I N F O R M A TOR nrirtiri:0 KONCERN, GOSPODINJSKI APARATI, NOTRANJA OPREMA, PROCESNA OPREMA, ELEKTRONIKA, COMMERCE, SERVIS, yUrei IJt? RAZISKAVE IN RAZVOJ, FINANCE, MALI GOSPODINJSKI APARATI, NARAVNO ZDRAVILIŠČE, DRUŽBENI STANDARD, IPC. tlenje, 8. julija 1992 Leto XXVI. Številka 25 °o 20. julija celovit program sanacije Gorenje Elektronika Hkvidnostnim težavam, velika 'volženost in prezaposlenost sta *IVečja problema podjetja, v _ °ronju Elektronika uspevajo iz-Mnjevati naročila kupcev, posebej :e Idjih tako, da bodo v dogovor-Ll)'h rokih vsi dobili naročene Pvne TV sprejemnike in druge iz-8,«e. Za proizvodnjo se v zadnjem „Secu dni, kar je posebej vj^mbno, niso dodatno zadolžili , 1 za 1 SIT; upnikom so predlagali ženitev starih terjatev do 1. ok-n bra, za poravnavo novih obvez-°s,i pa se sproti dogovarjajo. jž9uba trga nekdanje ^ugoslavije sovpada z piko recesijo na trgu rjave 6hnike v Evropi in svetu Gorenju Elektronika poudarjajo, L3 se skupno število prodanih SjVnih TV sprejemnikov v prvem m letju 1992, v primerjavi s prvim petjem 1991 ni ^manjšalo. To j^Heni, da je dosedanjemu °dstvu podjetja uspelo pinsko nadomestiti izgubljleno pdanje jugoslovansko tržišče, ^szlika med lasnkim in letošnjim |.rvirn polletjem pa je v tem, da so ,3ni v prvem polletju prodali na !u|e le okrog 25 % vse proizvodnje 13rynih TV sprejemnikov, v ipšnjem prvem polletju pa so Vozili že več kot 80 % celotne jpzvodnje. Osnovna ugotovitev r 'sj zvezi pa je, da dosežena aZlika med vhodnimi in izhodni- mi cenami na zahodnih trgih ni bila zadostna; pri nekaterih modelih izhodne cene niso pokrivale cen vhodnih materialov. Seveda pa velja ob tem opozoriti na dejstvo, da je v Gorenju Elektronika izguba trga nekdanje Jugoslavije sovpadala z veliko recesijo na trgu tako imenovane rjave tehnike v Evropi in v svetu in je bilo zato na tujem za barvne TV sprejemnike težko dosegati ugodnejše, višje cene. Mag. Drago Šulek, v.d. direktorja Gorenja Elektronika: "Ključna točka sanacijskega programa podjetja je nepreklicno v znižanju vhodnih cen!" Za pričakovani obseg proizvodnje največ 300 delavcev Vse zaposlene v Gorenju Elektronika so pred časom poslali na čakanje; na delo so poklicali tiste, ki so potrebni za izpolnitev naročil. V teh dneh bodo v podjetju sprejeli sklep o ugotovitvi trajnih presežkov delavcev, ugotovili bodo, katera delovna mesta za pričakovani možni obseg proizvodnje niso več potrebna. Imenovana pa bo tudi z zakonom predvidena komisija za pripravo programa razreševanja problematike presežkov delavcev. Zdaj zaposlujejo 475 delavcev, ugotavljajo pa, da jih bodo za naprej potrebovali največ 300. Poudarjajo, da bo potekal ves postopek kar najbolj korektno in zakonito. Najpozneje do 20. julija bo pripravljen tudi celovit program sanacije Gorenje Elektronika; če bo ugotovljeno, da je uresničljiv, ga bodo predložili upnikom in pristojnim državnim institucijam. Ključna točka sanacijskega programa pa je nepreklicno v zniževanju vhodnih cen. Če bo program sprejet si bodo prizadevali v kar največji meri angažirati upnike za reprogramiranje dolgov in sanacijo podjetja. Gorenje Gospodinjski aparati v juniju 99 % IZ mesecu juniju 1992 so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali 102.090 velikih gospodinjskih aparatov, skoraj celotno proizvodnjo pa so namenili za izvoz na tuje trge. Tako so v podjetju mesečni plan dosegli z 99 odstotki, proizvodnjo za izvoz pa 100-odstotno. V Kuhalnih aparatih so izdelali 42.766 izdelkov (103 % plana), v Pralno-pomivalnih aparatih 14.301 (100%), v programu Zamrzovalnih in hladilnih aparatov: v obratu Zamrzovalne omare 18.768 (95 %), Zamrzovalne skrinje 9.932 (100 %) in Hladilniki 16.320 (95 %). V prvem polletju 1992 so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali skupno 675.588 izdelkov, kar je za 25 % manj kot v enakem obdobju leta 1991. V Kuhalnih aparatih so proizvedli letos do 30. junija skupno 290.739 izdelkov, to pa je glede na proizvodnjo v lanskem prvem polletju 87 odstotkov. V programu Zamrzovalno hladilni aparati so skupno izdelali 277. 547 izdelkov, kar je 69 % glede na lansko obdobje, v Pralno-pomivalnih aparatih pa s 107.302 izdelkoma dosegajo 54 % lanske proizvodnje v prvem polletju. V obratu Zamrzovalne omare so proizvedli 109.450 izdelkov (76 % glede na lansko obdobje), v obratu Zamrzovalne skrinje 64.279 (55 %) in Hladilnikih 103.818 (75%). Odbor in knjiga Pritožb jz ■ "Pobudo Gorenja Družbeni stand- jTatov Slavko Korošec, Zlata Golja, kull Syša, Jožica Hercog in Igor ^tjbor za družbeni standard bo eloval kot potrošniški svet in bravnaval predvsem ^r°blematiko družbene prehrane slavcev. Pravilna in ustrezna ^r®hrana je namreč temeljni T09°j za ohranjanje zdravja, gorenje Družbeni standard bo z slavci - kupci vzpostavilo stike s pomočjo skrinjice ter knjige , r'Pornb in pritožb, delavci pa anko svoje predloge in pripombe ™sredujejo preko svojih sindikal-'h Zaupnikov. Knjiga pripomb in jTožb in skrinjica sta postavljeni . Prehodu med jedilnicama v stenju Družbeni standard. (Nadaljevanje na 2. strani) Nov Pravilnik o inovacijah Odpirajo se novi trgi Doma, v Sloveniji, bo mogoče prodati, kot kažejo zadnje analize, le od 1.000 do 1.500 barvnih TV sprejemnikov na mesec. Izvoziti pa jih bo mogoče, od jeseni naprej, med 5.000 in 7.000 in to znanim kupcem Quelle, Radioton, Tesla Rožnov itd. Odpirajo pa se še drugi novi trgi, na katerih pa že dosegajo cene, ki pokrivajo vhodne stroške, se pravi, ki zagotavljajo preživetje. Nedavno tega so prejeli, na primer, cenovno zelo neugodno nepreklicno naročilo iz Belgije. Po besedah v.d. direktorja podjetja, mag. Draga Šuleka, Gorenje Elektronika lahko zadrži mesto med proizvajalci rjave tehnike v Evropi, seveda pod pogojem, da kar najbolj izkoristi prednosti -sodobno tehnologijo, ki je v podjetju, in veliko fleksibilnost proizvodnje, hkrati pa seveda zmanjša vhodne stroške. Tudi na račun pomembnejšega zmanjšanja števila zaposlenih. Na osnovi kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo, livarne, kovinsko in elektroindustrijo Slovenije in kolektivne pogodbe podjetja, je upravni odbor Gorenja Gospodinjski aparati sprejel 21. maja 1992 nov pravilnik o inovacijski dejavnosti. Z njim je uveljavljen nov pogled na inventivne pobude zaposlenih in drugih, ki se merijo na tržni osnovi med delodajalcem in delojemalcem oziroma ponudnikom inovacije. Ob obravnavi inovativnih predlogov pravilnik predvideva ugotavljanje ali avtorjeva zaposlitev na določenih delih in nalogah le-tega obvezuje na inovativna snovanja. Pravilnik širi področje inovacij na varstvo okolja in ekonomsko organizacijske izboljšave. Inovacije na področju varstva okolja in humanizacije dela so izboljšave varnosti pri delu, zaščite zdravja, poteka dela, pogojev na delovnem mestu, reda in čistoče, varovanje okolja ter olajšanje dela na vseh področjih dela v podjetju, katerih učinki se pokažejo tudi posredno. Pravilnik opredeljuje še, katere so ekonomsko organizacijske izboljšave, postopek prijavljanja inovativnih predlogov, vrednotenje in nagrajevanje inovacij, kaj je koristen predlog, odločanje o inovacijah in podobno. Nov pravilnik o inovacijski dejavnosti bodo po potrebi prilagajali novi zakonodaji, ki jo pripravljajo v Republiki Sloveniji. Z vsebino pravilnika se lahko zainteresirani delavci podrobneje seznanijo v Raziskavah in razvoju Gorenja Gospodinjski aparati. D.Z. Do 20. julija celovit program sanacije Gorenje Elektronika Delo narekuje novo znanje (Nadaljevanje s 1. strani) Razvoj drugih programov - zasnova bodočih profitnih centrov Ob proizvodnji barvnih TV sprejemnikov v Gorenju Elektronika rasteta še dva programa - računalniški monitorji in drugi elektronski izdelki. Junija so izdelali prvih 1.000 elektronskih sklopov, za monitorje za italijanskega naročnika, v juliju se je naročilo povečalo na 2.000 vezij, načrtujejo pa, da bodo do konca leta prešli na proizvodnjo 10.000 elektronskih sklopov za monitorje mesečno in delno celo kompletnih monitorjev. Razvijajo in osvajajo pa v Gorenju Elektronika tudi proizvodnjo vrste izdelkov za potrebe industrije na osnovi elektronike. V tej zvezi velja omeniti pretvornike enosmerne baterijske v izmenično napetost, uporaba tehnologije površinskega lota, tako imenovane SMD tehnologije, za izdelovanje zahtevnejših elektronskih sklopov modulov za potrebe proizvajalcev gospodinjskih aparatov in druge industrije. Tu so še sistem računalniško podprtega načrtovanja tiskanih vezij, s čimer se občutno skrajša čas od zamisli do izdelka, zagotavlja pa optimalno sestavo tiskanega vezja, ter sistemi za dizajniranje tiskanih vezij in za proizvodnjo mmehanskih delov. Trenutno je možen obseg proizvodnje izdelkov iz dodatnih programov, v primerjavi z barvnimi TV sprejemniki, resda še majhen. Zagotovo pa predstavljajo ti dodatni programi mogočo zasnovo bodočih profitnih centrov, ki naj bi jih oblikovali v okviru Gorenja Elektronika. To še posebej velja za proizvodnjo računalniških monitorjev. Kadrovska in izobraževalna dejavnost v Gorenju Gospodinjski aparati se prizadeva delavcem zagotoviti in omogočiti organizirano pridobivanje in izpopolnjevanje znanja za delo. Na pobudo odgovornih delavcev iz Gibanje zaposlenih v juniju 1992 Podjetje, organizacijska enota Število zaposlenih 31.5. 1992 Prišli Odšli Število zaptoslenlh 30. 6. 1992 Skupaj Stopnja izobrazbe I Skupaj Stopnja izobrazbe I. II. III. IV. V. VI. VII. 1. II. III. IV. V. VI. VII. GORENJE GOSPODINJSKI APARATI 4.355 1 1 13 5 3 1 1 3 4.343 EMKOR 276 276 PROGRAMATORJI 114 1 1 115 GORENJE IPC 114 114 GORENJE KOMPRESORJI 92 92 EK1 ČRNOMEU 70 70 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ 9 1 1 10 GORENJE NOTRANJA OPREMA 531 6 4 1 1 3 1 1 1 534 GORENJE (NOVA 14 14 GORENJE PROCESNA OPREMA 474 1 1 2 1 1 473 TTE 222 1 1 7 5 1 1 216 GORENJE EKO 4 4 GORENJE ELEKTRONIKA 463 4 1 2 1 459 GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 551 3 1 2 548 GORENJE COMMERCE 307 6 1 1 1 1 2 301 GORENJE SERVIS 594 2 1 1 1 1 595 GORENJE TOPLOTNE ČRPALKE 21 3 3 1 1 23 GORENJE FINANCE 34 34 GORENJE NARAVNO ZDRAVILIŠČE 103 103 strokovne GORENJE KONCERN - službe 42 1 1 41 GORENJE DRUŽBENI STANDARD 131 10 1 1 1 5 2 121 proizvodnih programov so vjuI/L’ pripravili osnovni in obnovitveni te^ na temo Skladiščno poslovanje. Prvega se je udeležilo in uspe^n,0 zaključilo 17 delavcev, drugega pa j* . V prvem so slušatelji osvojili osnov znanja iz skladiščnega Posl°y^3j|i Drugega programa pa so se udeie delavci, ki že obvladujejo in oprav1!J dela in naloge iz skladiščnega P lovanja. , Predvsem so obnovili obstop znanje, v razgovorih izmenjali 'z* Novak, Vojko Žagar, Marija Podpor?' Sonja Majhenšek, Stoja Podvratm Borut Diklič. -m Obnovitveni program tej „ Skladiščno poslovanje so obiskov« uspešno zaključili: Vida Kurn.j Dragica Meh, Mira Pisar. M® L Glasenčnik, Magda Uranjek, Ren Trupej, Breda Ocepek, Ema Ko Janja Felicijan, Emil Fele, Ber.n,fl!a|-Jakob, Marija Pogorelčnik, Olga jev, Tatjana Kurnik, Miha Lesjak, . Zilli, Jožica Hudobreznik, j|t Klemenc, Simon Pergovnik, .. Rogelšek, Milena Razgoršek, ca Ribič, Zrelka Vučenovič, c „,13 Jakob, Roman Zilli, Stel® .. Podričnik, Ivanka Glavnik, Anica o nik, Irena Forštner, Jože Vodlak, P" in Tamše, Ana Lampret, Mihael Leb« Boris Tomažič, Milena Brelih, MirP v Oder. V okviru izobraževanja za °e' je skladiščnem poslovanju načrtujejo e skrajšani program za skladij j, delavce na manj zahtevnih jlelinij nalogah. .ier^ Sklad uresničuje svojo vlogo *Vršni odbor sklada solidarnosti, Zajemnosti in samopomoči pri ^obodnem sindikatu poslovnega s'sterna Gorenje je nedavno med ^Ug/m obravnaval in sprejel Poročil o o nudenju pomoči iz sklada ionom svobodnega sindikata v otošnjem prvem polletju. ■ tem obdobju je bila iz omen-jenega sklada dodeljena pomoč ^ delavcem, članom svobod-J®9a sindikata, v skupni višini '82.900 SIT. Od tega je bilo “odeljeno največ nepovratnih Pomoči in sicer v skupnem znes-127.900 SIT, povratnih pomoči obliki brezobrestnih posojil z apbo vračanja do 6 mesecev pa v "'sini 55.000 SIT Solidarno Pomoč iz sklada je prejelo 29 Pelavcev članov svobodnega sin-“'Kata v Gorenju Gospodinjski aParati. Med temi je bilo 7 delav-p®v iz obrata Hladilniki, 7 iz obrata 'astika, 4 iz obrata Zamrzovalne %inje, 4 iz strokovnih služb, 3 iz obrata Zamrzovalne omare; 2 iz “brata Štedilniki ter po en delavec Pralno-pomivalnih aparatov in Vzdrževanja. Solidarne pomoči So bili deležni trije delavci Gorenja en/is, trije delavci Gorenja Com-Jterce dva delavca Gorenja . ružbeni standard, dva delavca r.|T dvanajst delavcev Gorenja Elektronika ter po en delavec iz p°renja Notranja oprema in gorenja Raziskave in razvoj. " svobodnem sindikatu Gorenja Ugotavljajo, da za pomoč sklada Prosijo člani oziroma delavci, ki so hudi materialni stiski. To so predvsem tisti delavci, ki so dalj časa v bolniški,'ki so na čakanju ali imajo nezaposlenega partnerja ter samohranilci z zelo majhno plačo, morajo pa vzdrževati družinske člane. Osem vlog so, žal, morali zavrniti. Dva prosilca nista bila člana svobodnega sindikata, temveč Neodvisnega, dve vlogi sta bili pomanjkljivi, en član svobodnega sindikata pa je prosil pomoč za družinskega člana. Tri vloge pa so zavrnili, ker je bil osebni dohodek prosilcev na družinskega člana višji od določenega po kriterijih. Največ vlog za pomoč je bilo v marcu, ko so bile plače zakonsko omejene. Ker materialna stiska ogroža vse več delavcev članov svobodnega sindikata, je Izvršni odbor sklada opredelil še druge, specifične primere, ki so jih že obravnavali enakovredno z drugimi vrstami pomoči. To so vloge samohranilk, katerih so zakonci na čakanju ali so prijavljeni na zavodu brez nadomestila, vloge članov, ki so zaradi obolenj pogosto v bolniški, primeri smrti člana svobodnega sindikata, ki je delal v Gorenju. V polletnem obdobju je sklad povsem opravičil namen, saj so bila vsa doaovor-jena sredstva, ki jih v sklad združujejo organizacije svobodnih sindikatov podjetij Gorenja, podeljena po predpisanih merilih, to je delavcem, članom, ki so pomoč resnično potrebovali. Glede na uspešno polletno delovanje sklada, na katero ni bilo pripomb, bo sklad uresničeval svoje poslanstvo tudi v prihodnje. ^a/ bo dela za vse d e lavo Ij ne ',°i° dolgoletno delovno pot v 0 °renju predvsem v Gorenju Servis J'r°ma Gorenju Commerce sta klonili Heda Petek in Dragica Ran-'nger iz računovodstva .aloprodaje oziroma Notranje Sovine Gorenja Commerce. ^ Gorenjevi maloprodaji je .tegica Ranzinger delala 23 let, beda Petek pa 21. Sodita v aberacijo, kije okrepila pionirsko 6,0 pri oblikovanju in širjenju Maloprodajne mreže Gorenja. o upokojitvi, ko jima je podjetje Omagalo z dokupom manjkajoče .^Varovalne dobe, nista bili alostni, čeprav sta se, kot sta Rajali na poslovilnem srečanju s 0delavci, morali nepričakovano odločiti. Nista veliko premišljevali in jima ni žal. Na sodelavce ju vežejo res prijetni spomini, saj so se med njimi dobro počutili, z njimi dobro sodelovali, saj je le tako bilo mogoče reševati najbolj zapletene situacije. Računovodsko delo je, čeprav še vedno premalo upoštevano, a nepogrešljivo, vseskozi povezano s tekmo, s časom, roki, datumi. Po krivici obstaja vtis, da se v pisarnah ne dela dovolj, sta resno dejali in dodali, da resnico človek najbolj spozna, ko se z njo sooči ali je občuti na lastni koži. Sodelavcem sta želeli, da bi vsi imeli delo in na njem dočakali zasluženo upokojitev. D.Z Srečanje na delovnem mestu Alojz Glojek Čeprav sva začela pogovor o vsakdanjih stvareh, je skorajda minila polovica najinega razgovora, preden se je v njegovo držo, besede in gibe vselila sproščenost. Najbrž je bil vzrok v tem, da je za najin pogovor zvedel šele tisto jutro, ko je prišel v servisno enoto po delovne naloge in servisni material za delo. Alojz Glojek je serviser v servisni enoti Gorenja Servis v Velenju. Sodi med tiste ljudi, ki jim kljub šestindvajsetim letom servisiranja, vožnje po hribih in dolinah, po cestah, ki to resnično niso bile, do najzakotnejših krajev, ni usahnila volja in zvestoba do tega dela. Je tisti, ki se ne pritožuje, ne tarna na zdravje, so mi zanj dejali v Gorenju Servis ob predlogu za razgovor. Delovno servisersko pot Alojza Glojeka bi lahko ponazorila tudi s številkami prevoženih kilometrov, obiskanih domov, opravljenih servisnih posegov in nenazadnje skupnih dni odsotnosti od doma in družine. Vendar številke ne bi orisale vseh naporov, pripetljajev, prizadevanj in vztrajnosti, ki to delo neogibno spremljajo. Vendar bo dovolj, če ugotovim, da ga je od leta 1966, ko je prišel v Gorenje Servis, delovna pot serviserja vodila ne le po Sloveniji, temveč tudi v Bosno, na Hrvaško. Sedaj je Alojz Glojek med najstarejšimi in najbolj izkušenimi serviserji v velenjski servisni enoti. Ob tem je sam poudaril, da so v tej enoti dolgoletni in izkušeni serviserji v večini in, kot da bi želel opravičiti svojo pripadnost, dodal: "Ce me to delo ne bi veselilo, bi ga najbrž že zdavnaj pustil. Kose ozrem nazaj v čase, ko ni bilo cest do vsake hiše in se spomnim zimskih razmer, poti v hribovite, zakotne kraje, lahko mirno rečem, da je bilo resnično naporno in težko. Sedaj je vse drugače. Skoraj do vsake hiše je dobra cesta, če že ni asfalt," je dejal Alojz Glojek pred odhodom na pot po Spodnji Savinjski dolini, ki je sedaj njegov delovni okoliš. Da delo v vseh minulih letih ni bilo enolično ali dolgočasno, pove Alojzevo razmišljanje. "Če želiš postati in biti uspešen in strokovno zanesljiv delavec, moraš svoje delo bogatiti z znanjem, obstoječe znanje pa vedno dopolnjevati z novim. Moraš biti radoveden, odprt in inovativen pri osvajanju novega znanja. V teh letih smo se serviserji nenehno izobraževali in posodabljali znanje za delo." V Gorenju Servis so resnično skrbeli za izobraževanje svojih delavcev. Na številnih strokovnih seminarjih in tečajih so serviserji izpopolnjevali svoje znanje bodisi na področju tehnologije servisiranja ali uvajanja novih Gorenjevih izdelkov v program servisiranja na tržišču. Delo in učenje za čimbolj uspešno delo sta vedno bila neoločljiva procesa. Tu je skrivnost za Alojzevo dobro strokovno obvladovanje zahtev servisiranja pralno-pomivalnih aparatov, kuhalnih aparatov ter grelnikov vode. Od tistih, ki so bili v Gorenju izdelani v šestdesetih, sedemdesetih ali osemdesetih letih do najnovejših, v katerih je elektronika osrednja in nepogrešljiva komponenta. Zato Alojz Glojek v vseh teh letih ni imel neprijetnih izkušenj ali reklamacij na svoje delo. To mi omogoča, da lahko mirne vesti rečem, daje v imidžu Gorenja Servis vtkan tudi pomemben prispevek Alojza Glojeka. Sam pa je na koncu le dejal: "Z vsem sem zadovoljen, samo s plačo ne. No, vendar gre, če imaš voljo." Dušanka Založnik Pregled obrestnih mer za tolarsko varčevanje občanov Ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. od 1. julija 1992 dalje obrestuje tolarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: Tekoči računi občanov Žiro računi občanov Hranilne vloge na vpogled Varčevalna knjižica Hranilne vloge, vezane nad 12 mesecev Hranilne vloge, vezane dan 24 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 36 mesecev Depoziti, vezani od 10 do 30 dni letne mesečne obrestne obrestne mere mere 40,95 % 2,95 % 40,95 % 2,95 % 40,95 % 2,95 % 96,76 % 5,90% 116,43 % 6,76 % 118,40% 6.84 % 122,34 % 7,00 % 66,82 % 4,43 % V vseh maloprodajnih razstavno-prodajnih centrih in pogodbeno prodajnih centrih Gorenja poteka od 1. julija 1992 prodaja izdelkov na leasing. V vseh teh centrih bodo lahko bodoči kupci oziroma uporabniki izdelkov na zakup izbirali na 12- ali 24-mesečni zakup najrazličnejše aparate bele NAKUP VELIKEGA GOSPODINJSKEGA APAAAEA GORENJE TOKRAT RESNIČNO DRUGAČE POSTANITE LASTNIK VELIKEGA j j GOSPODINJSKEGA APARATA NA SODOBENMk ♦ 24 OBROKOV ♦ CEMA IN OBROKI SO V DEM ♦ VSAK OBROK ZAPADE V PUČIU) 20. V MESECU IN GA PORAVNATE V TOLARSKI PROTIVREDNOSTI PO URADNEM SREDNJEM TEČAJU BANKE SLOVENIJE NA TA DAN ♦ APARAT DOBITE TAKOJ OZIROMA NAJKASNEJE V 14 DNEH PO PODPISU POGODBE ♦ GARANCIJA IN SERVIS ZAGOTOVLJENA ♦ PRALNI STROJI ŽE 00 44.- DEM NA MESEC NAPREJ ♦ HLADILNIKI ŽE 00 30, DEM NA MESEC NAPREJ ZAGOTOVLJENA CENA, STALNI OBROK, TAKOJŠNJE LASTNIŠTVO OB IZPOLNJEVANJU POGODBENIH POGOJEV Heiudii nit Momi ta od t * IS. m M hWw XI Ht »S, BS HO, GOKOJE nNMG, Prtumm I, Mtafi ta i pnt*k cmM Gra|i Dopusti tehnike, pralne stroje, sušilnike perila, hladilne omare, zamrzovalne skrinje, hladilnike in mikrovalovne pečice. Nekatere izdelke bodo lahko uporabiki aparatov na zakup prevzeli takoj nekatere pa bodo prevzeli najpozneje v 15. dneh po sklenitvi pogodbe o zakupu. Cene omenjenih izdelkov za pogodbeni zakup so izražene v DEM, mesečni obroki pa se odplačujejo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije. Ob sklenitvi pogodbe najemnik izdelka plača polog v višini 150 DEM, ostanek vrednosti zakupa pa v 12- ali 24-mesečnih obrokih. Vse informacije lahko zainteresirani uporabniki Gorenjevih izdelkov na zakup dobijo pri delavcih prodajnih centrov Gorenja Gospodinjski aparati, predvsem pa Gorenja Fining, ki opravlja finančne posle s področja prodaje na leasing. D. Z. Prikolice v Novigradu V avtokamp Sirena v Novigradu se marsikdo zaradi prijetnih izkušenj rad vrača. Letos imate priložnost letovati v Gorenjevih prikolicah, zaenkrat jih je le pet, pod zelo ugodnimi pogoji, saj je cena dnevnega bivanja le 16 DEM, dopustniški najem pa je plačljiv v petih obrokih. Prijavite se čimpreje v sindikalni pisarni Gorenje Koncern soba 293 ali na interno 119 STC II. IS. Ste za dopust v Španiji? 10-dnevni aranžma v hotelu s 3 zvezdicami in s polnimi penzioni z odhodom 24. julija 550 DEM (apartmaji 350 DEM), 21. avgusta 390 DEM in 28. avgusta 360 DEM (prevoz je vračunan v ceni). Turistična agencija A & B v veleblagovnici Nama, telefon 854-181, interna 247. Počitnice na Krku! Želite letovati v hotelu Ko ral j (B kategorije) na otoku Krku. Cena polnega penziona v dvoposteljni sobi je 24 DEM na dan. Informacije: Razstavlja Peter Matko V Galeriji Gorenje Servis je odprta razstava del likovnega pedagoga in člana Društva šaleških likovnikov Petra Matka. Razstava sodi v program poletnih likovnih prireditev in bo odprta do 21. julija 1992. Slomškova razstava Ogled Slomškove razstave v Mariboru bo 18. julija 1992. Ob tem dobite informacije v sektorju kulture Gorenja Družbeni standard. Klub popotnikov Zainteresirane za potovanje v ZDA in v Rusijo vabimo na skupni razgovor v petek, 10. julija 1992, ob 12. uri v banketni sobi Gorenja Gospodinjski aparati. Novo v knjigarni Gorenje Martin Lorbar: Produktivnost v pisarnah? Dajte no! Le nekaj tem iz knjige - Kaj naj manager naredi, da bodo motivacijski dejavniki vselej kar najbolj učinkoviti. - Uspeh vsakega človeka je v njem samem, v njegovi sposobnosti in prizadevnosti. - Selekcija kadrov. - Pravi človek na pravem mestu. -Prvine objektivne selekcije. Manager kot zgled sodelavcem pri uporabi optimalnih metod dela. Sporočila po telefonu in interfonu. Vegrad - Zdenka Kovačevič, Dragica Knez, telefon: 853-743, 856-712, interna 44. Pomembna mis.pl iz knjige Produktivnost v pisarnah: "človekova svoboda in njegova dobra vključenost v delovni proces si ne nasprotujeta, razen takrat, ko se človek "svobodno" odloči, da ne bo Drugi izmed več večerov letošnjih kulturnih prireditev, kijih uresničuje sektor za kulturo v Gorenju Družbeni standard in v katerem sta veliko pozornost pritegnila Boris Cavazza in Silvo Teršek, je minil nadvse razgibano, predvsem pa zelo zanimivo, sproščeno in prijet- Čeprav je prizadevnim delavcem vile Herberstein nagajal dež, saj so morali številnim obiskovalcem večera za gotoviti nasmestitev v za takšno prireditev neprimernih prostorih vile, je bil večer od začetka do konca obarvan s prepotrebno človeško neposrednostjo, iskrivostjo, poetičnostjo, predvsem in v prvi vrsti pa z etičnostjo izgovorjene besede. Lahkotno so se izmenjevali ali irepletali umetnik0)?0 iripovedovanje, spremljaj000 llasba in ob zvokih kitar Jorisova pesem. Notranji sve lledalcev je prevzela Borisov0 irepričljiva dostojanstvena drža ako na gledaliških deskah, na ilmskem platnu, v zakulisju ume1' iiškega ustvarjanja kot v zase0' lem življenju. _ k letanjem profesionalni občutek Silva Terškaje omogočil umetnik isto širino, ki je ponazarjala vs ijegova nadvse ustvarjalo0 imetniška leta do najnovejsio ;novanj. Tisti, ki večera in stika z Sorisom Cavazzo niso doživel , ■. 73 D.Z. Prvenstvo Gorenja v odbojki Pokal Gorenja v balinanju Sektor rekreacije v Gorenju Družbeni standard vabi I jubitelje odbojke na peščenem igrišču (beach volleyu), na prvenstvo Gorenja, ki bo potekalo od 13. do 16. julija 1992 na igriščih ob jezeru. Ekipe sestavljajo po trije igralci, delavci ali štipendisti Gorenja. Nastopajo lahko moške in ženske ali mešane ekipe. Prijavnina znaša 700 SIT. Informacije dobite v sektorju rekreacije na interno 428 II. V sodelovanju z balinarski^ klubom Velenje organiziramo t®!; movanje moških in ženskih ekip za pokal Gorenja. v Pričetek tekmovanja bo ponedeljek, 13. 7. 1992, ob 1°-“ na balinišču pri letnem bazen ^ nadaljevanje pa v torek in sre® ob isti uri. Ekipa šteje štiri člane ne glede n starostno kategorijo. . . Udeležba na tekmovanju j® z, vse ekipe Gorenja brezplačn0' Poimenske prijave elY, sprejemamo do petka, 10. 7., 11. ure ko bo žrebanje v sekt°rL rekreacije. Milan Gom®^ Malica Sreda Četrtek Petek Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Redna Mešano meso na žaru, čebula, ajvar Piščančji paprikaš, široki rezanci, jogurt Svinjska pečenka, rizi bizi, zelena solata > Goveji golaž, polenta, sadje Safalada, zeljne krpice, pecivo Dunajski zrezek, francoska solata Prekajena vratovina, kmečke kumare, jogurt Dietna k0 Dolenjske kepe z vrtnarsko orna špageti Hrenovka, pire krompir, špinača Telečja pečenka, mlinci, zelena solata Jetrca v omaki, krompir v kosih, zelena solata Mesni sir, ohrovt s krompirjem, pecivo Sekljana pečenka, grahova omaka, testenine Sirove palačinke, kompot ali mleko INFORMATOR, list za obveščanje delavcev Gorenja v Velenju ter Gorenja Mali gosp0® aparati Nazarje. Družbeni organi: Izdajateljski svet Ureja: Uredniški odbor - Glavni in odgov ^ urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada. 7270 izvodov. Grafična priprava, I odprema: Tiskarna Velenje. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 -1/72 z dne 23 Poštnina pri pošti Velenje