na to mesto mlajša moč, umaknil se je sam. V poslanskih krogih stekel si je toliko simpatij, da ga bode zbornica ohranila vedno v najboljšem spomiuu in da mu vsi krogi brez razločka iskreno že o, naj bi še dolgo vrsto let užival zasluženi pokoj.
Državni zbor.
Na Dunaji, 18. marca. Govorica, da bo razprava o finančnem zakonu posebnega političnega pomena, morda celo začetek nove parlamentarne situvacije, se ni obistinila Iz začetka se je pač nekaj takega pripravljalo, a v zadnji uri dali so vsi odlični in odločilni voditelji izbrisati
Ji dojiti mladega kraljica, Sinka njen'gs, inlad'ga cesarica. Ga dojila boš mo ..ibala, PesiVala, mu postijo postil ala, Da zasja. mu lope pesmi pela ; Huj'ga dela tam ne boš imola."
V barko lopa Vida je stopila; Ar ko sta od kraja odtegnila, Ko je barka že po morju tekla, Se zjokala Vida je in rekla: „0h! sirota vboga kaj Bem strila! Oh! komu sem jaz doma pustila, Dote svOje, sinka neboglen'ga, Moža svdjga, z letmi obložeVga."
Ko pretekle so bMe tri nedelje, Jo h kraljici črn zamore pripelje. — Zg6daj lepa Vida je vstajala Tam pri oknu solnca je čakala, Potolažit žalost nezrečSno. Poprašada eotnee je rumeno: aS6lncel žarki solnca! vi povete, Kaj moj sinek dela, bolno dete?"
, „Kaj bi delal zdaj tvoj sinek mali! Včeraj svečo revci so držali; In Lvoj Btari mož je šel od hiše, Se po morju vćzi, tfibe iše,
svoja imena iz zapisnika govornikov. Kakšne zakulisne dogodbe so ua to uplivale, še ni znano.
Začetkom seje rešila je zbornica nekatere nujne predloge, potem pa nadaljevala debato o finančnem zakonu.
Po8l. Biankini dokazuje, da je sedanji politični sistem tako nesrečen, da propada vsled njega gospodarsko in politično življenje. Zidovi naše državne zgradbe so nevarno razpokani, a Hrvatom se ježe" lasje, ko čujejo, da je poganjanje za češko državno pravo odkrita veleizdaja. Govornik pojasnjuje pravno veljavnost hrvatskega državnega prava in naglasa, da tirjajo Hrvati na podlagi tega prava integriteto in samostalnost sveje domovine v okviru habsburške monarhije ter da se ne bodo nikdar odrekli tej tirjatvi. Hrvatsko-ogerska unija ni bila po pravu nikdar kaj drugega, kakor personalna unija, vse druge pravice si je Ogerska uBurpirala s krivico in silo. Hrvatska ni bila glasom zgodovine nikdar Ogerski podrejena. Leta 1848 rešili bo dinastijo Hrvati in ubranili Dunaj pred Madjari, zahvale pa za to niso dobili nobene. Hrvatski narod pošilja svoje zastopnike v to zbornico, a ti se tukaj ne čutijo domačini.
Finančni minister dr. Steinbacb reasumira splošno sodbo o finančnem položaju in konstatira, da so se razmere izdatno zboljšale. Ravnovesje v drž. gospodarstvu je že več let utrjeno. Nove tir-jatve do davkoplačevalcev se snujejo vedno iz novih potrebščin, in gospodarstvo, kateremu je za to, da ohrani ravnovesje mej dohodki in troški, mora takoj iskati pokritja za večje izdaje. To načelo solidnega gospodarstva je sosebno upoštevati pri investicijskih izdatkih, ker so prav ti najnavadnejši uzrok, da nastane v državnem gospodarstvu — deficit. Pri nas se vedno povdarja, da so državne blagajnice polne. Finančna uprava je to dosegla le z velikimi težavami, te prihranke, alco jih je smeti tako imenovati, pa potrebuje nujno za izvršitev valutne reforme, kajti če je država podjetnik, potrebuje nujno za izvršitev valutne reforme, kajti če je država podjetnik, potrebuje tudi zadoBtuih prometnih sredstev. Glede pasivnosti iu aktivnosti posamnih kronovin se
TSbe iše, in se grozno joka, Od britkosti nj&nu src« poka."" Ko na veier pride luua bleda, Lepa Vida spet pri oknu gleda, De b' si srčno žalost ohladila, Bledo luno je ogovorila : „Luna! žarki lune! vi povete, Kaj radj sinek dela, bolno dćte? —
„.Kaj bo d6lal zdaj tvoj sinek mali I
Dau's so vbogo s'roto pokopali,
Ino oča tvoj je šel od hiše,
Se po morju vdži, tfibe iše,
Tebe iše, se po t6bi joka,
Od britkosti njomu Brce poka.""
Vida lepa se zjokala huje, K nji kraliica p m le, jo sprašuje: „Kaj se tObi, Vidal je zgodilo, De tak' silno jokaš in tak' milo?" Je kraljici ickla Vida zala: „Kak' bi a'rota vboga ne jokala! Ko pri oknu zlato sem posodo Pomivala, mi je |adla v vodo, Je iz okna padla mi visCc'ga Kupca zlata v dno morja globCc'ga.* Jo tolaži, leče ji kraljica: .Jenjaj jokat in močiti lica!
je tudi marsikaj govorilo, a dotični računi niso bili pravilni. Valuta je postala sainostaluejša, ker so že odpravljeni nekateri aleatorični momenti. Vrednost našega denarja je odvisna od trgovinske bilance, ta pa lani ni bila dobra, kakor se je videlo pr! kursib. Vedeli sto mo biti, da naša valuta ni več odvisna od vsdn'4 premeujtejoče ie cene srelSlra, sicer pa j" treba počakati, kako se bodo razmere razvile, kajti preračuni ti se to ne da
Posl. Teliflzefeskl povdarja, da ao se od I. 18G8. letni troski pomnoftli za 11 milijenov goldinarjev, dohodki pa za 13 milijonov. Divftna moč prebivalsva se ni večjim plačilnih primerno pomnožila, nižji sloji celo izdatno obožali, ker imajo večja bremena nositi, kakor v drugih, kulturelno in gospodarsko naprednejših državah. Gališka je jako težko obremenjena; ako so v tej deželi davčni za« stanki veliki, je tega krivo siromaštvo prebivalcev, ki davkov ne morejo plačevati. V narodnostnem * /ii u se je od I. 1890 marsikaj storilo za Maloruse, a Btoriti je še mnogo, predao preneha dolgoletna borba.
Posl. dr. Začek sodi, da je po zadnjih zmernih govorih dra. Plenerja in drs. Russa zavladala splošna negotovost ua polju „unreduega porazum-Ijenja" in te ni odpravil niti včerajšnji govor Scharschmidov. Sebarschmid je rekel, da je izključena vsaka diskusija o češkem državnem pravu. Ako je to zanj načelo, potem je to nepremostljiva ovira vsakemu porazumljenju. Čehi niso nikdar zahtevali samostalne slovanske države sredi Evrope, jedino, kar tirjajo, je primerna samouprava, to pa je mo&l doseči, ne da bi se oškodila državna celokupnost in jedinost. Prej ali slej se bodo tudi nemški liberalci ogreli za to misel. Čehi, Poljaki in Malorusi se bore za svojo eksistenco in zato je obžalovati, da je vUda jela Nemcem v korist popuščati od svoje naloge, porazumeti in spraviti posamne narode. Za državo bi bila velika nesreča, da čukamo z uredbo notranjih  razmer do kritičnega trenotka.
Posl. Zallinger zavrača trditev, da je bila inkvizicija cerkvena institucija in da je cerkev odgovorna za grezuvitosti, katere je zakrivila inkvizicija. Klerikalni poslanci se drže neomabljivo svojega krščunsko-tionservativnega programa in ne bodo pre-menili svojega stališča, ker prisega, storjena pred kritnim kamnom gre uad vse drugo prisege.
Posl. dr. Lueger konstatira, da fiuančnega ministra ni več v zbornici, čeprav debata še ni kon-Čaoa. Najbrž je pogledal v zapisu1 k govornikov in videvši da so upisani Začek, Zillinger in dr. Lueger si je mislil: Začek bo govoril o Cehih, Zallinger o verski šoli, Lueger pa o Židih. Potem je izginil iz zbornice. Češko vprašanje je že dolgočasno. Govornik izjavlja, da njegova stranka zato več ne vleče na površje židovskega vprašanja, da bi vzela izgovor liberalcem, trdeči in, da radi tega ni mGM uspešno delovati v parlamentu. Sedaj pa liberalci ne dajo Židom miru iu sicer iz ljubezni do velekapitala in z ozirom na bližajoče se občinske volitve na Du-naji. Govornik ho izreka za neodvisnost katoliške cerkve,   graja Schmerlmgov volilski red in razmere
Drugo kupco Blato Ion kupila, Te pri kralju bolem 'zgovorila. Id', kraljica doji, mo.ga sina, Da te mfue tvoja bolečina!"
Kos kraljica kup'co je kupila, Rim pri kf&lju jo je zgovoria; Vsak da u vitnder je pri oknu stala, Se po sinku, oču, mož/ jokala.
„Stabat Mater."
Prihodnji veliki koncert ^Glasbene Matice" dne 24. in dne 27. sušen bode imeniten dogodek ne le za glasbeni nuš zavod, ampak za Slovenstvo sploh. Bodoči pisatelj kulturno zgodovine slovenskega naroda bode, pišoč o glasbenem razvoji slovenskem, izvestuo na odličnem mesti zabeležil čin, ki že s tem, da se je sploh omogočil, svecioči o velikanskem napredku našem v pevskem pogledu. Dvofakova „Stabat Mater", delo svetovne slave, umotvor, ki je v prvi vrsti inorodcem dokazal, da i Slovani UBpešno tekmujejo ž njimi na glasbenem polji, ta skladba bo bode imenovana dneva izvajala v nas maloštevilnih Slovencih! Sto in trideset pevk in pevcev bode pelo, spremljanih od popolne vojaške godbe, in uad dve uri bode vsak;krut trpelo! — Da bode pa i širše glasboljubuo občinstvo dostojno pripravljeno na ta — lahko rečem — svečanostim praz-
na Ogerskem. Velika večina Židov neče delati, ampak samo tožiti in krošnjariti, s tistimi pa, ki se upirajo tej korupciji, ravnajo tako, kakor so nizozemski žiiije ravnali s SfHuio. Hi hočeftjo tlalfiftfao Mobo'oM, društveno in zbordvfclno prostost in — v*Saj jas — splošno volilsko pravo. L-beralci ne r.ejo tega nič, ampak zlorabljajo svojo moč bolj brezozfrno, kalror neidfaj inkvizicija. Ta je svoje sovražnike požigala; to je bilo vsaj hftro končano, liberalci pa uničujejo svojim nasprotnikom eksistenco. Govornik očita levici, koliko škode jo prouzročila državi in da je se-iaj po I2letui opoziciji Šla V Taaffe&v tabor, ter izreka željo, da bi Bog rešil avstrijske narode Rotb-8childovih krempljev.
Posl. dr. Menger očita Luegeiju, da ima dolg jezik, a malo v glavi; levičarji spoštujejo vsako versko prepričanje, sicer pa je protiseraitsko gfbanje dobro, kajti Židom tako nič ne škoduje, ie kristijauom iu to gospodarski. Porazumljenje mej Čehi in Nemci jo sicer želeti, a Čehi bo v tej debati vedejo tako, da skoro nikakega upanja ni, zato se pa morajo nemške frakcije zjediniti , da varujejo narodno eksistenco.
Debata se na to zaključi. Generalnima govornikoma se volita poslanca dr. P 1 e n e r in dr. M a -s a r y k.
Prihodnja seja jutri.
Politični razgled.
Motraii.e dežele.
V Ljubljani, 18. marca. Državni »bor,
V današnji seji državnega zbora vršila so bode volitev novega predsednika namesto odstopiv-šega dra. Smolke. Za to mesto je določen levičar baron Chlumeckv, dosedanji podpredsednik. Glede podpredsednikov se baje Btrauke še niso zjedinile, tako da morda danes še volitve ne bo. Prvim pod predsednikom je določen nemški konservativec dr. Kathrein, na njegovo mesto pa ima priti kakov Poljak. Poljski klub je najprei kaudidiral poslauca Madeyskega, a ta, kakor naznanjajo Duuajski listi, ui našel milosti pri Uohenvvartovcih, kur je liberalec in goreč prijatelj levičariev, tako da se bodo Poljaki najbrž odločili za posl. Abrahamovvcza, ki pa tudi ni dosti bolji od Madeys*ega
Važen pretilog*
V poročilu iz držnvnega zbora smo naznanili, da so v zadnji seji poBlanske zbornice, mladočeški poslanci predložili načrt novemu volilskemu redu ua podlagi splošue voliluke pravice. Po tem načrtu, ki gotovo ne bo obveljal, ker je jedmo pravičen, bilo bi v zbornici 400 poslancev in sjcer bi imeli poslancev: Češka 98 (62 Čehov in 36 Nemcev), Mo rava 38 (27 Čehov in 11 Nemcev), Sleško 10 (2 Neiica, 5 Čehov iu 3 Poljaki), Gališka 110 (3 Nemce, 60 Poljakov in 47 ualorusov), Bukovina 11 (2 Nemca, 5 Malorusov in 4 Romune), Dalmacija 9 (Hrvatov), Primorsko 12 (3 Hrvate, 4 Slovence iu 5 Italijanov; Kranjska 8 (Slovencev), Sta jerska 21 (14 Nemcev, 7 Slovencev). Koroška 6 (4 Nemce, 2 Slovenca), Tirolska iu Predarlsko 16 (10 Nemcev, 6 ltali|auov), Sjlnograd 3 (Nemce), Dolenjo Avstrijsko 45 (44 Nemc-jv, 1 Čeha) in Gorenje Avstrijsko 13 (Nemcev) Po narodnosti bi torej bilo 92 Genov,   145 Nemcev, 63 Poljakov, 52
nika slovenske muze, smatram si za tajniško dolžnost svojo, podati tu nekaj zgodovinskih črtic, tikajočih se skladatelja in skladbe.1)
Auton Dvorak je jedna onih redkih in ve ličantnih prikazuij, ko se umetnik, ud prirode raz-kušuo uadarjen, toda nepoznan in od materijelne bede tlačen, po silnem naporu in železni vztrajnosti z lastno močjo brez vsako druge podpore v/pne iz popolne nepoznauosti do svetovne slave.
Porodil so je 8. septembra leta 1841. v Nela-hozevsi pri Kralupu ua Češkem kot sin neimovitega krčmarja in mesarja. Za časa ljudske šole se je učil pri domačem učitelju Josipu Sjiitz-u petja in vijoline iu se kmalu toliko izvežbal, da ju o raznih svečanostih, plesih in tudi v cerkvi pomagul peti in gosti. Leta 1853. ga pošlje oče k stricu v vasico Zlonic, da bi dovišil tretji razred ljudske šole. Tam se deček uči ob jednem pri orgauistu A. Luhmannu tudi klavirja, orgel in nekaj teorije. Ko je leta 1855. v Češkem Kamilicu (okraj Tettschenski) pri urganistu Hancke-ju nadaljeval svojo glasbeno izobrazbo in se zajedno priučil nemščini, pozove ga oče čez leto dnij domov
•) Obširni, osem stranij obsozajoci programi z latinskimi in slovenskimi besedami, z m u z i k a 1 n i m i m ot i vi na notah (!) in obsirniioi zgodovinskimi podatki o skladatelju iu o Bkladbi, se dobivajo a 10 kr. Kaj bi nihče no zamudil omisliti si tak, v Ljubljani do sedaj Se nepoznan program, ki ni da bi ga zavrgel po koncertu, ampak hrani trajno vrednost in ostaja lep spominek.
Maloruso/, 4 Rumuni, 12 Hrvatov, 21 Slovencev in 11 Italijanov. — Volilsko pravo bi imeli vsi samosvoji državljani, stari 24 let. Volitev bt b-la tajna. Določitev volilakih okrajev bi bila stvar deželnih odborov, IsteTl bi imeti rešiti vaš fetlatriietjte itd. — Levičarji d* nudfd potrti, ker i te A predmgom, za kateri nečefo glasovat?, je znova dokazano, kako piAkavo je njiftovo MbbVMoljubie. D* kOnsIJrvativci tudi nišo uneti za ta pt'e'dlu^, ie po sebi umevno OgčrJkA kridk. Cerkvenopoiiticni dfeoadl jO jšoo^rfla sltuva-cuo v taki meri, da je kriza »lordi buriogibna. Afera Tis/.a-Asb.ith je dala temu prvi povod, sedaj pa se čup* tudi o nekem pomenljivem nespffljkzum-ltenjn mej tis/.o i6 mimrterštiift |VterWe<mikom VVekerlom. Ta je namreč v zadevi Tisza-Asboth storil neke izjave, s katerimi pa ni bil zadovoljen Tisza Kalman NaroČil je torej svojemu bratu ministru grof j Ltjošu. T szi, naj posreduje pri We-kerle-u, da bi ta svojo izjavo nekoliko premenil, a ker \Vekerle tega ni hotel storiti, namerava tudi na Dutiaji kaj malo priljubljeni Lajoš Tisza deini-sijouirati.
V aa «e tz} e- d rtA v e.
Bolgarske homatije. „Novoje Vremja" priobčuje zanimljiv dopis iz Bolgarske, iz katerega je videti, da nameravata Ko-buržan in Stambulov energično postopati zoper metropolita Kleuieuta. Stambulov je baje rekel, da ne odneha, če bi Ruska tudi začelu vojno zoper Bolgarsko, ki ima neovržne dokaze za to, da je bil metropolit Klement vedno ruski ag^ut iu je vedno zastopal ruske interene. V Trnovo je že prišla preiskovalna komisija, kateri prt da -duje Lukanov, kije tudi Panico in druge rodoljube ua smrt obsodil. Lukanov je Stambulovu udana kreatura. Metropolit Klement je sedaj zaprt v Petropavlovskem samostanu, kjer ga Btraži 30 orožnikov, ki pa mo vsi Nebolgsri. Pravda se bo v kratkem začela; sedaj preiskujejo biriči metropolitove spise, da bi je izkoristili zoper Rusijo.
Mimski anarhisti.
Korupcija sedaj vladajoče stranke je izdatno pomnožila vrste anarhistov iu le-te navdala z novim pogumom za pogubonosno svoje delovanje. Zadnji čas so anarhisti poskusili več dinainitnih atentatov. Policija je zasledila 26 anarhistov in sodišče je te brezvestne krajstoletnike obsodilo na daljši zapor. Ateotati pa vziic temu niso prenehali; prav te dni bilo je zopet pet atentatov. Policija upa, da bo di-namitarde zasledila, ker ni dvoma, da imajo hudodelci politične namene. Prebivalstvo je v velikem strahu, kar je naravno, saj ni, da bi se vse bombe morale pravočasno najti.
Jules J?erry*
Tri tedne je tega, kar je bil Jules Ferry, po osemletni politični smrti, rehabilitiran, sedaj pa žaluje Francija za jednim najboljših svoj h sinov. Po svojih talentih iu antecendencijuh kakor po svojem nesebičnem značaju je bil Jules Ferry poklican, zavzeti v moderni Franciji odlično mesto in nihče ni dvomil, da je z ujegovo izvolitvijo za predsednika Beuatu napovedana tudi njegova kandidatura za pred« s'dstvo republike. Jules Ferry se je rodil 1. 1832. in se posvetil advokaturi. L 1867 je postal poslancem. Od početka svojega političnega delovanja bil je odločen nasprotnik klerikalnih uspiracij. Lota 1879. jo v Waddingtonovem ministerstvu prevzel naučni portfelj in kot tak je odpravil vse jezuvitske in redovnišku učilnice, katere n so bile državno potrjene. Bd je potem še pozneje večkrat minister in ministerski jjredaednik, i/posloval zakon, s kateiim
v Zlonic, kamor so je rodbina preselil-, in odloČi sina, da se izuči mesurstva. Ali 151etnemu Dvofaku se je bila godba že preveč priljubila, nego da bi bil mogel zadovoljen biti s takim poklicem, Goreče je žeiel priti v zlato Prago iu se tam vsaj toliko izobrazit1, da bi mogel kje postati organist. Po dolgem obotavljanji privoli oče v to in oktobra meseca leta 1867. se poda 1 Gletni Dvorak v staroslavno Prago, gnan od neukročenega koprnenja po višji glasbeni izobrazbi. V Pragi VBtopi najprej v takrat slavno Pitzsch-evo privatno nrglarsko šolo in se skozi tri teta kar najmarljivejše uči. Ker pa mali denarni prispevki, katere mu je oče s početka mesečno pošiljal, kmalu usahnejo, skrbeti je moral Dvora'* sum za vsakdanji živež in — trpel je mnogo bede in pomanjkanja. Pri neki zasebni godbi je igral na vijolo po raznih praških gostilnah. Ko se je leta 1862. otvorilo češko začasuo gledališče, oskrbovala je ta kapela gledališko godbo. Ko je pa mlademu gledališču možno bilo ustanoviti si lasten orkester, postal ju Dvofak z najboljšimi svojimi tovariši član tega orkestra in vztrajal je na tem mestu do leta 1873. Takrat je namreč prevzel posel organista v Alber-tioski cerkvi v Pragi. Ali dohodki niso bili prej no slej veliki in služiti si je moral kruh a privatnim poučevanjem, sosebno ker si je prav takrat bil izbral srčno ljubljeno zakonsko družico. Pri vsem napornem delu pa je veuder od orglarske gole sem
go bili vsi v vojski službujoči princi odpuščeni iz službe iu se kot minister vnanjih rečij približeval Nemčiji, zinatrajuč Al racijo in Lotaringijo za bgub-lieni. Osvojil je tudi Toukin in s tem ugonobil samega sebe. Francoska vojska je bila v Tonkinu večkrat poražena in v znameniti Beji due 31. marca dokazal je Clemenceau, da je Ferry zamolčal nekatere neugodne brzojavke, da bi dobit nov kredit za Ton-kinSko ekappdicijo. Ferry je moral tedaj iz zbornice begati in s tem je bila tudi uničena njegova icandi-datura za jiredsedstvo republike, on pa pahnen pozabi v grob, iz katerega je vzletel le za nekaj dnij.
i   Domače stvari.
— (K Strosamayerjevemu banketu) odposlala sta se iz Ljubljane sledeča brzojavna pozdrava : V. znamenji bratske sloge zbrane častilce najuzornejšega zastopnika neskaljene vere Kristove, najplemenitejšega rodoljuba in prvoboritelja za svetiuje domovinske, najodličnejšega prijatelja hrvatsko-slovenslcega pobratimstva iskreno pozdravljamo. Večna nlava Josipu Juraju Strossmnverju ! Prosvjetom k slobodi! Uredništvo .Slovenskega Naroda". — V globoki udanosti iu iskreni ljubezni se klanta dičnemu sinu bratskega naroda iirvatakega, upostolu narodne sloge in jedinstva jugoslovanskega, velikemu, plemenitemu Josipu Juraju Stro8Bmayerju „Slovensko društvo*1 v Ljubljani. — Tudi „Ljubijansai SokolM je telegrafično čestital (ličnemu vladiki.
— („Liberalna taktika u) Kdor bo hoče osvedočiti, kako daleč zamore dovesti človeka in naj je trjdi sv. pisma doktor, slepa strast in brezmejna gospodstvaželjnost, temu priporočamo, da pazljivo prečita v Sobotnem „Slovencu" članek „Liberalna taktika", katerega je pregrešil Liga 4- 1. Bog ga razsvetli — druzega mu nimamo odgovarjati.
— (Kanonik K lun) je sedaj jako pri ljubljen pri Duiisjikih fra 01 a zon sirih novinarjih in v žj dovukih ložah, naj so „košer" ali ne, imenuje se njegovo ime h takim spoštovanjem, kakor da je postal „aner Voa Uusere Lajt" honoris causa. Da bi sleharni nnjatel| južne železnice in nasprotnik krSčaosko-soeijalne strauske spoznal kanonika Kluna tudi po Lci, priuašajo Dunajski „Humoristische BliUter" na odličnem mestu njegovo podobo. Ža-libog ne moremo reči, da je podoba dobra, kajti kanonik Klun naslikan je kakor kak pre|>rost cerkovnik, dočra je faktično pravi tip francoskega ubbč-ja, ki \6 jednako ceniti katoliške shode in druge dobrote tega pregrešnega sveta. Veuder pa priporočamo tistim njegovim „volilcem , kateri so se v soboto anonimuo oglasili v „Slovencu", da naj si naroče to značilno podobo ter jo utaknejo „in perpetuam rci raemoriam" za zrcalo.
— (Lepa Vida.) Ker se bodo v sredo predstavljala v našem gledališču dra. Vošujaka uova igra „Lepa Vidau, ponatisnili emo iz Ko-ritkove zbirke slovenskih pesmij, natisuene 1840. leta, nurodno pesem, katero je, kakor se trdi, bil za tiaek priredil Prešeren. Pnproati narodni napev te pesmi jo slišni na Krasu g, prof dr. Janko P a j k, ko je bil v G/i.ri, in naznanil g. dru. V o š u j a k u ,
svoj pičlo odmerjeni prosti čas uporabljal v to, da je proučeval raznu delu klasiških mojstrov in sam se skušal v kompoziciji. Ali to mu ni bito tako lahko; primanjkovalo mu je takorekoč vsega: klavirja ni imel niti svojega uiti izposojenega iu tudi za nakup najpotrebnejših knjig in muzikalij ni imel potrebnega denarja.   Le  uekaj   prijateljev jo našel
— med njimi llendlu, ki je pozneje tako zaslovel
— s kater i li pomočjo je vsuj deloma zmagoval stavljene mu zapreke: klavir je sviral na njihovih domin, knjige in muz kali je pa si je od njih izjio-sojeval. Iu kompouoval jo v tej prvi dobi svojega delovanja cele skladunioe partitur, toda le — za svojo mizuico: da bi keduj sl'šal svoje skladbe, ali da bi se mu celo natisnile iu nagradile — te nado ni imel; kompouoval je le, da uteši svoj delaželjni duh. Mnogo izmej tega je pozneje izdal, mnogo pa tudi — sežgal. le imenovanega leta 1873. je prvič javno nastopil z veliko domoroduo „himno" na Halekovo jiesen: „Dediči Bele gore". Vzprejola fte je z nepopisnim oduševljenjem in Dvcfaku je bilo odslej večkrat moči pokazati se javnosti. Že prihodnjega leta 1874 se je proizvajala prva njegova opera: „Kralj in oglar". Prvotna opera tega imtna se ni mogla izvesti, ker so se pri skušnjah pokazale nepremagljivo težkoče. Skladatelj napravi na to v treh mesecih na isti libreto do cela novo godbo, in opera je slavuo uspela. (Konec prih.)
da ga prijavi dr. B. I pa vc u , ki je potem napev uredil za čveterospev. NaA glasbeni uroetmk g K. Hnff me is ter je motiv napeva vpletel v goibeno predigro. Odlomki pesmi še bodo peli v igri v 3 4. in 5. dejanji. Olavni ulogi imata gospa Borštnikova in g. Borštnik. Dejanje se vrsi v sedanji dobi v primorskem mesteci ob Ja Iranskem morji.
— (Slovensko gledališče.) Pri sinočni reprizi prekrasne Mascagnijeve opere „C a v a 11 e r i a rustičan a" priredilo je občinstvo odličnemu gostu gospodični Mafenki Volnarjevi navdušeno a povsem zasluženo ovacijo, kakoršne v novem gledališču še nismo doživeli. Jedva je stopila dična umetnica na oder, jeii so se vsipati nanjo iz lož brezštevilni dnhteči šopki, po hiši pa se je razlegal uprav frenetičen aplavz. A to bil je le pričetek. Drug za drugim stopali so sedaj izza kulis pred vidno globoko ganjeno gospodično prinašalci in prinašalke krasnih vencev in šopkov z elegantnimi trakovi in primernimi napisi in navdušeno občinstvo je vsak znak občudovanja in priznanja posebej pozdravljalo zopet in zopet z gromovitimi „Živela"-klici. Izmej vencev in šopkov omenimo naj le one „Dramatičnoga druStva", nekaterih odbornikov istega društva, zbora „Glasbene Matice", dveh šoj)kov n i-rodnili samcev itd. — Gčna. Volnarjeva je bila sinoči, ako mogoče še izborneja Santuzza, njen zvonki glas zvenel je sedaj mogočno po gledališču in sedaj donel zopet nežno-rahlo, a vsikdar čisto, nje na igra bila je umetniško dovršena in popolnoma umevno je, da si je ta dična češka umetnica bliskoma pridobila simpatije našega občinstva. Gčna Daneseva bila jej je vredna družica ter je kakor vselej izborno pela in igrala in istotako je jako pohvalno izvršila svojo ulogo gčna Nigrinova. Tudi gg-Pavšek in Fedyczkowaki imela sta prav srečen večer in zlasti glede zadnjega moramo za sinočno predstavo preklicati vse opazko v oceni zadnje predstave z dne 16. t. m. in lovor venec, kateri se mu je izročil, bil je te zaslužen znak priznanja njegove marljivosti. — Ker sta se tudi zbor in uprizoritev sinoči odlikovala zopet s posebno točnostjo, bila je predstava zares izvrstni, kakor v posameznostih, tako tudi v celoti. Koncem predstave je občinstvo zopet z gromovitim aplavzom pozdravljalo gospodično V o 1 na r j e v o. Zastor moral se je šestkrat dvigniti in še vedno ni bilo ploskanja konec, dokler umetnica ni odzdravila s pomembnim vzklikom: „Na svidenje!" — Od srca želimo, da bi se ta obljuba skoro obistinila; to bodi skrb odbora „Dramatičnoga društva", kateremu smo pa že sedaj hvaležni, da nam je podal s pridobitvijo tako izbornega gosta zares izreden umetniški užitek. Prvi gost na slovenskem odru je sijajno uspel
— vivat secjuens. — Po operi predstavljala se je že znana veseloigra „Star i nar i ca", v kateri se je odlikovala s posebno ljubko igro v prvi vrsti gčna Slavčeva; ta naša naivna ljubimka kaže res prelep napredek ter se sme prištevati že najboljšim našim igralnim močem. Da je g. Borštnik igral svojo sicer malo ulogo dovršeno, tega pač ni treba povdarjati, a tudi gospa Danilova in gosp. Trnovski bila sta prav srečna, g. P odg rajski pa kakor navadno ni vedel, kaj predstavlja. — Kakor ob sebi umevno, bilo je gledališče jiopolnoma razprodano.
— (Osobne vesti ) Minulo soboto bil je promoviran doktorjem medicine na Dunajskem vseučilišči Fran Kogoj. Redek slučaj natiesel je torej, da so v jeduem dnevu bili promovirani na Duoaji trije Slovenci, namreč poleg te^a gospoda, kakor smo že poročali, Še gg. pravnika I. Košar in I. liuii ,ii k. — Ljubljanske tabačua tovarne pristav g. Adalbert Strnad je imenovan kontrolorjem.
— Okrajni sodnik v Voitsbergu g. Viktor It o c h e I imenovan je deželnega sodišča svetnikom v Oalovci.
— (Zaroka.) Včeraj zaročil so je g. Antou Trstenjak, koutrolor mestne hranilnice Ljubljanske, zaslužili tajnik »Dramatičnega društva" in j>i-satelj slovenski, z gospico Lujizo Da ne še v o, izborao pevko naše slovenske opere. Naša najsrčnejša čestitanja !
— (Važni razglasili) Na prošnjo c. kr. glavuega ravnateljstva avstrijskih državnih železnic z dne 20. decembra 1892. leta, št 164030, je v ta namen, da se razširi postaja oziroma državni kolodvor v Ljubljaui, dolnčeu politični obhod in v zvezi ž njim izvršitev razlastitvenih obravnav na 6 dan aprila 1 893 leta oh 9. uri na imenovanem dižavnem kolodvoru.   Dutičui podrobni
črteži in zemljiško odkupni načrti so pri mestnetri magistratu v Ljubljani in pri občinskem uradu v Spodnji Šiški v d6bi, katero razglasita oba imenovana urada, vsakemu na upogled razgrneni. Udeležencem je na prosto voljo dano, pri tej komisiji vlagati morebitne ugovore zoper zahtevane razlastitve ali opazke zoper stavbenski črtež. Z ozirom na to razglasilo naznanja mestni magistrat, da je podrobni črtež in zemljiško odkupni načrt glede* nameravanega razširjenja postaje oziroma državnega kolodvora V Ljubljani (kataat. občina Kapuciosko predmestje od 18. marca do 5 aprila letos ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpogled razgrnen v mestnem s ta vb in-skem uradu, kjer je udeležencem za omenjene dobe vlaguti ustno ali pismeno tudi morebitne ugovore zojjer zahtevane razlastitve, ali opazke zojier stavbinski črtež.
— (Spomlad.) Danes zjutraj ob 10. uri pričela se je po astronomičnem koledarji spomlad. A s »Min : i ■ 111 li sapic že nekaj dni ni več čutiti in se je temperatura prav iz»laluo znižala vsled burje poslednjih dmj. V raznih krajib pa je snežilo, tako v Zagrebu, kjer je padlo mej gromom in bliBlcom precej obilo snega v noći minulo soboto.
— (Požar v Mengišu.) Včeraj se je raznesla proti večeru po Ljubljani vest, da je v Meu-g šu u usta I velik požar. Odpeljal se je res na brzojavno prošujo oddelek Ljubljanskega ognjegasuega društva. A kmalu je došla vest, da so poročila bila pretirana. Zgorelo je vsega skup pet poslopij. Kako je nastal ogenj ni znano.
— (Umrl je) v llriji v soboto dne 18. t. m. trgovec c. Mijo Thaler za bripo. Bil je star še lo 25 let. N. v m. p. !
— (Iz Št. Petra na Notranjskem) se nam piše: Tukajšnji letošnji prvi Bemenj dne 17. t. m. je bil prav dobro ooiskan. Pngr/fclo se je do 400 glav prav lepe govede. Žviuska kupčija jo bila prav živahna. Prodalo se je veliko lepih krav iu volov. Da imajo Pivčanjo tako lepo g»>vejo živino, k temu zadosti pripomorejo Kaliatrove ustanove.
— (Celjski Nemci) pokazali so zopet jedenkrat izreduo visoko stooiujo svojo kulture iu omike — Nekateri tamošnji narodnjaki in meščani uložili so ua mestni zastop prošnjo, da naj se jim prepusti za dva meseca mestno gledališče v nvrho, da jirirede v njem dve slovenski gledališki pre I-stavi ua korist ubogim Št. Rupe r takim pogo-relcem. Predstavljal naj bi se igri: „Veronika Desenišlca" in „ Revček Aidrejček". Iu tu zgodilo se je, sar je mogoče pač te v Cilji, ali pa k večjem še v Knmerunu. Mestui zastoji je prošnjo odklonil z impertinentno motivacijo, da jiroailcem sploh ni za dobrodelnost, temveč le za političen manever ter da so Coljski Nemci žu sami skrbeli za jiredstave v označeni dobrodelni nameni Tudi v očigled Bkrajni človeški bedi tedaj Oljski kulturonosci uiso mogli zatajiti svoje mržnjo do slovenskega jezika, boječ se, da bi se s sloveu-tko bese io v pomoč uesrečueruu bližujiku skmuilo njihovo pangermaiiBko gledališče, v katerem imajo pa itak Francozi prvo besedo. Iu to 8Vo;e žalostno junaštvo so j)otem še brzojavno razglasili po vseh listih! — Primeren odgovor na to skrajno podlo postopanje da naj Celjskim mogotcem slovenska okolica, od katere živo; mi pa se govoreč o tem najnovejšem kulturnem čiuu nejio-holjšljivih Celjskih fanatikov nehote sjiominjamo /.opet on besede kapitana Manyata: „Es Ist aller-dings Thatsache, dasa mau aus eiuetu Sehvv.insohr keine seidene Oorse machen kanu *
— (Trgovinska zbornica v Gorici.) G )iiški „Primorce" sprožil je zopet velevažau upraš.mje, kuko naj bi se orgauizovaii goriški Slo« venci, da se z usjiehom udeleže volitev i-a trgovin-hko zbornico. Ta stvar je jako važua, ker ravno trgovinska zbornica odločuje večino v deželnem zboru goriškem. L 1869. iu 1872. so Slovenci sicer propadli, a takrat je bila narodna zaveduost še mnogo manj razširjena. Pozueie pa so Slovenci pustili mirno Lahom goriško trgoviusko in obrtnijsko zbornico. Dobro bi bilo, če se goriški Slovenci po« prunejo tegi velevažuega uprašanja z vso odločnostjo.
— (La bo uska perfidnost) Goriški židovski list „Corriereu zaganja se vedno v Slovence, a kaj tucega, kakor je prinesel te dni, pa presega že vse meje. Nesramuo uapada slovenske profesorje ter je prijavil nastopno peilidno vj>ra-šauje: „Ah ni dosti to, da dijaki, ako nočejo pr<»-pasti pri izpitih vsled nekaterih fanatičnih prati-sorjov, morajo v očigled Bvoji moralni škodi obisku-