stav. 2U O' - V Trsila. I iftbato oktobra 19W i -.i. ■ - .v - ... .. MtfllK MMI Izhaja Vossische, Zeitungc, je dmel vojni kabinet včeraj peturno posvetovanje z zastopniki armadnega vodstva. Ob 5 popoldne se Se pričela iseja iznova. Ob 6 zvečer sklicani kronski svet, ki naj bi se ga udeležila vsa vlada, je bil odgođen. Sklica«!e raihstaga. - . v BEROLIN, 18. (Kor.) Prihodnja seja rajhstaga se bo vršila 22. t. m., ob 2 pop. Glasovi o odškodnini in brezpogojni predaji. . • AMSTERDAM, 17. (Kor.) »Central Ne\vs« poročajo iz Londona, da je lord Cecil v spodnji zbornici izjavil, da se vrši med zavezniki izmenjava misli' glede vprašanja odškodnine za opustošena belgijska in francoska mesta. - LONDON, 17. (Kor.) »Daily Cronicle«, »Daily Mail« in »Da:ly Telegraph« zahtevajo brezpogojno predajo Nemčije vn krepko nadaljevanje vojne. JUGOSLOVANSKI KLUB IN CESARJEV MANIFEST. - DUNAJ, 18. (Izv.) Parlamentarna komisija Jugoslovanskega kluba je imela danes, ob 3 popoldne sejo, na kateri ie bilo ; sklenjeno, da se plenarni seji kluba, h kameri so bili brzojavno povabljeni vsi člani In ki se bo vršila v torek, predloži sledeči predlog: »Stališče Jugoslovanskega kluba S2 po cesarjevem m&aiiestu glođe federalizacije Avstrije "ni čisto nič izpre-menilo, ker vztrajamo vsi pri zs^tevi po združenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno, suvereno državo.« i Po^I. Habemiaan odpotoval v $vtco. PRAGA, 18. (Izv.) Češki socialistični poslance Habermann ie odpotoval kot parlamentar v Švico. »Narodni Listy« prično zopet izhajali. PRAGA, 18. (Izv.) »Narodni Listy« pri-čno jutri popoldne zopet izhajati. Konference med Silvo Taroke o in Češkim Svazorn. DUNAJ, 18. (Izv.) Včerajšnjim konferencam med poljedelskim ministrom gro-iom Silvo Tarouco in -Češkim S vazom je prisostvoval tudi princ Ferdinandi Lobkovic, ki je bil sprejet včeraj od cesarja v avdijencl. Razpravljalo se je o razmerju češke države napram dinastiji. Posvetovanja so bila parkrat prekinjena, ker sc moral groi Tarouca sporazumeti poprej S Hussarekocn. Kongres nemških poslancev. " DUNAJ, 18. (Izv.) Na zborovanje, ki se bo vršilo v pondeljek, je povabljenih 210 nemških poslancev. Socijalni demokrati bodo zahtevali, naj bo zborovanje javno Skupni ministrski svet DUNAJ, 18. (Izv.) Jutri se bo vršila skupna seja ministrskega sveta, ki ji bo sledil kronski svet. • ~ * OGRSKA ZBORNICA. Narodnosti se že oglašajo. . BUDIMPEŠTA, 18. (Kor.) Na današnji seji je prečital posl. Vajda (Romun) resolucijo romunske narodne stranke, ki zahteva za romunski narod na Ogrskem popotno pravico samoodločevanja. Resolucija pravi, da narodna organizacija ogrsko-sedmog raškega naroda ne priznava : niti ogrskemu parlamentu niti ogrski vladi pravice, da bi zastopala na mirovni kon-'.ferenci interese romunskega naroda. Zato i*e upravičen le odbor narodne stranke. Posl. Vajda je naglašal dalje, da je Tisza s svojo politiko silno koristil narodnostim, vsled česar žele Romuni, da bi postal grof Tisza celo zunanji minister in da bi zastopa! Ogrsko na svetovnem kongresu. Po govorih dr. Wekerla, zastopnika Reke in grofa Apponyja se je vršila tajna seja. ZUEZHA mmh POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 18. (Kor.) Uradno javlja: Zapadno Garaškega Jezera so oddelki tirolskega črnovojniškega bataljona štev. 163 odbili italijanski sunek. Tudi sicer na več krajih živahno bojno delovanje. V Albaniji nobenih večjih bolnih dejani. Ob zapadni in v dolini lužne Morave so se srbski napadi izjalovili. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 18. (Kor.) Veliki glavtol stan Javlja: . Zapadno bojišče. — V zadnjih dneh smo izpraznil! dele F lasi drske in severne Francije z mesti Ostestfe, Tourco-ing, Roubols, Liile in Doual in se umaknili v zadaj ležeče postojanke. Med Bruggom in Lyso |e nap? del sovražnik z inočhimi silami. Bil je odbit. Angleške stoiuije, ki so severno Ccurtralja predrle preko Ly-se, so bile pognane zopet naza). Vzhošiio Lilla iit Couaija obstoja le rahel fcojaa dotik s sovražnikom. Med Le Cate^uleni ia Oiso se Je vnela bitka iznova. Angleži. Francozi in Amerikanci so z zastavitvijo velikanskih bojn&i sredstev zoret poizkušali prebiti našo freoto. Na cbeli straneh Le Cateanja so $q neradi sovražnika izjalovili pred našimi črtami. Krajevni vdori so bili s protisunkl zopet očiščeni. .Med Le Cateau»em In Aisonviilom ie sovražnik na posameznih točkah v-3rl v naše Crte. Po menjaločem se boju sn o ustavšf sovražnika pred ar-tiljorijskimi Tostoiaskan^ eb cerli, vodeči iz l e Csteauja v Wasslgi!y hi sicer pri La Vslleelu, Multrelu ia Menr.evretu, kakor tndi severovzhrcdino AisoiriHa. Klor je prodrl iu sovražnik še d?J]3, sjro era pa-giiali s protisunki zopet nazal. Aiso-nville m [užno odćo^ nslialsjoče se črte sico dr-žsii proti večkratolm navalosa, Th£! po-pcliSae so ss izi?iovBI pred dimi novi napadi. Tudi napadi severno Orjgnya cb Oisi so bil! brezuspešni. Ob Afsni jo sovražnik vzhodno 03imya nad a !jevaJ svojca srdite napade. Bil Je v hudem boiu odbit. Pruski !ovci so izvršili zapadno Grai:dpre|a. Braniborčanl in Saksonc! pa na vzhodnem bregu Moze uspešna napadalna potlvzetja. BEROLIN, 18. (Kor.) Večerno poročilo: Med Le Cateaujezn in Oiso so se izhlo-viii novi prodorni poizkusi sovražnika. Tudi v Fleridrifl, severno Lysa in ob AIsni, na obeh straneh Vouziera in zapadno Gr odpreta so bili odbiti srditi Sovražni napadi. Ob Mozl miren dan. Prvi scnerahii kvartirmoister pl. Ludendoilf. TURŠKO. CARIGRAD. 17. (Kor.) Položal Je na vseh frontah nespremenjen. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 17. okt.: Precej srdite topovske akoije od Astica do Brente in zmerne na ostali fronti. Na asiaški planoti so naši poizvedovalni oddelki kljub plohi napadli neki manjši sovražni stražni oddelek. Srbsko uradno poročilo. 15. okt.: Srbi so z?.sedti Aleksinac. Nemška letala so bombardirala Niš. Francoska konjenica je zasedla Pirot. * Francosko uradno poro&to. • 16. i>kt. zvečer: Tekom dneva smo dosegli raz-" ne krajevne uspehe, posebno severozapadno Sis-sona, kjer smo se polastili Liessa in zapadno Orandpreja, kjer smo zavzeli vas Termes. Balka-r.ska fronta, 15. okt.: Kljub zelo slabemu vremenir so zavezniške čete nadaljevale svoje prodiranje v severni Srbiji. Srbske čete so se po odbitju sovražnika dne 14. t. m. polastile gorovja Veliki Jastrebac in dosegli v dolini Moravč Dre-novac in Bubinac, 20 km severno Niša. Privedle so mnogo ujetnikov in 32 topov. Dalje zapadno so zasedle francoske in grške čete Kuršumlje. V severni Albaniji je izpraznil sovražnik Dlakovo in se umika proti Peči. 17. okt. zvečer: Ponoči smo vzdržali bojne- stike na vsej fronti od Oise do Serre. Precej znatno topovsko in strojniSko streljanje. Belgijsko uradno poročilo. 15. okt.: Čete so nadaljevale svoje prodiranje na vsej napadalni fronti, prekoračilo Ysero pri ScbDorbakku, prodrle do Scboora, zasedle Keyem, dosegle Praetbosch (?) in se razviiajo na Črti TlKKirout—Nuna (?) Dosegle so postajo Wynen-daelehooga ob črti Thourout—Brugge, kjer so napredovale med Thouroutom In Mandeiom. Francoske Čete so dosegle Turfhauwehoek in zavzele Lichtervelde in Goolscamp. Južno proge Licbter-velde—Thielt smo prodrli preko Ardoya. Francozi so vdrli v drevored agpdu Ardoya, od koder gre črta do zunanjih okrajev Emelgbema. Iseghem je v naših rokah. Dalje vzhodno so prispeli Belgijci preko Ingelmunstra.do Bavichove m ujeli par sto mož. 16. okt: KJjuLt viharju so belgijske, angleške in 'francoske čete pod poveljem kraija Alberta nadaljevale svoje napade med Dimnridnom in Lyso. Sovrafžnik se je sfjajnim napadom zavezniških čet povsod izognil- Na front! 50 lan znaša doseženi uspeh preko 6 km gtobočine. V istem času so prekoračili Belgijci yserski prekop od Dixmuidna do Schoorbaka. Angleška armada le prekoračila Lys do Menina in prodrla več kilometrov globoko na desnem bregu. Nad 20 vasi je bEo osvobojenih. tervefda in Ardoya> Angleži Menina. Slednji- so po najnovejših poročilih vdrH tudi v Conrirai, Število ujetnikov m uplenjenega vojnega orodja še ni ugotovljeno. Angleško oradno poročilo. 16. okt zvečer: V pretekli noči snio izvršili uspešna krajevna pedvzetia. V dolšri Selle smo zavzeli vas Chaussy in uieli 300 mož. Na fronti Bouar—Lille nadaljuj sovražnik svoje umikanje; naše čete so mu tik za petami in so dosegle splošno Črto Oignies—Alenr.es—Le Marais—Mangre— Capinghem. Hwli boji so se vršili na raznih točiiah med sovražnimi četami. Druga angleška armadi ped generalom Plumerjem je predrla v pretekTrh dneh nad 8 milj gleboko. Kljub močnemu sovr~ž-nemu odporu ie zavzela mesta Gomines, Wer-wica, Weveghem, Heule in Guerne in zasedla severni del Gourtraiia. Levi breg Lysa je očiščen sovražnika. Danes so prekoračile naše čete Lys med Armentieresom m Meninom. Ujeli smo nad 4000 mož in uplenili r.ad 150 topov. 17. okt: Včeraj zvečer }e izvršil sovražnik pri HaussjTi močen protinapad. Naše čete so bile potisnjene v zapadni del vasi, kjer se nadaljujelo boji. Jugozapadno Lilla smo zopet napredovali. Ob 5'2Q ziutraf smo napadli na fronti med Bohaiaem in Le Cateaujem. Poroča se. da napredujejo naše čete zadovoljivo. Angleško poročilo iz Palestine. 17. okt.: Pri zasedeniu Beiruta je bilo ujetih 60 turških oficirjev in 600 mož. Dno 9. t. m. smo zasedli Baalbek. Dcsr.ano je bilo, da se je predalo ckoli 500 Turkov. Naša predirajoča konjenica je zasedla dne 13. t m. tudi Tri polis, dne 15. t. m. pa lioms brez'odpora. Turški konjeniški oddelek, ki se ie umaknil preko Iiomsa, se le ustalil 11 milj severno Bey el Vati tena. V pred kratkim zasedenem ozemlju vlaua zadovoljivo sin nje. Ameriško uradno poročilo. .16. okt. zvečer: Ameriška prva armada je tekem dneva nadaljevala svoje napade vzhodna Mozcle. Vdrli smo v gozd Grar.de Montagne. Zapadno Mozcle so čete nadaljevale svoje prediranje in d:2c višino Chatiilona. Nahajamo se južno gozda Lo-gesa. V Chapigneullu in v Grandpreju in ob fronii drrse ameriški armade je bH rmren dan. Pc:icčf so bili sovražni sunki odbili. 16. okt.: Prva* ameriška armada je nadaljevala svoje napade in napredovala na obeh straneh Moze. ... tolcite vi nas!« To vsaj niso bile kukavice! Madjari imajo dovolj in preveč skrbi, da bi jih bila volja 'baviti se z našim vprašanjem. Ni dvoma, da bodo skušali uver-ja>ti civilizirani svet, da je nemadjarskim narodom lopo pri njih. Ali jstotako ni nobenega dvoma, da se bodo morali zadovoljiti s svojo državico 8 miliionov— če jih fe sploh toliko z vsemi domačini in k njim prrbeglimi Židi! Bil je zato skrajni čas, ali ta čas je vendar prišel: batina se zasukava in skoro se zasuče popolnoma. Ali, naši sovražniki naj se je ne boje, ker mi smo —ljudje! Naj se je ne boje tako dolgo, dokler nas bedo puščali na. mrru, ko si bomo gradili svoj dom! Tolsto velja tudi za naše domače sovražnike — frankovce, ki bi sedaj tudi hoteli postati nekaki Jugoslovani in celo vstopiti v Narodni Svet. Ali to se jim ne posreči, ker mi imamo ljudšj in ne potrebujemo ne zločincev, ne bedakov! Jugoslovan. PROCES PROTI POMORŠČAKOM V - KOTORU USTAVLJEN. DUNAJ, 18. (Kor.) Cesar je odredil, da se od; 379 obtoženih ]?omorščakov v Koloru proti 348 ostavi kazensko postopanje. Kazensko postopanie se bo nafdaljevalo le proti 31 obložeaicem, ki so bili voditelji tipom, oziroma so glavni zločinci in podčastniki. REKONSTRUKCIJA BOLGARSKEGA kabineta. SOFIJA, 17. (Kor.) Z za&topniki demokratične in radikalne stranke ustanovljeno bolgarsko ministrstvo je bilo rekonstruirano z vstopom voditeljev* strank, ki So bile svoje časno v opoziciji proti kabinetu Radoslavov. Predsedstvo in iustico je prevzel Malmov, zunanje stvari Te odoro v, vojno general Savov. Socijalist i ena kmetska stranka je pivikrat zastopana v vladi. Člani novega kabineta so bili zvečer corejeti cd kralja Borisa. Prišel le za ntis Cos! Zagreb, 13. oktobra. . Spričo novega položaja, nastalega, po sprejemu Wiilsonovih pogojev od strani centralnih vlasti, in smatrajoč, da je rrišel primeren čas, se j-e hrvat^ko-sri>ska koalicija odločila, da opusti svojo dosedanjo politiko ter da stopi v dogovore z ostalimi narodnimi strankami v s vrh o ustanovitve vrhnega jugoslovanskega Narodnega Sveta. Koalicija je izbrala v ta namen pet članov, med njimi svoja dva prvaka, Dušana Fopovića m Svetozara Pri-bičevi-ča (kar je najboiji znak, kako" resno se smatra stvar). Ti njeni odposlanci so se včera} sestali s pred-stavitelji drugih strank in grup, pak je dcsežen med' njimi popofci. sporazum. Ta vest dobi gotovo veselega odmeva po vsej naši široki domovini ia ne to ga narodnega človeka, ki sc ne bi veselil koraka, ki ga je koalicija še o pravem času sioriia in ki smo ga mi vsi že davno pričakovali z veliko- nestrpnostjo. In tako bomo imeli v nekoliko dneh Narodni Svet, imeli bomo svojo najvišjo institucijo, ki smo jo tako potrebovali. Nje} se bomo pokoravali v vsakem našem vprašanju hi vsak njen čin bomo spremljali s popolnim zaupanjem, uverje-ni, da je naša 6*var. useda naše bodoče velike in lepe in^— kar je glavno — svobodne domovine" v najboljših rokah. Ni več posebnih želja in zahtev. Sedaj nehajo vse polemike in Jugoslovani — pa naj se že imetniiejo Hrvati, Slovenci, ali Srbi — vsi brez razlike bodo zvesti bojevniki svojega Narodnega Sveta. V tem sigurnem ttverjenju pozdravljamo oduševljeno njegovo osnu t je. Nekaterim Je še danes na ustMi vprašanje, kako stališče zavzamejo seda} M«t-|ari napram koaliciji ? Nu, v resnici je to stvar, Id se nas mnogo manje tiče, nego — lanski sneg. Kdo vprašuje danes, kaj hočejo Nemce in Madiari, kdo se bavi žnjimi razon onih, ki — čitajoč njihove novine, neđatviio še tako bahate, a videč jih danes v vsej njih kukavičji goloti — imajo za njih le še posmeh preziranja! — Ko je za časa balkanske vojne padla turška siia v Albaniji, teSaj so do tedaj favorizirani Arnavti donesli zmagovalcem svoje orožje in govorili: »Đosedaj smoi Nemško mnenje o cesarskcm razglasu. Z Dunaja se poroča, da se je v poslanski zbornici zelo živahno razpravljalo o cesarskem razglasil, a da se potem ni prikrivalo mnenje, da izvedba načrta zaradi od-pora Cehov in Jugoslovanov naleti na velike težave. Največja ovira pa da je v priznanju nedotakljivosti Ogrske, vendar pa se pričakuje, da se bodo tudi na Ogrskem razmere morale izpreanemti. V četrtek zvečer so se zastopniki vseh nemških strank posvetovali o cesarskem razglasu. Ministrski predsednik Hussaek bo v torkovi seji poslanske zbornice v daljšem govoru pojasnjeval cesarski razglas. Cesarjev optimizem. »Rerliner Tage-blattii« poročajo z Dunaja: Kakor se sporoča iz dvornih krogov, ima optimizem, s katerim cesar Karel presoja položaj, svoj vir v vesteh, ki jih je krona d'obila iz War shingtona in Londona. Po tej informaciji baie predsednik Wilsoei ni nenaklonjen misli federalizacijo avstrijskih narodov, izvzemioi Poljake. To stališče baje podpira tudi Angleška, ker se boji, da »bi v slučaju popolnega razpada Avstro-Oerrske nemška ozemlja mogla pripasti Nemčiji. — Namen te vesti je ćač popolnoma oči-viden: gibanje -državi in dinastiji edino zvestih« avstrijskih Nem cev za samoodločbo, t. j. priključitev k Nemčiji, je odprla oči tudi najvišjim krogom, in ta vest naj bi vplivala i v Avstr«i i-v-Nemčiji! Klofač odpotuje v Švico. »Ceske Slovo« poroča, da bodo-z oziram na to, ker vlada ni odklonila zahteve nekaterih čeških voditeljev, iki so zahtevali potme liste za Švico, v krakcin odpotovali štrrje češki politiki, mcct njimi poslanca Klofač in Haber-mann v Švico, da se tamkaj pouče o mednarodnem vprašanju. »Ali ie Drava sploh meja?« Tako vprašuje »Tagcspost« v svojem komentarju k cesarskemu razglasu objavljenemu še pred razglasom samim, ter poudarja, da na obeh straneh Drave bivajo Nemci in Slovenci, ki ne bodo hoteli izginiti v »Iliriji«, oz. v nemški Avstriji. Prav ima »Tages-post«: Drava ni meja, kajti narodnostna meja med Slovenci in Nemci je še visoko — nad Dravo in sicer, prav tako na Štajerskem, kakor na Koroškem, in ravno-tako prav ima »Tagespost«, ko pravi, da se Slovenci na severni strani Drave ne bodo hoteli potopiti v »nemški Avstriji«. Ne, ozemlja, ki šteje okoli 200.000 prebivalcev naše krvi, gotovo ne prepustimo Nemcem! Cisto prav ima »Tagespost« in le verjame naj nam, da tej »nemški Avstriji« vrnemo prav radi in prav gotovo, celo brez njene zahteve, vse Nemce, ki so med nami. Le veruje naj nam, da ne le ne bomo zadrževali nikogar, temveč da bomo še ko!>kor mogoče — pospešili njihov odhod! Poziv nunskemu cesarju, nai odstopi. »Arbeiter Zeltung« Objavlja članek, ki je 10. t. m., terej štiri tiai pret? zadnjim Wil-sonovim odgovorom, izšel v norimberški »Frankisehe Zeitung«. Članek pravi, da se v čutu nemškega naroda vsa odgovornost za sedanji položaj vedno bolj osredo-točuje na cesarja, ki je vedno poudarjal osebno vlado, da se vse godi le po njegovi volji, da gospod nad vojno in mirom. »V Viljemu II. vidimo zadnjega nemškega vojaškega vladarja. Še je Viljem II. nemški cesar in kralj pruski, toda čuti pač že sam, da ne more biti več ono, kar se je čutil od prvega dne svoje politične prebuditve: po Bogu postavljeno »orodje«. Cesar Viljem se mora zdeti sedaj sam sebi tuj, ko mora imenovati socijalne demokrate za državne tajnike, ko vidi, da se vse ruši, kar je mislil, da je zgrađH s svojimi brzojavkami baltskim baronom, kar je dogovoril z ukrajinskim -hetmanom, kar je dolo&l glede Poljske. Viljem IL se mora sani sebi zdeti nemogoč kot nemški cesar, ne zdi se pa tudt novi Nemčiji kot najprimernejši fzraz ljudske skupnosti, ki je težko trpela pod njegovim sistemom. »Upamo, da tudi Viljem II. pojmi nasprotje med dosedanjim njegovim pojmovanjem države m obliko bodoče Nemčije, pa mora Viljemu 11. po vseh svojih govorih armadi in o armadi biti neznosno, da br stal na čelu države. ki bo čisto drugačna, kot si jo je orf mislil, razumemo. Da socijalna demokracija -jtima interesa na ohranitvi Hohen-zollernstval se je vedno jasno izražala. Oni pa, ki imajo interes, da bi hohenzol-lernska dinastija še dalje vladala v drža- bino v njeni podedovani oblasti samo te- i daj, če posade koga na prestol, ki si ni kot cesar in prestolonaslednik ustanovil mnenf ki so v nasprotju s tem, kar se, žal, zgodi, in z onim, kar se zgodi, kakor upamo. Cesar je vedno zahteval največje patrijotič-ne žrtve od svojih »podložnikov«. Sedaj, ko ti poiložniki postajajo državljeni, naj sam pokaže svojo požrtvovalnost, naj sam odstopi in poda tako sijajen primer za razumevanje časa ter tako omogoči tudi nemški državi in narodu boljše pogoje za mir.« Sudetskl Nemci za priključitev lt Nemčiji. Nemški fo&srat za laško je i?dal sporočilo, v katerem pravi: Folksrat pričakuje takojšnjega sestanka narodne skupščine in smatra za njeno prvo nalogo, da uveljavi pravico nemške Češke do samoodločbe s priključitvijo > k Nemčiji. Priključitvi čeških Nemcev k češki državi se je, če treba, upreti s silo. — Ljudski tabor, ki se je vršil 15. t. m. v Opavi in se ga je udeležilo 15.000 oseb, je sklenil najskrajnejši odpor proti priključitvi k češki državi in zahteval brezobzirno svojo pravico do samoodločba v popolnoma samostojni »Nemški Avstriji« ter priključitev k Nemčiji. Stavka numlcl&kega delavstva v Bero-linu. Iz Berolkia se poroča 17. t. m.: Včeraj popoldne so vsi municijski delavci v Berolinu zapn-stili delo ter uprizarjali velike demonstracije za mir in proti obsednemu stanju. Okoli poldneva je prišlo do hudih spopadov med demonstranti in o-gromno policijsko sijo. Tudi znak časa. »Češki Deimik« poroča, da je v škedovih tovarnah v nekaterih oddelkih dobilo delavstvo 14-dneven dopust. Poleg tega se pa v kratkem odpusti 11.000 do 15.000 delavcev. Za mir pač mi več ireba — topov! SG&'2elii!ll! Potrebno je, da po vojnih grozotah obrnemo vso svojo skrb in trud za moralno in materijelno vzpostavitev naše po vojni razdejane in porušene dežele. Uverjeni smo do slehernega, da se ta obnova da izvršiti le s te^no spojitvijo in pravo organizacijo vseh moči in slojev dežele, le z razvojem lastnin obrti in obratov, in da državna pomoč ha;ae ljudstvu samemu le eda j, ako lc-to prevzame vso stvar v astne roke. V ta namen <>e je združilo vež. najizka-šenejših mož v deželi — ne glede na njih strankino in narodno pripadnost — ter sklenilo ustanoviti tlsželio poletje za vzpostavitev goriške dežele in to na kolikor mogoče široki podlagi s sodelovanjem ; vseh moči iste. Dobro ven.te, da podjetje doseže svoj; cilj le tedaj, ako je tako krepko, da začno- : re konkurirati z vsemi drugimi. V ta namen je treba, da vsak še tako mal posest- ; nik podpira družbo po svoji nvoči} treba, . da le-ta pritegne 'hi uporabi bogate na- ; ravne ovire dežele, njene produkte, njena delovne moči in obrate. Konečno mora biti; tudi vzvišena nad vsako politično in drugo slrankarstvo, ako nai preživi vse mogoče neprilike. Sode že lani! V diritu teh cen ovnih pravic so bili družbeni statuti sestavljeni, za-. početa vspešna preddela in zagotovljena crepka odpora vseli oblasti in uradov, , cakor tudi vseh javnih činiteljev. Prvotna delniška glavnica je določena na 5 milijonov kron. a se ima povišati do 2o'000.C(M>. Vsa večja meirta v deželi so že pristopila k tej družbi; gre le Še za kolikor možno sodelovanje na deželi. Udeležba vseh ostalih občin in krajev in slehernega de- ; želana se :rtora izvesti, ako imej splosnost ; cd tega harek in korist! Vsakdo mora j priti do prepričanja, da udeležba pri tej i družbi nudi dandanes najsigurnejšo in- j vcsticijo kapitala, kar je gotovo v dobro posameznika in vse dežele. Na noge torej, sodeželani! Pomagajmo ! si sami, če hočemo da nam tudi Bog po- : it101"4^ J - i - ^u • Potrebna pojasnila daje deželni odbor j goriški — tajništvo via deUe-Scuole št. 5. V Gorici, dn€ 9. oktobra 1918, Pripravljalni odbor dež. delniške družbe, »Gorica«. Belgijci so so polastili Thourouta, Francoai LicU- tolkli mi vas, sedaj pa je prišel yaS čas;vl in na Pruskem. morek> ohraniti to rod- Odborova seja političnega društva »Edinosti« se j bo vršila danes, 19. t. m., ob 3 popoktne. — Ker j ie neobhodno potrebno, da se današnjega vainega' posvetovanja udeleži osebno ziasti tudi naš državni poslanec, on pa še ne more ven, se seja no! bo vršila v navadnih prostorih, neso na stanovanj« k. dr. Rybafa v ulici Valdirivo 11 1IL Šolski odsok političnega društva »Edinost« imaj danes avečer ob 6 v pisarni predsednika v«lnoj sejo. * j Zatvorite v tržaških sol. Namestmštvo ra-zsdašt:; Ker španska bolezen še vedno traja, je c. kr. na-mestništvo raukaealo, da ostanejo vsi ifčni zavodi; v Trstu in okolici zaprti do vltete nedelje. 3. no->embra t. L VarČuJte s plinom in elektriko! Mestni magistrat razglaša: Z ozirom na težave, ki so se zadrge«. Čase pofa?vile v obratu mestne plrname, se pripo-i roča ponovno prebivalstvu, da naj kolikor le mo-; goče šledl z razsvetljavo. Dasćravno so se te te-{ ž a ve, povzročene naj već po španski bolezni med j pHnarniškim delavstvom, doslei mogle premagovati vsled ustrežljivosti mornariškega poveljnika,! Id je dal na razpolago vofcrške delavce, vendar! ostane v bodoče dobava pHna in elektrike mogoča | le tedaj, Ce se bo občinstvo izogibalo vsakega nepo-j trebnega trošenja pHna In elektrike ter se strogo ravnate po tostvamHi oblastrenih odredbah. J Stran. U J3HNOJT* it. 1 m - .rtn-j ■ i V Ifstu, dne 19. oktobra Odlikovanje. Cessr i? podelil predsedniku Tr-j Graška Ritam« »stavi obrat. K •žaŠke kmeiliske dnribe rva?m vfteški j premoga, naznanja plinarna v Gradca. da daa«s» ; frifec Fn*r. JosSpttvsga reda. j v soboto, ustavi obrat. Oradec fe toref fcrez plina. Kai bo z 2l»ai? Pred nekoliko ikievi je objavil Izd&iateljstvo »Soče« v Gorici prosi Ig. naroČ- W!ener JouinaU poročiio u strokovnjaškib »ike še neko?!ko j>otrpl jenja. Papir, ki je bil z Di»r kresov, v katerem »e nepobitna dokarano, da bo j nuja odposlan v Gorio© že meseca avgusta, Je ne-Jet.^nia lathn v Avstriji komaj, ali pa tudi ne, za- ■ Ha cbtičs! in vrši se poizvedovanje, karo so ffa, tetku v AvsiriM komaj, ali pa tudi ne, za- j k?;; obtičrJ in vrši se poizvedovanje, karo so ga dostov?.la do konja meseca decembra. Kaj pa po- zavozili. Ker je »Goriška tiskarna* popolnoma uni- tem? VUscca januarja, potemtakem ostanemo bre:: | C-ua, je bilo treba poiskati drtl^O Uskar»0, kjer pa živil, to se prai tudi brez krak Carska p m \o K oJ j&niiaria usitiivii-u i-ri %— j pred vsem brez moke in seveda j so vsak hip nastaJe nove težave, zlasti vsled iz-Edino upanje ie, da pomaga j preminjaječega sc splošnega položaja, ki grozi s bila letina razmeroma prav zado- I prav korenito novo izprememba Za ta slučaj je poskrbljeno, da bo *Soća« izhajala v zaledju, morda be^imcL ne bodo brez glasila v. volji va. Odzuitai. kakor iz Rommiske In Ukraiine, j poskrbljeno, d; p^j ni pr;C kovati bogvekaj. ker letina tamkaj itak da na Dunaju, Pr !a posebno obilna, a še to, kar se tlc'ji, porabi lVu sin«o zase. Torej ediiso le sc Ogrs>;a. pa vse kaže. na.-.i cdnofiaji uapra u Ogrski u;k:.n;. da bi bilo pričakovati znatne podpor« ■likaj. Pridejo nam torej Ladi, hudi časi in si-v dveh mesecih, če sc stvar — gotovo ne listi naših olla-;: »raa vendar ne obrne občinstva.) Ko cez po z as drugače Dajte nam zdravnikov! (Klic iz sta cb izbruhu itatsjr n^lce \crine obe naii delavski podporni društvi ostali brez zdravnikov in torej tisečf oseb z njihovimi rodbinami brez zdravniške pomoči za slučaje jioirebe, s no se vpraševali s • strahom, kaj bo, če začne razrajati kaka bolezen? Na naše prošnje so se storili od strani našega političnega vodstva ponovni korak! pri p'litrčni obla- • sti, da bi izposiovaii, da nam vrr.cjc vsaj enega i xv sklicanega zdravnika, dr a. Justa Pertota. (Dr. Mandič se je moral preseliti v LuMiano vsled premestitve ravnateljstva državne železnice.) Da bi se ta povrni! v Trst, ni bile misliti, kar so ga ' potrebovali drugje in iz — drugih vzrokov, ki so sedaj kot kaka kužna bolezen srasirali pri naših oblastih vsled skrbi za — varnost držpve. Tako se je vsaj govorilo tedai.) Civilne oblasti so baje podpirale nase prošnje — vsaj zatrjevale so tako. Ali, dra. Pertota Ie ni hotelo biti v Trst, ker so vojaške oblasti esta' le nedostopne za naše prošnje. Sedz-i pa imamo tu razne bolezni, ki se Širijo . cgroževa'no. Posebno pa takozvana »španska«, lri jej tako rada sledi nevarna pljučnica. Skoro ni družine, ki ne bi bila imela v zadnjih časih bo?-: ni k a. A koliko jih je, ki so j!h imele, ali jih imr'o T^ več hkratu! Ljudje umirale, da je groza. Take umrljivosti Trst že dolgo ni doživel. In večinoma umirajo mladi ljudje, ali taki v najlepši drbi svo-Ijv^a življenj?. Ni hrar.?, vsled česar izgubljajo organizmi vsako odporno sile, ni primerne bolniške ' nege. m vrhu tega r.i ne zdravniške pomoči in ne zdravil. Ljudje umirajo iznenr.da, od danes do ju-tri. Mestni fizikat stori — to moramo priznati — kolikor ie v njegovi moči. AH obnemogel je spr:-! ec takih desolatnih, obupnih zdravstvenih razmer, posebno pa takega splošnega pomanjkanja zdravnikov. V teh žalostnih razmerah, v tem večnem ' strahu za svoje in svojcev zdravje in življenje, se ! obračamo tem potom vnovič do slavnih cb!asti s pr». .'njo, da store vse možno, da dobimo pc-1 trebi .} števito zdravnikov in da se bedo v naših lekamaii dobivala potrebna zdravila. Naj store to, saj je menda tudi javno zdravje ena prvih — • državnih potreb! Slovensko rrledališee. D: ne s zvečer se ponovi v n:;šem gledališču .Marije Kmetove dvodeianka »Mati«, enodejanka »Medved« In pa znamenita groteska »Afeska satana« z g. SkrbinŠkcm ter gce. Kavčičevo v glavnih ul ;-rzh. Gdč. Kavči:eva nastopi v »Maski satana« prvič v letošnji sezoni. Pri- • jatelje našega gledališča bo veselilo, da je ta naša izborna moč. ki io ^e' doslej zadrž^a-la bc!*zen od nastopa, zopet eiia In zdrava, in jo gotovo z radostjo pezdravi na na^cm r jru. — V nedeljo popoldne se tret$č uprizori Petrovičev »Mrak«. Vstopnice za obe predstavi so v predprodaji pri vratarici Narodnega doma. Velja tudi za naše Snsteršičijance. List *Dan* . igra v Duhnacijr nekako tako clogo, kaJcor io igrajo pri nas 5 ust er žice ve »Novice«. Vse »delo« Danovcev ie šlo in gre za tem. da bi zanesli zmešnjavo v narodne vrste in da bi ovirah skupno poštene r.. rodno delo. S svojim delovanjem v ■ tujžnski s'.ižbi resebno pa s svoHra denuncijant-' sr\'om so se Danovci sami izkHačili iz poštenih mircdmh vrst. Hrv. kat. serrjorat jih je izključil, • iz konsorcijn. >Dan^ je izoliran in narodna duh«v-: šiina je na narodni streli. rDan« "cbčirti okoii sebe grozno prr.zi.ino in zato poseda tudi ih? obun-r»:h sredstvih. Sedaj uverja, da Je ves za .Tugosfa-Aito. ali nikdo m'.t ne veruje! Prav tako, kakor ■ ravnokar tudi raži ifusteršićijanci in njihov po- S tužmm &rcem javljamo vsem sorodnikom Ht znancem prežalostno vest, da ie iuAt nenadomestljiva in nepozabna hčerka Manju MU v 25. letu svoje starosti danes ob 1 popoldne, po kratki in mučni bolezni v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v nedeljo, 20. t m., ob 3 pop. iz hiše žalosti, iz Čistilnice riža pri Sv. SobDtl, uuravnost na pokopališče k Sv. Ani. Trst, IS. okt. 191 S. v Franc in Alojzij*, starši. Ivaaa, sestra S potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zna»cem, da je naša preblaga mati Haffla Pidft feSaclB danes, 18. t. m., po Icratki m mučni boiezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice se bo vršil v soboto, 19. t. m., ob 4lA pop. iz hiše žalosti, Skedenj Št 223, na domače pokopališče. Trst-SkedenJ, 18. oktobra 1918. Pavel (odsoten). Angela in Zoifta por. Turk, • otroci. Arnjlt Turk, zer. Odetica Turk, vnukinja. Ncvo pogrebno podjetja, Oorso 47. najtežjih časih, ki jih še Čakajo. Prosimo torej potrpljenja. Rojaiiskl Sukol. Člani, članice in prijatelji Sokola so vabljeni jutri, v nedelo, ob 4 popcldne na važen sestanek, k: se vrši v telovadnici. Na sestanku se izvoli odsek, ki prevzame nalogo, i , ,. _ . . .. ... - - _fti.oi.nn t ^ovo pogrebno notjetjo, Corao 47 preskrbeti naiim malčkom - nara^eaiu -potrebno ! ___. _r ' ____ obl^-o in obuvalo. Srce nas bc!:, !:o gledamo kc-} liko našega naraščaja ne more obiskovati telovadbe, ker nima obleke. Naša. dclžnost m bratska ljubezen nas kliče na novo delo. Naše prijatelje pa že sedaj prosimo, da nam priskočijo na pomoč. Premožnejšim mamteam pa priporočamo naraščaj za kako nerai>l!ivo staro cbleI:o in čevlje. Pomagajte na^l mladini, ki je naša bodočnost. Intcrnlraocl v ItaHil. »Osretbiji odbor« poroča, da je imela konferenca v Bernu ugoden uspeh. Italijanska vlada je izpeljala predlagani način zamenjave, ki pripomore v prvi vrsti SIove»cem do vrnitve v domovino. To naznani laška vlada z razglasi v laškem, nemškem in madžarskem jeziku. Moški od 17. do 52. leta so izključeni, razven onih, katere laški vojaški zdravniki priznajo, da so za vojaško službo popolnoma nemogoči. ^Osrednji odbor« je zelo ustregel tej akciji s terr, da more predložiti točne sezname intemiraricev po občinah, ker tako bo vsaka občina tvorila pcs?ber. transport. Tiste cfcčane, ki dotlej, še niso poslale izkazov, naj to nemudoma store. Doslej so deš!! izkazi od županstev: Ltbušnje, Trnovo pri Kobrriđu, Drežnica, Srpenica, 2aga, Ajba, Anhovo. Bilja-na, Medana. Precejšnje šteA-ilo Slcr.'cncev je posamično interniranih. »Osrednji odbora sicer predloži tudi seznam teh rojakov, ali uradna pot utegne biti dolgotrajna. Marsikje utegne priti prej zasebno pismo. Zato naj jim svojci takoj naznanijo io zadevo in jim svetujejo, da se čim prej oglase vrnitev pri tisti oblasti, ki jih nadzoruje aH kjer sc morajo cd časa do časa zgJa-šati. sOsrednji odbor« je že storil vse potrebne korake, da se vrnitev pospeši. — ■Kurent«. 5. številka ^Kurenta« je izšla kot specijalna gledališka številka s sledečo vsebino: Junij Brut: Pokloni Taliji. — Tone Gaspari: Časi se izpreminiajo. — Bahun: Igralec. — Karel 2elen- sky: Dobrotnik. — Bahun: Nežne, drobne--. Tako je--ba: Bolgarskemu Ferči zđ slovo. — Ferdo Plemič: Kulisni škrat. — Komik Grimaldi, Gledališki lepak. =Poliub«. Profesor glasbe. Doslednost Prijatelj umetnosti. V prilogi: Listnica uredništva. — Slik«.: Maksim Gaspari: Vstajenje. — France Fodrekar: Danik). — Maksim Gaspari: Po klno-predstavi. — France Podrekar: Deželna polomija. — Hinko Smrekar: Prizor iz pretresljive drame »Svetovni požar«. — Maksim Gaspari: Darila primadoni v leiošnji sezoni. — Maksim Gaspari: Bolgarskemu Ferči v slovo. — ilinko Smrc-kar: Prizor iz velike svetovne drame. — Kurent izhaja po-dvakrat na mesec ter stanejo vse številke do konca tekočega leta 10 kron. Novi naročniki dobe lahko še vse doslej izišle Številke »Kurenta Naroča se v uprav niš tvu »Kurenta«, Stari trg 19, (Zvezna tiskarna). Popravliamo. V včerajšnjem članku pod naslovom »Prišla, ie ura, ki zahteva odkrite besede«, v peti vrsti Četrte kolone, Šteto od zdolaj gort čitaj ____vsi napori državnega aparata, mesto, kar kor je tiskano pomoloma: »aarodl«- Mestea zastavljalnica. V soboto, 19. t m., se bedo dopoldne prodajale na javni dražbi razne že zapadle dragocenosti, zastavljene na razne pred-ideče številke, popcidne pa razni nedragocesii predmeti, rabljeno perilo. Obt 89 odda opremljena soba z lepim raz-, J— -------J.M---Oobi gle dom in električno razsvetljavo. Dobi tudi hr^no. Ulica Makait 5, I. vr. 17. mm italijanščine za večerne uru se išče. — Naslov pove ins. odd. Edinosti. 2909 zamenjam fonograf a desetimi plo-_ :/JUIk"! SČami, nov in prvovrsten ; nadaljs pro-dum otroško posteljo z mrežo in žimnieo, obleko, perilo ta par mečnih nsnjatih čevljev 8t 29 vse novo in nerabljeno, za £ letno deklico. Ul. Alfieri št. 8, L Vales. 2910 J?fj«|ii fiAb* ulica Stadion 29. Zaloga najfi-EUlfm alUklOf nejših likerjev, vin v steklenicah in žganja prodaja na drobno In debelo. Po-ttiežba na dom in po naročilih tudi po železnici. 2911 poig? fimeiopsld! i^r^'^ pod ugodnimi pegoji. Ivan Peric, Tržič, ulica Trieste 117. 2913 A»;!5c« kupujem. Ponudbe z najnižjo tUuiU Jt^'Ul cono, javljajoč koli 1;ost na bledeči aasiov: Anton Kal&ć, Zagreb, Prilaz 12- 3222 Ekai). ko&o z mlakom ia eno bscu, aUaka. — Postaja Sv. Ana »post»j«načelnlk £. { 3907 I StnHSCe T prodam Naslov pove ins. add. Edinosti. i mesta, ki mari 214 aežnjev, za K 14.00J po podajanju. Služkinjo ▼areto 90. za zakonsko dvojico brana in plača. Barko vije. ul. La- ićčera. Dobra La-2905 Prodam 3 majhni svinji. Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 2^14 Fotograf ^ Anton JerkiS posluje v svojem ateljeju Trstu. Via deJlo Poste št. 10. 40 te, musolin, zefir, najfinejše vr^ta, več odrez-kov in odrezek piavega volnenega kiaga za obleko zamenjam za mast in moko. LazzareLto vecchio 30, UL tt. 13. 29X2 Samo na debelo. rije in-drobmne eoo 19. Ra^novratno blago za preprodajalce, galante-— Jakob Levi Trst. nllca S. Ni- 4L.ll 2v«£ja in 2 manjša Štedilnika predani. Ulica nadvojvoda Josipa 14, Britz. vratar, od 0 do 12 dop. 2901 1CTJE—nalrshnfim zanealiiTO, naobraieno. mm osKromco, ^ ^ok in do gospodinjstva, ki zoa eveut. šivati na stroj ter bi bila voljna sprejeti vsa hi£na opravila kakor pranje, likanje itd., itt« vdovce, bančni uradnik, v tržaški okolici. Vlača po dogovoru. Ponud-be» če mogoča s sliko na Ins. odd. Edinosti pod JDobro sree". 29a3 Dr. Mraček zobozdravnik Corso št. 24, I. nad. Cfi 9 —12 fio?. la ti 3-6 m. Brezbolcstno Izdiranje zob, plombiranje in umetni zobje. JADRANSKA BANKA Trst, VIa Cassa «11 lUsparivalo S (Lastno ponte^fc) Kapital ki rezerva sc 23,399.03J.- FTLIJAIjKE: Dunaj TegethafsttaMi Dubtovnlk, Kotor, Ljubljana, .detkovlt, Opjtija SlneniH, Za Ja-, VLOGE NA KNJIŽICE 31 O ■ ■ -2 O--- od dneTa VI059 do daa?a vzdiha, tiaatni dira p'ačujs baaici sroie^r. Ot»r»jv>vaaj» vl-j^ tekočem in žiroračnnu. p> ao^ovoru - Akra ia.l / čeki ia nakaznic ua v«*a ta-ia ia^z^^ii ti tržiš »» KUPUJE IN PRODAJA: vredooamu p'tpir;s roete, obligMCijo. zastavna pilila, pri i on ta. ^ delnice, srečiie, valute davize, promode itd Uajs PRUDCJME na vreduostae papirje in b'a*o l«že5o v javoih aMidiičib. SAPS DEPOSITS PROMESEL--Prod;.j a razredne lote ^ r je. Zavarovanje VAikovrsinih papirjev proL 5 krmni izpahi, rs?lzija Ireu^oja L t 4 S bi-ezpla&no. Stavbni kredit. njmViđrs kroditL 5 Borzna naročilu — Tnkao. STENJXLKICA----ESKOAIT Mi^N'1 Telefoni; 14®. 1793 ia 267». Uradna arat od 9d» 1 pojtalia* Brzojavi: i ADiiANSlLA. | iz riževe sizive a 6'8a—7'SO K caa. CHpo-šlHam ttp** po frAtl Dclcsta, Crrrađori iy? ■ Pr. Tesiiaiic specijalist za feeSaassi se ie Ir o ^nira 2—4 pop. uL StaČon 6,1. (gledališče Fenice) 7ol^on it. «-31 ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čermak v Trsta, alica Poste vecchio 12 vogal allce delle Poste Izdiranje zob?v brez bo-« lešin. — Plombiranje. ^ ZOBJE "f ii/B Pragi E, u&lšsii i sra mM In kupuje po najvišjih Cenah d o br o /. u a na trama In zlatarna A. w Tr^t« Trg Siare milaicc (ii^r-rlera vecchia) ttev. :J v Trstu se je preseHla na Corso št. 15 { v bivSo zlatarnico G. Zcrcowfta A FI^Ho. I Velika izbera srebrnih in zlatih ! ur, uhanov, prstanov, verižic itd. I Cene zmerne. Cene zmerne. ! t saš S potrtim srcem naznanjamo rsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuzuo vos t, da je preblagi, nepozabni soprog, oče, brat, ozir. svaK gospod Kla-varI Tadi oni kriče sedaj, da so vsi za Jugoslavijo! A kdo jim veruje?! Susieršičijanci nai si Je zapornu i."o, kar p:-.e spTltska :Nova Doha-naslov vDanovcev«; }e čas zbiranja vseli narc-,5*'f> vrst in pozabljajo se pogreške prošlosti. Nr jhirjši politični nasprotniki delujejo scdr.j r.ur.o1 ob ram: za splošno npročro stvar, vsi so dobrodošli. ali, -tr-ra-v :-o Jc. da iz!:Rač&;-I — de-V pošte«! mrodu? družbi al rresia za- rje! Frijavc članov k c.kr. avsiiijskeuiu skiadu za vo*;v'ie * d.ve in s*rotc se sprejemajo pri c. kr. niimestr.lštvenem svetniku v Trstu, ulica nadvoj. Josipa 7. I. n.. vrata št 2. cd 19. do 26. okt. 1918J ZaCa="a zatvorkuv in brzojavnega r aJa Tr.-t 5 (Plazza Gr z. nr':n). Zr.ra Ji lU'.ra'ća-i Česa cb"lcvan!a pošmesa cscibfa ostane r-esini in brzaj: va: urad Trsi 5 (Piazaa Grusepuina) cd r ji: te, t. m., do preklica zaprt. Poscstfiiki predalov pri im-:-.:ov« -pcštneci uradu naj od so-b :e. 1°. t. m,. d'':e do preklica hodijo po svoiie nos'fjatvp k pošt'iemu uradu Trst 3 (Piazza della-Borsa). Pobiranje kluik ustavljeni). Vojni minister ie na-zr.a"!! v dsleracijs?. e:n ^ nem odseku, da je po-brrapje kljuk ustav'jeno. v ^troci, ki so na počUr.icaa v A!etiiki, sc ne vr-Ufci-i dar;e-. ker doiicnik, ki je bil določen za to, da odide p? otroke. ni mo*ic! odpotovati iz Trsta. Vrnitev otrok sc pravočasno naznr.nr staršem. »JvKoStova^ski Zeteznićar« (6. številka) je iz šal. Clanrai pcdrni?T«ce Trst I. se razpošlje po pošti, dcčiin ra dobe člani podružnico Trst II.. kot cbi-čaino pri svojih zaupnikih. Z aožern napadla sopnnn. V ulici del Bosco 5t. -10 stanujoči 30!emi EmiMo Sapansich ima sicer soproso, ki ni napačna ženska, toda vzHc temu fc ravnal žaijo prav grdo in se fcrdi spr^jasnil z neko drugo žensko, kar borovo ni moglo bšti všeč nje-sovi soprogi. Re^-ico ie vse to goicrvo u8wavičer.o razburjalo, in ko it končne še zakrtila svojega meža z ono drusio, ie njeno ra^urienje prekipelo. Pc-^rabiia re nož in žnjim surr'la moža v prsi in v hrbet. Ranjenca so z vozom rešilne družbe pre-peljali težko ranjenega- v bolnišnico, in se dvomi, da bi ga mo?!i rešdti. Ker je bil popolnoma sestradan, se ip neki okoli SO let star mož zgrudil na tla v ul. deH'Ospitak. Prenesti so ?a hoteli v bolnišnico, pa je revež že medpetoma izdihnil. Truplo so nato prepeljali v mrtvašnico k Sv. Justu. Cbesil se je v svojem stanovanju -lile t ni vdovec Peter Kalčtna, vratar hiše št. 15 v uL Sanita. Pred i nekoliko dnevi mu je umrla žena, in to ie mc-Ža ; tako užalestiio, da si je sam peiskal smrt. ! Tatvina. Neznani tatovi so vdrli v manufakturno trgovino Alojzija Buttiia na vogalu ^arriere in ul. Ma^cnnina ter odnestf blaga v vrednosti okoii i 20.000 K. O tatovih m sledu. P m Leopold Strekelj trgovec v Trstu včeraj, 1S. t m., po dolgi in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspaL Pogreb predragega pokojnika se bo vršil jutri, y nedeljo, 20. t m., ob 9 zjutraj iz Hiše žalosti Piazza Barriera vecchia št 6 It Sv. Justu in očitam na pokopališče k Sv. Ani. TRST, 19. oktobra 1918. Karoiina, soproga. Danilo, Leopold, Marija, otroci. Alojzij, C. kr. vinarski nadzornik v Dalmaciji, Josip, nadučiteij v Komnu, Albin, nadučitelj in iupaa v Škocjanu, bratje. — Družini Čergolj in Škrij. Novo posrebno podjetje, Corso 47. . . •.V> - SLOVENSKO GLEDALIŠČE v TRSTU. D.'ies, 19. oktobra. Začetak oh 7*3® zvečer. MAT J. U *!.az v d\el: dejanjih. Spisala Marija Kmetova. A5EPVED. Gr- eska v enem de:anju. Spisal Cehov. MASKA SATANA. Gr teska. v enem dejanju. Spisal P. DAROVI. — Za oblekco naraščaja rojanskega bo&ola nabral g. Rak v svoji hiši-med veselo družbo K 12. Člani nafcTa-U kot ostanek ^cehe« K 5 v teti namen. Da bi bilo mnogo posnemovalcev. Denar brani — Za bodoči belvederski otroški vrtec daruie CM podružnici za Škorkljo m Behreder Ferdo Feriančič K 10. Denar pri tamilra. — Ker se nami je posrečilo izgotoviti usnje peska, sc je zbralo v veseli družbi »štrcanov« pri svoSem tihem »kongresu- v »ostflni Konsum-nega društva pri Sv. Jakobu za ta-mošnjo Čitalnico K 30'—. — Za naarobni spomenik pok. Vinlm Engeimanu daruje rodbina Bonefačič K 20'—. Oba zneska hrani Citadnični btacainik. r Ceae običajne^ Vstopnice v predprodaji pri vra-! tarici doma. dadaHiki list pri biagajai. x Marija Podobnik Josip Ostrovška poročam Trst, 19. X. 1918. Ta ofil^s vetja kot direktno obvestilo. Potrti neizmerne žalosti naznanjsmo vsem sorodnikom, prijateljem in rnflin^m prežalostno vest, da je naš ljubi soprog, brat, strie in svak, g, Anton idskl ravnatall v pok. M petek, 18. t: m^ ob 1 ponoči po dolgi in mukepolni bolezni, previden tolažili sv. vere« boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil danes, v soboto, 19. m., ob 3.BO popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. V SEŽAJU, 19. oktobra 1918. iaiajntfl soproso In ostali sorodniki Corso 47. Si t.