Keto Ili
Poštnina pavšalirana!
V Ljubljani, dne 12. januarja 1921
Šiev. 2
GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE44.
Izhaja vsako sredo in stane za vse leto K 60'—, za pol leta K 30'—, za četrt leta K 15’—, na mesec K 5'—; posamezna
številka K 1*40.
Vse dopise in pošiljatve za uredništvo in npravništvo „Ljudskega glasu*, kakor tudi za tajništvo K. D. Z. pošiljajte frankirane na naslov: Ljubljana, poštni predal 168. Poštnine proste so le reklamacije. Ustmena poročila: v Ljubljani, Kongresni trg 9, na levi strani.
Trboveljska premogo-kopna družba.
Vso ODzornost naše Javnosti privlači le dni stavka, ki ie bila vsiljena trboveljskim rudariem od Trboveliske pretnogo-korne družbe. Delavstvo ie v skraini sili Doseglo do samopomoči. Posledice se seveda že poznaio in preti izbruhniti oopol-Da katastrofa v železniškem prometu. 2e seda) vozi le še malo število vlakov, postale so nolne železniških voz. blago se »vari oni. ki bi iim morala biti skrb za razvoi in pnocvit države pa to mirno gledalo.
Narava le obdarila našo državo z ogromnimi podzemeljskimi zakladi. Ako bi se znali upravljati, bi bili popolnoma neodvisni od inozemstva, sai imamo vse doma. Med naivažneiše predmete, prištevamo premog, brez katerega dandanes država sploh ne more obstajati. Naša do-tnnča zemlia krile neizmerne zaklade te n^obhodno potrebne rudnine: natvažneie PHdobivališče so na vsak način Trbovlje.
Kakor že imamo nesrečo. — ne malo Do lastni krivdi — da imaio ori nas vsa važneiša podietia v rokah tuli izkoriščevalci tako le tudi tukaj. Rudnika se ie oo-*astiia židovska družba, ki stoluje na Du-Daiu. Tudi brez Francozov seveda niso. ^adnii čas so radi lepšega imenovali v npravni svet par Slovencev. Gospodje, k1 so rudnik izkoriščali, so zapravljali sadove delavskih žuljev po Dunaiu in dru-velikih mestih Evrope, k dražbi so se P°kazali le kadar so ori Šli po »zasluženi! Cenar. Globoko dob pod zemlio. v tesnih, soparnih rovih, vedno v smrtni nevarno-s 1 na so stal! zavaliani Hudie uoaJih Ilc in omrtvelih oči kopali dragocen kamen in J* zvažali na svitlo. Delali so ti sužnji opderneea časa in trpeli Ko pa 1c narasla D-Cda do vrhunca, ko so telesno in dušev-0 .Ze omagovali, ko so iim žene in otroci ^Hirali od gladu iim ie zavrela kri. Po-v^pli so. da brez nlib svet ne mote ži-r ^sa javnost ie pozdravila nlih ko-m Pozvala vlado, nai napravi z ener-'aK?**71 korakom konec zločinskemu iz-jjOhatviu živih človeških sil. Družba se le r'at!ra,a za vsemogočno in le nastopila delavstvu s smešno oholostio. Hotela • i?no^ovati od vlade, da se rudnik frizira. To se ii ni posrečilo. Sedal V|0 Pogolania dalie. Vodi iih deželna /p. Ker stoli sedal na čelu deželne vla-
bi 1lx07'~D?^ten’ak, upamo, da navite druž-či0 ®sa ,n io pouči, da io delavec tudi mu crAter,^? '^p13 družba pravice sesati sv0(i0 (Tn<^ kri. Delavstvu-r»a želimo da s
i^elei	stre	enkrat za
ai,lfnl,<'tixnenm zmaiul
*rajte za tiskovni sklad.
Zakonska podlaga agrarne reforme,
(Dalje.)
Obrežni (okrajni) agrarni odbori.
V okrožni agrarni odbor izvolilo občinski agrarni odbori svoie zastopnike, in sicer pride na t‘0 odbornikov iz prve -volilne skupine (skupine 1 in 2) po en odbornik. iz druge volilne skupine pa na vsakih 20 odbornikov 1. Imena teh odbornikov le iaviti okrainemu glavarstvu in pover-iemiku za agrarno reformo. Seje okrožnega odbora skliče okraino glavarstvo. Naloga teh ie predlagati:
1.	koliko zemlie in v kakšni kulturi se odkaže. od raznoložne veleposestniške zemlie v zakup vsaki izmed občin njih okrožia in koliko znašai zakupnina:
2.	kie se ođkaže vsaki občini kurivo, stavbni! les in stelia in oroti kakšni odškodnini :
3.	kako nai se razsodijo med posameznimi občinami nlih okrožia spori, ki se tičeio užitkov in veleposestev v smislu predhodnih odredb.
Deželni agrarni odbor.
Deželni agrarni odbor tvoriio vsi predsedniki okrožnih agrarnih odborov. Naloga deželnega agrarnega odbora ie:
1.	da predlaga, koliko zemljišč veleposestnikov in katera zemliišča ie ohraniti v lavne svrhe (za kmetijske šole. vzorna posestva itd.):
2.	da oddala mnenia o zakonskih in naredbenih načrtih, zadevajočih agrarno reformo ter predlaga dotične potrebne ukrene in odredbe.
Opozarjamo vse krajevne organizacije K. D. Z. zlasti oa nlihove odbore, da pregledalo tako! vse volivne imenike in se pobrigalo, da ne bodo gruntarske stranke izpuščale naših mož. Vloždte (a-koi rudi vse potrebne reklamacije enako. kakor smo oooisali to ori občinskih volitvah. Gre za vaše naisveteiše pravice zato' nazite, da vas ne prevaralo.
(Dalie prihodniič.)
ALEKSANDER TOMAN:
Kmetijstvo v Združenih državah.
Odsek poskušenj in popravljevanj.
Ima nalogo preskuševati, uravnati In popravljati vse inštrumente in aparate, ki se rabijo pri vremenskem uradu. Ima tudi nalogo Izdelovati nove inštumentalne priprave, če vremenski urau uvideva njih potrebo.
TeJegrafičnl urad.
Ta odsek prejema in oddaja telegrafična po- ! ročila, pripravlja in kontrolira telegrafično kro- j ženje, vzdržuje In popravlja telegrafične, telelon- i
j ske in podmorske kabelske zveze vremenskega ! urada ter pregleduje telegrallčno knjigovodstvo.
Knjižnica.
Knjižnica vsebuje najboljše knjige za proučevanje, tehnične knjige, zadevajoče se meterlo-logije in sorodnih vednosti, poseduje popolno zbirko poročil meteriologične in klimatologlčne vsebine iz vseh krajev sveta. Pripravlja se katalog, ki bo vseboval meterlologično vsebino vseh glavnih znanstvenih publikacij celega sveta In delovanja takih društev. Prevajanje iz tujih Jezikov se vrši v knjižnici
Pisarna urednika.
Ta odsek Izdaja in nadzoruje tiskanje mesečnika »Monthly Weather Review« (Mesečni vremenski pregled) ter Ima splošno uredniško nadzorništvo o znanstvenih in polznanstvenih spisih, vposlanih glavnemu uradu (ministrstvu) v priobčenje, da Jih v slučaju važnosti priporoči za priobčenje v »Monthly Weather Revlew«, v »Journal of Agrlcultural Research« (Časnik za kmetijsko raziskovanje) ali pa v dnevnikih Itd. Pripravlja zbirke podatkov, beleži taka dejstva, ki bi znala biti važna za meteriologijo ter opazuje nove pojave in napredek v tej vednosti.
Tiskovni odsek.
Ta odsek tiska In odpošilja dnevno vremensko mapo; tiska razne karte in raznovrstne tiskovine za poljed. ministrstvo. Hrani In razpošilja potrebne tiskovine poedlnlm postajam, raztresenim po vseh Združ. državah.
Odsek za potrebščine.
Ta odsek kupuje in izdaja potrebščine ter mn je poverjena naloga hraniti vso lastnino, pripadajočo ministrstvu.
Postajni in računski odsek.
Ta odsek odobrava, uravnava in pripravlja vse račune in terjatve uapram ministrstvu, pripravlja oglase; Izdaja uradniške potovalne liste; pripravlja letne proračune za denarne potrebščine; Izvršuje finančne transakcije v interesu ministrstva; nadzoruje graditev In vzdrževanje vremenskih stavb izven Washlngtona.
Odsek za raziskavanje solnčne toplote.
(Solar Radlatlon Investlgattous.)
Se bavl v glavnem z merjenjem toplote, katera se nabira na površju zemlje vsled žarenja solnca podnevi in skupno od solnca in obnebja; ugotavlja izgubo toplote ponoči, dalje ugotavlja medsebojno vplivanje teh pojavov na zračne od-nošaje. ‘
Selsmologlčno raziskovanje.
Ta raziskovanja obsegajo zbiranje in proučevanje beležk. Inštrumentov in osebnih opazovanj potresnih pojavov zemlje v Združenih državah. Eden neposrednih smotrov je natančno označenje slabotnih točk zemeljske skorje, ki se pojavljajo v razpokah 1 pregibanju vsled česar nastajajo malt lokalni potresi. Le-te točke se na mapah skrbno zaznamujejo. Te mape Imajo važnost za one, ki nameravajo graditi jezove in važne velike stavbe.	i
Preiskavanjc ozračja.
To delo obsega opazovanje višjih zračnih plasti po raznih postajah s pomočjo malih balonov (kites) In proučuje ter priobčuje te podatke z namenom razširiti naše znanje o dinamičnih zračnih prikaznih. Glavne postaje se nahajajo v Nebraski, North Dakoti, Oklahomi, Indiani, Texa-su in Georgiji. Opazovanje gornjih zračnih plasti se tudi vrši v vežbalnih vojaških zračnih postajah s pomočjo stalnih balonov (pilot balloons). Ta opazovanja imajo tudi namen ugotavljati vetrovne odnošaje v raznih zračnih višinah In pridobivati sploh tako znanje o zračnih prikaznih, ki bi zrakoplovstvu mogli koristiti.
Urad za vremenske postale Izven Washlngtona.
Ta urad vzdržuje širom Združenih držav, v West ludies, v Aljaski in Havajskih otokih, približno dvesto postaj, pri katerih je nastavljenih od ene osebe do petnajst oseb.
V svrho ugotavljanja vremenskih odnošajev so Združene države razdeljene v pet okrajev. Z* nabiranje in priobčevanje klimatičnih podatkov v Združenih državah, Alaski, Porto Ricu in Havajskih otokih je ustanovljenih petinštirideset okrajev, ki se splošno krijejo z mejami poedinih držav.
ITI. Urad za živinsko obrt
Ta urad ima v oskrbi vse delo, ki se tiče živinske obrti. V splošnem se bavi s preiskovanjem, obvladovanjem in iztrebi j a vanjem (uničevanjem) živalskih bolezni; ima v področju nadzorstvo In kvarantlranje živali, nadzorovanje mesa In mesnih izdelkov, živinoreje to mlekarstva.
Odsek za živinorejo.
Ta odsek se bavi z živinorejo In krmljenjem domačih živali in perotnine. Izboljšuje čistokrvnost plemenskih živali, ki se v Združene držav* uvažajo za plemenske namene. Sodeluje z vojnim ministrstvom v svrho izreje dobrih konjskih plemen za vojaške namene. Bavl se s perotnlno in pridobivanjem jajc v svrho, da se kakovost jajc na kmetih izboljša. Peča se z osnavljanjem društev mladeničev in deklet v svrho izboljšanja prašičoreje in perotninstva. V tem oziru mu pomagajo zvezne (federalne) in državne kmetijske Kole.
Pod odseki tega urada so:
Raziskovanje o Izvini živalskih plemen (ani-mal genetics).
Raziskovanja o govedini.
Raziskovanja o konjih in mulah.
Raziskovanja o perotninl.
Raziskovanja o prašičih.
Odsek za razširjenje živinoreje.
Odsek za zapad.
Prelskuševalna kmetija v Beltsvlllu, Md.
Prelskuševalna kmetija za konjerejo v Mldd-Iebury)u, Vt.
Prelskuševalna kmetija za ovčjerejo v Da-
boisu, O.
C3t33l Dopisi.
Vrhnika. Jakob Dobrovoliec. delavec iz Mirk 14. se nabiralcu sodr. Mesecu ter vsem sođrusjom in darovalcem vrhniške JSDS. kateri so se na veselici 31. decembra 1920 snomnili z znatnim darom bol-neea in zamiščeneua sotrnina in mu tako nomavali. nrav srčno zahvaliuie. S tem sle, Jjnbi sodrmri in nriiatelii dokazali, da ste v resnici med sebo? trdno in nesebično sklemeni. Boe Vam oovrni! — J. Dobrovoliec.
Cerklje nri Krščeni. Naš župnik in ka-nlan nimata o drueem eovoriti in oridi-enti kakor o sociialnih demokratih. Obla-t>ta iih na vse moeoče načine in nravita. da so naši časonisi strun in blato. Zato sta doseela ta dva eosnoda. da nobeden več rima veselia do niunih nridie. Na sv. Štefana orazmk sta žuonik in kanlan obravnavala nri nridim samo politiko. Govorila sta o sociialnih demokratih, ki so iima najboli v želodcu. Ako imata ta dva eosnoda kai s nobtiko onraviti. nai skličeta liudstvo skup odzunai cerkve. Politika snada vse dnteam ne na v cerkev, v hišo
božjo. Ljudstvo, ki ima v svoiem srcu še kai spoštovanja do vere in cerkve vprašamo. ali to odobrava? Ali ne čuti samo sramoto v svoiem srcu?
Buče orl Kozjem. Obljuba dela dole. Pred volitvami so obliubpvale vse meščanske stranke na tem svetu raj. med niimi tudi dete liberalnih veleeruntariev »Samostojna«. Svoje sebične namene so iasno in živo pokazali s prvim vstopom v ustavotvorno skupščino. Nieni voditelji se pridno družiio s svojimi bratci advokati, centralisti itd. Mi. ki smo vas poznali, ako-ravno ste bili preoblečeni z lepimi obljubami. smo vam obrnili hrbet ter šli v volilni boi za našo »Kmetsko-delavsko Zvezo«. katera edina ie prava zaščitnica revnega. zatiranega Imdstva. Kočarji.
Selca uri Škofji Loki. Pri nas v Selcih se še vedno nahaiaio liudie. ki so bili v svetovni voini zvesti pristaši Šusteršičeve stranke in nronale Avstriie. Isti liudie ho-čeio imeti danes občinsko upravo v svo-rih kremnliih. Posebno vidno nastopata župnik Kepec in bivši župan Šmid. Ta dva možaka sta sestavljala volilni imenik za volitve v ustavotvorno skupščino, seveda tako. kakor imaio klerikalci navado. Izpustila sta iz imenika mnosro naših pristašev. Čudno ie. da teea nista storila takrat, ko sta zbirala liudi za na italijansko fronto, na Krn. Tudi takrat na) bi bila zapisala same klerikalce! Takrat sta pa delala čisto nasprotno. Zadnio grapo in zadnio hribovsko kočo sta prevohala, da bi kak revež ne ostal doma. Takrat sta ta dva črno-žolta modrijana dobro vedela, kie se kdo nahaia. sedal oa sta postala nenadoma tako pozabljiva, kakor še nikoli. Sramota takim ljudem!
Bizeljsko. Vendar se moramo zahvaliti našemu župniku g. Raktelu, ki je tako navdušeno molil rožni venec na 31. novembra na čast sv. duhu, da bi razsvetlil pamet za 28. novembra pri volitvah. Zato mu hvala, posebno od nas socijalnih demokratov in pristašev KDZ. Klerikalna stranka Je dobila samo 23 glasov mi pa 237. Zdaj, 8. decembra, nas je nesramno napadel v cerkvi, da smo rdečkarji kuga in da ni treba ženam In sestram naših somišljenikov doma hrane kuhati In perila prati, dokler se ne odvrže »Ljudski glas« od hiše? Ali to spada v cerkev, da hujska duhovnik žene od mož, sestre od bratov? Da se doma zaradi našega časopisa prepirajo in preklinjajo? Kdo je priv tega prepira in greha? G. župnik! Ho, ho, pa še nekaj vem! Na miklavžev večer je naš župnik plesal pri Honnigsfeldu. Pomislite, s svojim velikim trebuhom! Pa še z žensko osebo! Ha, ha, sramota za dušnega pastirja. Kristus ni učil tako.
POZIV ČLANOM K. D. Z.
Čez 1 milijon hranilnih vlog so vložili đo 1.1. m. delavci v hranilni oddelek Kon-sumneea društva za Slovenilo. To ie lep napredek! Obenem na tudi razveselilvo deistvo. da se nekateri delavci zavedaio. da fe vsak vinar, ki era izroče privatnemu kapitalu, orožie nanrarn delavstvu.
Konsument. ki vloži svoje prihranke pri Konsumnem društvu za Slovenilo, pomaga zadrugi do hitreišega razvoja, dalie da zadrugi ni treba iemati denarja na posodo ori privatnih kapitalistih za drage obresti. Vložnik pa ima koristi, ker mu zadruga izplačuje naivišjć obresti in ima za svoie vloge naiboliše iamstvo v dobro idočem oodietiu. ki ima lastne hiše. veliko zalogo blaga in premičnega inventaria. dalie tudi ni podpisovala 'voinih posojil, torei nieno premoženie resnično obstoja.
Vsak zadružnik nai skrbi, da bo Kon-sumno društvo za Sloveniio imelo v najkrajšem času 2 milijona hranilnih vlog*.
Delavke in delavci, pazite na svoje organizacije, zakaj, še hujši boji nas čakajo!
A. Hdrrigsman:
Ravnanje z vinom po kipenju.
(Dalie.)
V tem - slučaiu le v niem še precej sladkorja ali drugih snovi, zlasti sluzin ki se ne maraio izločiti. Gotovo bo tudi tem« vinu zračenie koristilo. Če ima še večio množino sladkorja, ga ne smemo žveplati ker bi to preprečilo dokipevanle. ki se rado razvije v topli kleti, če ie pa vino popolnoma ookinelo in ne sladi več. ga zažvenlamo. Na 2 hi vina zadostuie en azbestni trak.
Tretji slučai ie. da se vino na zraku ne očisti, ampak boli zgosti postane ria-vo ter dobi neorileien okus. Tako vino ima v sebi veliko kvarečih glivic, ki na zraku začneio razkraiati beliakovine. barvila čreslovino itd. Razkrojene humuso* ve spoiine se izločalo in oadaio kot neka riava. prahu podobna gošča na dno kozarca. na vrhu na se pokažeio mastnim madežem podobni, rdeči in vijoličasti madeži ki so skupine raznih bakterij. Tako vino ie posebno v nevarnosti, da se pokvari. Ker zrak nani slabo voliva, ga ie treba tako pretočiti, da pride kolikor mogoče malo z zrakom v dotiko. Naibolie ie da se poslužujemo vinske sesalke. Moramo ga močno' zažveplati. en azbestni trak na 1 hi vina. Žveplati moramo vedno neposredno pred pretakanjem, ker bi se sicer žveplena sokislina izoremenila. oziroma izkadila iz soda. Ako vino diši no žveplovem vodiku (do gnilih iaicih) ie treba vino močno prezračiti ori pretakanju in hudo žveplati. 1 azbestni trak za 1—2 hi Pretakanje se izvrši s škafi ali s sesalko. Prvo naiboliše s škafi, zlasti tam. kier le treba vino močno prezračiti, drugo na s sesalko.
Drugo pretakanje.
Vsled voliva zraka se no prvem pretakanju večii del v vinu plavajočih snovi iz vma izloči in nade na dno v podobi ta-koimenovanega kaleža. Tudi ta kalež se spomladi vsled topline začne lahko razkraiati ter vino pokvari. Treba ga ie torei ločiti od vina. Vino se pretoči drugi* tekom meseca marca, ko se temperatura zunai začne višati. Če vino sladi in ie brez nanak ga ni treba žveplati, ker ootem še dokini. Če pa le popolnoma pokioelo te' dai mu bo lahno žveolanie (1 azbestni trak na 2—3 bi) dobro storilo, če se vino tekom enega meseca do drugem pretaka-niu ne očisti, tedai se priporoča, ea umetno čistiti ali filtrirati. Če pa nismo vina precedili, potem ga moramo pred trgatvijo še enkrat pretočiti in zmerno žveplat’ (1 trak na 3—4 hi). Če vino staramo za buteljke ga drugo leto še dva do trikra pretočimo vendar vedno tako da se n© meša z zrakom in vedno nekoliko žv©* nlamo (1 trak na 2—4 hi).
Zalivanie.
Zalivanie ie poleg oretakania laivažneiših kletarskih ooravil. Vino • eorav sod do vrha napolnimo, zou 'suši. treba ea Je vsakih J4 dni za'!,vvii )ko bi pustili nepolne sode. bi se nad ^ ioni v sodu prazen prostor nan0’njno rakom v katerem se nahaiaio vc azne bakterije in te bi na vino slabo rale. Razvil bi se na boli šibkem _	■
:an kateri pretvaria alkohol v sluz ' varino. oziroma v vodo in ogltik. -n0 er vino s tem slabi, ali bi nam h; s© ino (nad 10% alkohola) scikalo. da rn Ikoiiol pretvarjal vsled ocetno kisi© enie v ocetno kislino (Vino bi © j udi brez teh bolezni pust okus r>o £ rino, ki ima 0.20 do 0.25% ocetne ^ Je » že neozdravljivo ter se da e za napravo octa. Zaliva se tako -•
Sod se odmaši s oosebno zakrivlieno krtačo naiorei obriše kan od dosr znotrai. Dotem se vliie vino no kakšni cevi ali lun noter nod kan toliko da ie sod »štrihano« ooln. Nato se no doeah z lesenim kladivom nptolče. da ere kan na vrh: ko se ie to bodilo se kan odnihne. veha obriše sod zabiie ter še od zunai dobro obriše. Cez dni se to zonet nonovi.	x
Ce začne zlasti mlado vino spomladi šumeti, nadomestimo navadno veho s ki-nelno.
Vino. katero iemliemo za zalilo, mora "'ti vsai enake kakovosti čisto in srano-v,lno kakor vino. ki ea zalivamo. Vino za zalilo hranimo v boli maihni nosodi in no vsakem zalivaniu nekoliko zažven-,rnno od vrha.
Izkušnie so Dokazale, da se v enem letu če vino leži v večiih sodih (6—12 hi), okoli 2—3% vina usuši. Dri pretakanju pa £a odpade 1—2%. tako da v enem letu od Drveefa .pretakanja izeubimo 3—5% vina t. i. pri ion I 3 do 5 l.
S tem veliava vina. ki ie v kleti vedno raste in sicer znaša ta prirastek pri ^ nsušeniu in 3% obrestih, (kar ie jako zmerno računano) v enem letu 48 do 50 K 'Dri današnii ceni 8 K) tako. da ie vino n. nr. n> onem rvretakaniu vredno 1 lil
K do preteku 1 leta že 850 K. 2 leta 500 K 3. leta 950 K. 4. leta 1000 K. 5. leta 1050 K. f>. leta 1100 K. 7. leta 1150 K. 8. leta 1200 K. 9. leta 1250 K in 10. leta. 1300 K.	^
Iz Kmetsko delavske zveze.
Odbor kraievne oreanizaciie v Vosku nri Sv. Marieti ob Pesnici (Maribor) prosi edane, da redno nlačuieio članarino, in sicer nai io nrineso vsako zadnio ncdelio v niesecu v hišo blaeainika Petra Roisa, Vosek št. 13. Sv. Marieta ob Pesnici (Ma-r'bor). ker hlaerainik nima časa okrov leteti, Do 23. t. m Jiai prinese s seboi izkaznice.
Podružnica KDZ. v Kozjem opozarja Vse člane da se bo uobirarala članarina vsako nedelio v mesecu, in sicer za Kozie 'n okolico nri Drofeniku Ivanu, biavaini-‘teriu v Koziem, Buče in okolico pri Res-Ln u Josipu, tainiku v Vranski gorici štev. 50— Odl^ir.
Na nodlaei sklepa strankinega zbora ; ^-eliu z dne 31. x. in 1. IX. 1920. opozar-Jj’mo ponovno vse organizaciie K. D. Z., a se ie članarina za samostoine člane s c‘ lanuariem 1921. zvišala na K 5.— me-Secno.
Po svetu. BSSSf
Amerika.
trvx	Ksti so začeli delati za sve-
j}! vn mir. Zahtevalo, da se takoi skliče tem narodna konferenca, ki bi se bavila s vor' Vnra^an'em- Medtem se na širilo gone i1C^- da ss v T'hem oceanu družiio boi-avs*3 , Zedinietrh držav s kanadskimi in
avstralskimi.
Anglija.
Haiostrelšim odredbam angleške iti }1e..Se.lloorniško gibanie na Irskem boli sl<,n; .^lri- Zarotniki požigaio vladna nove Ji I0. razstreHujeio železniške napra-vjadaio
—v-vi Silvino m
veda to zanikuieio.
" listi nišeio o nanetih razmerah ki ki ,nied Anvliio In Franciio. Državni-
Francija.
Sedanh^T3'e v krizi. Govori se o tem, d ki «čeni^a-a odst°Pi- — V Franciji ie m ak izumel zdravilo, ki bo bai
uspešen lek proti ietiki. Poizkusi pri živalih. so se mu popolnoma posrečili.
Italija.
Italija ima strah pred ruskimi boliše-viki. Ko so hoteli priti v Italiio triie zastopniki sovietske Rusiie. iim italijanska vlada ni hotela dati potnih listov.
Grška.
Prki, ki so dobili nažai svojega kralja, se ententi v nest smeieio. ker ie. bila toliko nerodna, da teea ni Preprečila. Jugoslaviia bo morala paziti, kako politiko bo vodila proti Grkom ker ie znano, da ie grški krali velik kujon.
Bolgarija.
Bolgarski ministrski predsednik potnic no češkem in Poliskem in se trudi da pridobi državnike teh dveh držav za posredovanie med Boigariio in Srbijo. Razmerje ie še vedno naneto. Vendar ie upati, da se odnošaii med Jugoslavijo in Bolgarijo izboljšalo. Bolgarija odpravi svoto voisko in bo imela le policijo, orožništvo in obmeine čete.
Turčija.
V	Carigradu je izbruhnila med begunci Wrang!ove armade kolera. Bo treba gledati da begunci tudi k nam ne zaneso kake bdlezni.
Madžarska.
Ker Madžarska noče odstopiti Zapadne Ogrske, kakor ii to predpisuje mirovna pogodba, bodo ententne čete zasedle vse snorne krate. Sploh se obnaša Madžarska zelo nesramno nanram svoiim sosedom. Proti Avstriji in Jugoslaviii ima postav-Hene posebne legije, sestavljene iz odpadnikov nemške in iniroslovenske narodnosti.
Avstrija.
Vlaki, ki so bili doslei ustavljeni, začno te dni zonet voziti. — Delavstvo ie sklenilo, da ne bo plačevalo davka na dohodke. ki iim ie bil predpisan In se začne že ta teden pobirati. Vlada ima težko stališče in namerava odstopiti.
Češkoslovaška.
Te dni se sestane narodna skupščina ' na kratko zasedanje. — Češkoslovaški | zunanii minister se odoelie v Italijo, da z laško pomočjo nastopi proti habsburški propagandi. Da bi ie italijanskim sleparjem ne nasedel!
Nemčija.
V	glavnem mestu Nemčije. Berlinu ie prišlo nri seli občinskega sveta do kravalov. Komunisti so zahtevali, da se oproste delavci v mestni elektrarni, ki so bili obtoženi. da so poškodovali strole. Ker tim ni bilo ugodeno, so začeli razgrajati. Seio so morali preložiti v drugo sobo.
Rusija.
Rusiia si namerava baie prisvojiti Perziio. To bode Anglijo, ki bi rada dobila tam oolie za izkoriščanie.
Zasedeno ozemlje.
Zader so slovesno proglasili za italijansko oosest. V kraiih ki jih imaio Itali-iani še zasedene, izvršujejo arditi nasil-stva nad našim liudstvom. Kal ie z D’An-nunziiem se ne ve. Nekatere vesti pravijo, da ie že odšel z Reke a druge, da ostane še nar tednov v Reki. kier bo skrbel za italilanstvo. Sušak zasedejo jugoslovanske čete te dni.
S iz naše države. 55
Stavka rudarjev končana.
Načrt ustave je gotov In ga minister za ustavotvorno skupščino v kratkem predloži konstitu-antd v odobrenje.
Ministrstvo za socialno politiko se je bavfco z delavskim vprašanjem in je obljubilo, da se posveti rešitvi tega vprašanja z vso vnemo.
Minister Kukovec je poselil Zagreb In Ljubljano. V Ljubljani so ga sprejeli, kakor se spodobi za tako velike gospode, njegovi kapitalistični prijatelji.
Zveza lndustrl]cev v Ljubljani se je postavila za izkoriščevalsko Trboveljsko premogokopno družbo, češ, da vlada nima pravice za vpogled v knjigovodstvo imenovane družbe. Upamo, da bo vlada odgovorila z odločnim korakom in dražbi pregledala knjige.
Demokrati in radikalci so se našli v objema v ustavotvorni skupščini, kakor tudi pri volitvah v beograjski občinski svet Mandate so sl kar lepo razdelili, ne da bi se ozirali na druge stranke.
Komunistični nemiri v Bosni. V Bosni so hoteli komunisti šiloma pritegniti vse v štrajk rudarjev. Hujskal so kmete in v nekaterih krajih, posebno okoli Tuzle, proglasili sovjetsko republiko. Zaradi tega je prišlo do spopadov med orožniki in komunisti. Na obeh straneh so mrtvi In ranjeni Vojaštvo je naredilo končno red. Na okolico Tuzle je proglašeno obsedno stanje.
Finančni minister umrl. Dne 3. t. m. Je umrl v Belgradu po kratki bolezni finančni minister dr. Kosta Stojanovič. Imel je vnetje možganov.
Na zasedenem ozemlju bo razglašena aneksija v prvi polovici meseca januarja. Volitve bodo meseca marca.
Uvoz goveje živine Iz Koroške v Slovenijo je dovoljen, ker Je prenehala v Avstriji bolezen na pljučih.
Izseljevanje v Ameriko. V črnotmeljskem okraju so se izdajali vojnim obvezancem vsied goljufivih navedb potrebnih podatkov potni listi v Ameriko. Ljubljanska policija je prišla temu na sled in je uvedla strogo nadzorstvo. Mnogim osebam so se odvzeli potni listi. Proti krivcem se vrši pri okrajnem sodišču v Črnomlju kazenska preiskava.
Izseljeniško pisarno Štrukelj In Horvat v
Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 35, je policija zaprla, ker so se godile razne nerednosti. Na policiji se je zglasilo več kmetskih fantov, ki so trdili, da so plačali v roke Leona Štruklja po 21.000 kron za potne liste, ki jih pa niso prejeli dočim Štrukelj taji prejem tega denarja. Oba Štrukljeva uslužbenca, njegov sorodnik Franc Štrukelj in Adolf Vladiha, sta pobegnila. Štrukelj je dalje zelo sumljiv, da je spravljal čez mejo vojaške obve-zance. Če bd bil kdo oškodovan po tl izseljeniški pisarni, na! to prijavi ljubljanskemu deželnemu sodišču, sklicujoč se pri tem na opravilno številko Vr. IX. 2667/20. Štrukelj je bil že v Ameriki med rojaki na zelo slabem glasu in je popolnoma nerazumljivo, kako da je mogel biti poverjen z razdelitvijo amerikanskih daril. Preiskava se nadaljuje. Bodite previdni napram vsem Izseljeniškim pisarnam, da ne boste oškodovani kot že tisoči drugih!
No dajajte mladini alkoholnih pijači Poverjeništvo za sopijalno skrb je Izvedelo, da se naredbe glede prepovedi točenja In prodaje žganih opojnih ptjač mladini Izpod 18. leta sploh ne Izpolnjujejo. Posamezni gostilničarji In drugi prodajalci žganih opojnih pijač se prav nič ne ozirajo na to naredbo, temveč prodajajo alkoholne pijače vsakomur, kdor le more plačati. Ker pa je v interesu državne avtoritete in ljudske blaginje nujno potrebno, da se določbe te naredbe najnatančneje izpolnjujejo, opozarja poverjeništvo na ta dejstva s pripombo, da se mora za izvrševanje citirane naredbe najenerglčneje nastopiti ter bo kršitelje doletela občutna kazen.
Poldinarske ponarejene novčanice so pričela krožiti v Zagrebu. Ponarejeni denar je zelo bled, neenako rezan in se na eni strani odtisi zelo malo poznajo, kot bi bil bankovec v vodi.
Zamenjava denarja. Finančno minstrstvo je izdalo naredbo organom v novih krajih, ki smo jih dobili od Bolgarov, da takoj izvršijo odkup levov po zadnjem borznem kurzu. — Kar se tiče zamenjave perperov in kron (malih novča-nic), se bo rešilo vprašanje takoj po sestavi nove viade. Male kronske novčanice se bodo začele
jemati iz prometa takoj, ko pride v promet kovani drobiž.
Zavetišča za mladino bo osnovalo min. za so ctalno politiko v Zanti In Krvinu. V prvega bodo sprejemali zapuščene deklice do 12 leta, v drugega dečke do 12 leta, M so brez nadzorstva, ki pa niso zakrivili nobenega kriminalnega prestopka. Tudi v Sloveniji nujno potrebujemo podobne zavode,
Za napeljavo elektrike Iz F^de pri Mariboru.
Električno moč napeljejo po dravski dolini v Varaždin. K stroškom za napeljavo prispeva okraj Slovenska Bistrica en in pol milijona kron, okraj Ptuj pa 2 milijona 500 tisoč. Nadalje prispevajo znatne zneske hrvatske očine in pa sama falska elektrarna.
!
I
j
I
Karte za tobak v Bosni so odpravili.
Prepovedan uvoz vž ^alic le v našo državo. To prepoved )e izdala mc^-olna uprava v Beogradu.
Novo zdravilišče za jetične itstanovii zagrebška mestna občina prihodnje leto v zagrebški okolici. Občina je določila v ta namen 700.000 K, vlada pa 600.000 K. Zdravilišče bo namenjeno v prvi vrsti za siromašne sloje.
Avstrija vrača srbske vagone In lokomotive. Začetkom januarja vrne Avstrija Srbiji 55 vago-
Ste prehlajeni? Imate bolečine v prsih? V grlu? Ali kašljate? Imate nahod? — Dobri priiateM v takih hudih dneh Vam ie Felleriev Elza fluidi 6 dvoinatih ali 2 veliki šnecitalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebel. Zagorski sok zoper ka-šeli iajjrsne bolečine 1 steklenica 9 K.
Slaba hrana Vam je Pokvarila želodec? Fellerieve prave Elza-kroglice ga soraviio v red! 6 škatliic 18 K. Omot i noštnipa oosebel. a naiceneie Eueen V. Feller. Stuhica tfonia. Elsatrg br. 358 — Hrvatska.	B.
registroma zadruga z omejeno zavezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od a do K. are in jih obrestuje po £istib
mr 4%
Rentni davek plača draStvo iz svojega. Obrcati se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. i*onojiln daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni raerL
asr Eii, res ieMi tani zavod.
Mšši-podstane stenice-fturkl
in vsa golazen mora poginiti, ako porabljate m najbolje preizkušena in aplošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 12'—, za podgane in miši K12'—; za ščurke, a posebno močna vrsta stane K 20*—; posebno močna tinktura za stenice K 12‘—; uničevalec molje/ K 10'—; jirašek za nši v obleki in periin K 10'— in 20’—; protf mravljam K10 — ; proti ušem pri perutnini K IO"—I prašek proti mrčesom K 10'— in 20-—, proti ušem pri ljudeh K 5‘— in 12’—; mazilo za uši pri ši* vini K 5'— in 12‘—; tinktura proti mrčesa na sadju in zelenjadl (uničevalec rastlin) K 10' — J mazilo proti garjam K 14*
Pošilja po povzetju Zavod za eksport
M. Jflnker, Zagreb 45., Petrinjska ulica 3.
COSULICH-LINE
= T13 ST—A M EH IK A = New - Jork — Buenos — Ayres — Rio dl Janelro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov za potnike za Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ulica 26.
nov iti 13 lokomotiv, ki so brli pred vojno last kraljevine Srbije. Vagoni in lokomotive morajo Uiti v popolnoma dobrem stanju.
Gospodarske tresti.
O mlečnosti krav. če prične krava kmalu po teletu izgubljati mleko, je to lahko nekaj naravnega ali pa tiči vzrok v posebnih odnošajih. So namreč krave, ki že v petem mesecu po teletu redno prično izgubljati mleko, proti čemur se ne da ničesar ukreniti. Tiste krave, ki so se po prejšnjem teletu predolgo ali celo do zadnjega molzle, navadno pri naslednjem teletu zelo hitro suhe postanejo. Vzroki prezgodnjega opuščanja mleka pa morejo biti tudi bolezen, napačna molža in nezadostna ali prazna klaja, ob kateri mlečne žleze vimena ne morejo veliko mleka izcejati. Če'je vzrok bolezen, je treba to dognati; kravo se mora pričeti zdraviti, ker pride le na ta način potem morda zopet k mleku. Napačno molžo je nadomestiti s pravilno. Slaba mlečnost vsled nezadostne ali prazne krme se popravi s s pokladanjem zadostne množine krme, ki ima v sebi dovolj redilnih snovi.
Plemenski kozli. Vsled pomanjkanja plemenskih kozlov v ljubljanski okolici namerava poverjeništvo za kmetijstvo posredovati pri njih nabavi. Rejci, ki bi bili voljni prevzeti plemenskega kozla proti polovični nakupni ceni In dolžnosti enoletnega držanja za pleme, naj se zglase takoj po dopisnici pri poverjeništvu za kmetijstvo. Istotako naj priglase rejci, ki imajo plemenske kozle čiste bele pasme v približni starosti enega leta na prodaj, poverjeništvu za kmetijtvo.
Nizozemškl kredit 10 milijonov goldinarjev Avstriji. Za januar In februar potrebuje Avstrija 60 tisoč ton žita, da krije svojo potrebo. To žito Je naročila Iz Amerike. Za prevoz tega žita je dovolila angleška vlada Avstriji kredit, a neki nizozemski trgovec se je obvezal, da bo za plačilo tega žita dovolil Avstriji kredit 10 milijonov goldinarjev.
Žepni koledar.
Izšel je »Žepni koledar za delavce za navadno leto 1921.« Njegovo dobro kakovost priporoča dejstvo, da je izšel letos že dvajseti letnik. Delavcu nudi ta koledar več kakor drugi koledarji', ker je zanj prirejen. Zanimivi so članki, ki nas pouče o organizaciji in o ciljih socializma. Naroča se pri »Tajništvu JSDS, p. p. 168« In stane samo 14 K. Pri naročilu nad 10 Izvodov popust 2 K.
Listnica uredništva
• Ss. dopisnike prosimo, da se na svoja poročila podpišejo In s tem prevzamejo odgovornost za verodostojnost dopisa. — Uredništvo.
Založba in last -rouioruija „(.jndnlci Utas*.
MCITEUSKft TISKARftTk
LJUM Failato ulita Stav. C.
ti repistiovana zadrajj i omejeno mm. &<-
Tiskovine za šole, žnpan-stva In urade. Najmode^ nejše plakate in vabila - za shode in veselice. -
LETNE ZAKLJUČKE
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-.*. - šur itd. itd. - v
STEREOTIP1JA LITOGRAFIJA.
2
M


Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je:
N
A
delavski
dnevnik
NAPREJ
Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po več somišljenikov na en Naprej!
Le „Naprej" spada v naše družine I
R
E
J
Proč z meščanskimi listi 1
Mesečno stane 20 kron.
Naroča se pri upravi „Naprej* Ljubljana, Frančiškanska ul. 6.
Sodrugi!	Zadružniki I
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico!!

Poštni čekovni račun št 10.532.
Telefon interurban št. 178.
K0NSUMN0 BRUSIVO ZA SLOVENIJO
sprejema v svojem hranilnem oddelku
hranilne vloge
in jih obrestuje po - čistih 4°/o. - -
Večje hranilne vloge (nad tisoč kron), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvig nejo zneske iz te vloge šele po polletni odpovedni dobi, obrestuje po čistih 4l/2"/J. Za varnost hranilnih vlog jamči blagovna zaloga, ki znaša po polletni bilanci okrog 10 milijonov kron, društvena posestva, ki reprezentirajo vrednost nad -.....2 milijona kron, kakor tudi skladi, rezervni, deležni in dr. ==
Vloge sprejemalo in izplačujejo
ki so:
vse podružnice Konsumnega društva za Slovenijo,
V Spodnji Šiški v Ljubljani; na Glincah pri Ljubljani; v Ljubljani: Bohoričeva ul., Sodna ul-, Krakovski nasip; Rožna dolina (obč. Vič); v Tržiču na Gorenjskem; na Savi (obč. Jesenice) na Gorenjskem; na Jesenicah (pri Ferjanu); Koroška Bela-Javornik; Borovnica; Radovljica; Kranjska gora; Mojstrana; CeljeŠoštanj; na Koroškem Guštanj, Prevalje, Mežica, črna '■> Črna IL, Pliberk; Maribor; Litija; St. Lovrenc na Pohorju; Kamnik; Pragersko; Križe pri Tržiču; Sv.Ana pri Tržiču; Gorje pri Bledu; Store pri Celju; Fala nad Mariborom; Ruše nad Mariborom; •------	- -	■ Rogaška Slatina; Radeče-Zidanmost; Poljčane. ;. 1
Še podrobnejša pojasnila podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna Konsumnega društva za Sloveni o, ki je v Ljubljam* Spodnja Šiška, Kolodvorska cesta 208.
Pisma naj se pošilja pod naslovom: Ljubljana, poštni predal 13.
Društvo ima na razpolago poštne položnice, s katerimi zamorejo vložniki denarne pošiljatve pošiljati tudi naravnost v osrednjo blagajno.
Tiska,,Učiteljska tiskarna*1 v Ljubljani.
Oblastem je odgovoren Ign. Mihk-V