Arhitektov bilten izdaja Upravni odbor Zveze arhitektov Slovenije in Upravni odbor Društva arhitektov Ljubljane k rC 5~Zt 5'S~ C J D 252559 s e b i n a tualnosti s .. redna skupščina društva litektov Ljubljane 1 tečaji: Ld natečaja za pedagoško ademijo v Ljubljani 5 Sjid natečaja za idejno urbani- LČno arhitektonsko rešitev tu- stičnega področja Sv.&tefan- >očer-Pržno. 9 d natečaja za osnutek zazida¬ jo in za idejno projektno reši¬ li' objektov v območju med Ker- kovo, Dvoržakovo in Titovo to v Ljubljani 15 pia natečaja za ureditev grob bnice in spomenika padlih bo cev v Ilirski Bistrici 24 pis natečaja za ureditev arhitektove mize: oš Lapajne: Veleblagovnica ma v Ljubljani 26 ne Kovič: Osemletka v Starem u stave: leček iz poročila o pripra- za razstavo Plečnikovih del 3o osicao International de ar- tetura - FundacaO bienal de Paulo - Brasil 3o stava del Rolanda Rainerja 31 oba Ljubljane v dobi secesi- 31 štvene novice: . rajenci Prešernovega sklada 32 lovanja članov ZAS in DAL v le komisije 35 oni sestanek predstavnikov lniškega odbora Sinteze in ,-tektovega biltena 36 lenica o Plečnikovi knjižni- 36 o > 0 +> D « + 1 1 •p > 0 -p M 5? S * * Aktualnos ti 1 11» redna srkupSčina Društva arhitektov Ljubljane - II. redna skupščina 19. decembra 1964 v dvorani Doma sindikatov v Ljubljani je bila kljub razmeroma skromni udeležbi članov zelo plo¬ dovita in uspešna. Kot gost se je pridružil skupščini tov. Košir, & ki je zastopal DIT. Ker smo v Arhitektovem biltenu objavili vse gra¬ divo za skupščino, bomo v tej številki našega glasila posvetili ne¬ kaj več pozornosti diskusiji, ki je bila konstruktivna in vseskozi uspešna ter nudi novemu odboru precej snovi za delo v prihodnosti. - Vodstvo delovne skupščine je prevzel delovni predsednik prof. Saša Sedlar, ki je vodil skupščino po predlaganem dnevnem redu. Po pre¬ branih poročilih predsednika, podpredsednika, organizacijskega taj¬ nika in nadzornega odbora ter tezah za diskusijo je nastala disku¬ sija, iz katere povzemamo vodilne misli. Prava oblika dela - Prvi se je oglasil k besedi tov. Košir, ki je pozdravil skupščino v imenu Društva tehnikov in inženirjev Slovenije. Prijetno ga je presenetila oblika dela, ki se je po prebranih poročilih izkazala kot uspešna. Predlagal je skupščini, naj bi Društvo arhitektov Lju¬ bljane nujno vključilo v svoj delovni program tudi možnosti, da bi poiskali boljše stike z občani, katerih želje je treba pri projek¬ tiranju imeti stalno pred očmi. V mislih je imel predvsem tiste že- lje, ki zadevajo gradnjo stanovanjskih objektov in z njimi povezane zahteve. Prav tako hi bilo potrebno na javnih tribunah pojasnjevati stališča arhitektov ob problemih virbanizacije. Vprašanja natečajev - Več diskutantov je načelo vprašanje kriterijev pri izbiranju članov žirij kot tudi vprašanje same organizacije natečajev. Diskusija je potrdila, da so stališča DAL, tako glede na razpisovalca kakor gle¬ de na vprašanja udeležencev in članov žirij, večkrat težavna. Pra¬ vilnik o razpisovanju natečajev je osnova za vsak razpisan natečaj ter ga društvo v polni meri upošteva in uveljavlja. Priporočljivo bi bilo izdelati nov pravilnik, ki bi odpravil nekatere pomanjklji- 2 vosti. Diskusija je nakazala potrebo, da bi DAL moral večkrat po¬ jasnjevati odločitve upravnega odbora, zato bo AB objavil že v eni prihodnjih številk pravilnik o natečajih. Arhitekt se mora uveljaviti v vseh družbenih organizacijah Marko Šlajmer je v svoji diskusiji predlagal, naj člani, 3edaj ko je Društvo arhitektov Ljubljane stabiliziralo svojo organizacijsko dejavnost, bolj aktivno sodelujejo v vseh družbenih organizacijah ter pojasnjujejo stališča, ki jih zaatppa DAL kpt arhitektonska organizacija, Diskutant je prav tako podprl zahtevo, naj bi arhi¬ tekti imeli zastopnika v najvišji znanstveni instituciji - Akade¬ miji znanosti in umetnosti. Pomembno mesto naj bi imelo Društvo arhitektov Ljubljane pri tistih organizacijskih vprašanjih, ko je treba nuditi strokovno pomoč raznim projektantskim organizacijam. Od društva smemo prav tako pričakovati konstruktivno kritiko, ki naj pravilno usmerja delo na vseh področjih arhitektovega delova¬ nja. Končno je Marko blajtner opozoril skupščino na pomemben jubi¬ lej, ko bo Ljubljana praznovala 2o. obletnico osvoboditve in bi ob tej priložnosti tudi Društvo arhitektov Ljubljane moralo prispeva¬ ti obsežen strokovni delež. Mladi arhitekti imajo pomanjkljivo strokovno vzgojo Pobudo za diskusijo Franceta Ivanška je dala priloga študentov lju¬ bljanske Fakultete za arhitekturo in gradbeništvo, oddelek za ar¬ hitekturo, ki je bila objavljena v Arhitektovem biltenu, študent¬ ski prispevek prizadeto razkriva težave, ki jih srečujejo študenti pri 3vojem študiju; diskutant ni mogel mimo resnega vprašanja nji¬ hovega študija že zato ne, ker bodo nekoč prav ti ljudje oblikovali naše okolje prihodnosti. Društvo zato ne sme biti pasiven opazova¬ lec, ko gre za odločilna vprašanja o pravilni vzgoji mladih arhitek¬ tov. Danes je stanje zaskrbljujoče in bati se je, da šola ne daje danes, niti ne bo dajala v prihodnje strokovnjakov, ki bi ustreza¬ li nalogam, kakršne razvoj in hitrost napredka zastavljata arhi¬ tektom. Zato je potrebno najti stik s ;olo in spremeniti vzgojo, ki naj bo resničen odraz humanizma, kulture itd. Najprej je seve¬ da treba vzgojiti arhitekta splošnih pogledov, Šele kasneje ga bo 3 » .c mogoče preusmeriti na specializirano področje urbanizma in obliko¬ vanja. Društvo arhitektov naj se z vso resnostjo posveti tudi temu vprašanju. - Skupščina j« besede Franceta Ivančiča sprejela z odobravanjem, prav tako pa je pozdravila predlog prof. Eda Ravnikarja, naj se s temi vprašanji seznani tudi javnost. - Predsednik Zveze arhitektov Slovenije Milan Mihelič je na kraju plodovite diskusije o tem vprašanju pojasnil, da pri Zvezi arhitek- tov Slovenije že deluje 15-članska komisija, ki pripravlja predlo¬ ge v zvezi & šolanjem mladih arhitektov. Morebitni neuspehi ne smejo demobi¬ lizirati arhitektov - Braco Mušič se je v diskusiji zavzemal za stališče, naj Društvo arhitektov Ljubljane v prihodnje organizira več diskusijskih ve¬ čerov, ki bodo razgibali javnost in jo zainteresirali za delo ar¬ hitektov. Kljub nekaterim neuspehom v javnem obravnavanju urbani¬ stičnih problemov in arhitektonskih rešitev nam trenutni neuspehi ne smejo jemati volje, temveč mora prav društvo vztrajati pri sta¬ liščih, ki So odraz strokovnosti te organizacije. Prav tako pa je dolžnost društva, da brani arhitekte pred neosnovanlmi in nestro¬ kovnimi stališči, ki se včasih pojavljajo v naši javnosti. Društvo arhitektov si je pridobilo ugled - Stane Kovič je povabil skupščino in njene člane, naj se ob proble¬ matičnih zadevah obračajo na društvo, ki bo s svojimi komisijami obravnavalo problem. Društvo je v času obstoja ugodno obravnavalo nekaj problemov v zvezi z investitorji, kar naj spodbudi člane, da se bodo v prihodnje Še bolj naslonili na svoje društvo. 0 zaposlovanju mladih arhitektov - Več diskutantov, med njimi Marjan Ocvirk, prof. Saša Sedlar, Savin Sever ter Stane Kovič, je obravnavalo resen problem, kako zaposli¬ ti pravkar izšolane arhitekte. Ker je problem kompleksen, ga ni mogoče rešiti s tem, da hi ustanuvljali nekakšna servise za zapo¬ slovanje arhitektov, temveč je potrebno z nasveti usmerjati mlade arhitekte na delovna področja, ki pogrešajo take kvalifikacije. k Seveda bo tudi Društvo arhitektov Ljubljane moralo še bolj poživi¬ ti popularizacijo arhitektske stroke, s čimer bi odpiralo nove mož¬ nosti, da se odkrijejo potrebe po šolanem arhitektskem kadru. Novo izvoljeni odbor Društva arhi¬ tektov Ljubljane - Zadnja točka dnevnega reda II. redne skupščine Društva arhitektov Ljubljane je predvidela razglasitev volilnih izidov. V novi odbor so bili izvoljeni naslednji tovariši: - Skupščino je zaključil ponovno izvoljeni predsednik Savin Sever, ki se je v imenu izvoljenega odbora zahvalil za zaupanje in obe¬ nem zagotovil, da se bo novi odbor z vso resnostjo lotil dela. 5 Natečaji Izid natečaja za Pedagoško akademijo - Pedagoška akademija v Ljubljani je v sodelovanju z Društvom arhitek¬ tov Ljubljane razpisala v času od 2o. septembra 1964 do 2o. novembra 1964 ožji projektni anonimni natečaj za idejno rešitev šolske in u- pravne zgradbe Pedagoške akademije z istočasno urbanistično ureditvi¬ jo področja med podaljškom Titova - Gorupova cesta, Riharjeva cesta in Gradaščica. - Program je bil obširen in zahteven. Zaradi izvršnosti naloge so mo¬ rali projektanti zagotoviti, da bodo v primeru podelitve prve nagra¬ de - izvršne naloge, prevzeli izdelavo glavnega projekta. Program je obsegal: pedagoško akademijo, ki naj bi imela tri objekte v višini 3 etaž (objekt za realne vede, objekt za humanistične vede, objekt za glasbo), pedagoški institut, zavod za napredek šolstva, zavod za strokovno izobraževanje in 3kupne prostore. - V zasnovi so morali projektanti predvideti funkcionalno povezavo med vsemi institucijami in zagotoviti oddelkom možnost morebitne kasnej¬ še razširitve tako, da bi razširitev ne motila ostalih objektov. U- deležence so pozvali naj projektirajo komunikacije in stranske pro¬ store v minimalnih možnih merah in poiščejo čim racionalnejšo izved¬ bo. Po presoji razpisovalca in DAL je bilo povabljenih k sodelovanju pet projektantov. Izid natečaja: - Ocenjevalno komisijo so sestavljali: predsednik Milivoj Lapuh, člani Danilo Fiirst, Stane Kovič, Stanko Kristl, Braco Mušič, Grega Košak, Kamilo Hilbert (zastopnik sveta Ljubljane) in prof. Aleksandra Kor- hauser. Zapisnik je vodila Jakiča Accetto. Komisija je zasedala v dneh 23., 24., 25. in 26. novembra 1964 in na podlagi diskusij in ocen predlagala investitorju, naj poveri izvedbo projektantske nalo¬ ge avtorjem projekta, označenega s šifro Atena , avtorjev Bran¬ ka Kocmuta iz Maribora in Marka Hočevarja iz Ljubljane. ~ Ocena projekta: Kvadratura posameznih prostorov ustreza. Na skupini za biologijo- kemijo je premalo kabinetov, enako na skupini za matematiko-fizi- ko. Manjkajo ena predavalnica in dve seminarski sobi na jezikovni skupini. Orientacija vseh prostorov ustreza, razen akvarija, ki naj bi bil usmerjen na jug. Organska povezava skupin je dobra, Tloris pritličja in prvega nadstropja PA Branka Kocmuta in Marka Hočevarja zelo dobra je povezava med prostori posameznih skupin. - Projektant oblikuje program v novo urbanistično-arhitekturno ce¬ loto, ki predstavlja pomemben doprinos k oblikovanju ambientov vzdolž mestne magistrale. Ves kompleks med Titovo, Dobrilovo, Ri¬ harjevo in IColezijsko cesto je obravnavan tako, da tvori zaklju¬ čeno in privlačno okolje za šolo te vrste. - Princip prečne povezave med magistralo in Riharjevo ulico, na ka¬ tero se vežejo: oba vhoda v akademijo, vhod glasbene skupine in dvostranski dostop, vnaša javnost v ambient celotnega kompleksa, kar ocenjujejo kot pozitivno obogatenje tako za pedagoško akade¬ mijo, kot za javne površine v tem delu mesta. Vsebinsko in loka¬ cijsko poudarjeno mesto dvorane zahteva skladnejše oblikovanje obdajajočih površin in s tem spremenjeno dispozicijo za parkira¬ nje ob vhodnem delu dvorane. Duhovita zrcalnost objektnega kon¬ cepta in avditorija z vključevanjem Gradaščice v pedagoško cono predstavlja likovno enotnost celotnega ambienta in lepo vizualno 8 poanto v smeri mestnega dostopa. Zal je južni del (instituti) v formi zunanjih mas preshematičen in tako ne predstavlja 3kladne celote s kompleksom akademije. - Med vsemi elaborati ta projekt najbolj ustreza zahtevam progra¬ ma, ker dopušča razne funkcionalne variante, obenem pa zagotav¬ lja uspešno delo v dobro oblikovanih prostorih. Z nekaterimi do¬ polnitvami in manjšimi spremembami bi bil ta projekt najprimer¬ nejši za realizacijo. Projekt tudi odlično predvideva etapno grad¬ njo. - Žirija je bila mnenja, da bi bilo mogoče pomanjkljivosti glede na razpisani program popraviti v danem konceptu objekta. mi i *-■* rt r.-» i-i n» taj PRE REZ K-jr 9 * Izid natečaja ea idejno urbanistič¬ no arhitektonsko rešitev turistične¬ ga področja Sv. Stefan, Miločer-Pržno - Črna gora sodi v tista turistična področja v državi, ki imajo zaradi mnogih naravnih lepot in privlačne morske obale obilo možnosti, da se turistično dobro razvijejo. Te možnosti se bodo še povečale, ko bodo do kraja zgrajena jadranska magistrala ter letališča na tem ob¬ močju. Črna gora in še posebej njena morska obala bo vabljiva pred¬ vsem za zahtevnejše turiste, ki ostajajo zaradi precej oddaljenih letovišč od drugih središč dalje časa v teh turističnih krajih. Tem zahtevnim turistom pa ni mogoče nuditi zgolj lepo pokrajino, temveč je potrebno upoštevati tudi njih zahteve po sodobnih hotelih in njim pripadajočih vzporednih objektih. Prav gotovo sodi področje Sv. Ste¬ fan, Miločer - Pržno med tista, ki bodo v prihodnosti privabila mno¬ go domačih in tujih gostov. - Ta dejstva so vodila občino Budva, da je razpisala natečaj za urba¬ nistično arhitektonsko ureditev tega področja. Zmogljivost bodoče¬ ga naselja naj bi znašala 12oo turistov s spremljajočimi objekti A in B kategorije. Zahtevni program ovira svobodno zazidavo, prav ta¬ ko pa omejeni prostor, ki terja maksimalno štednjo prostora. Zelene oaze oljčnih polj je potrebno skrbno varovati. Prav tako je potreb¬ no paziti na veduto, ki naj bo osnovni motiv, ki bo vubil turiste v to področje. Pretežni del časa bo turist sicer preživel na kopa¬ nju, vendar ne najvažnejši. Del turistov bo rad v miru počival v naravi, medtem ko se bo drugi del turistov spet želel razvedriti v bučnih družabnih prostorih. - Pri obravnavanju področja Sv. Stefana ni mogoče prezreti prehodne¬ ga avtomobilskega prometa, tako pričakujejo npr. investitorji, da bo leta 197o znašal promet 62. 000 'avtoturistov letno. Za te je po¬ trebno predvideti 75o parkirnih prostorov, prav tako pa jim je po¬ trebno omogočiti, da se zabavajo s kopanjem, športom, ogledovanjem okolice, jadranjem itd. - S tem ko se bo povečal turistični promet, se bo povečalo tudi šte¬ vilo stalnih stanovalcev od 5o na looo, ki pa ne bodo stanovali v turističnem naselju. - Investitor namerava za vso gradnjo in opremo investirati 8 milijard dinarjev. Skupno bi moralo imeti to naselje 12oo ležišč, obenem z 285 ležišči, ki so že danes na razpolago. Posebnih kategorij naj 11 bi bilo za 2oo ležišč, A kategorije 7°o in B kategorije 3oo. Pre¬ hrambeni objekti, zabaviščni in drugi objekti bodo prav tako name¬ njeni prehodnim gostom, zato bodo morali biti na primernih mestih. Razpis prav tako detajlno narekuje dvorano s 5oo sedeži, restavra¬ cijo, bar, igralnico, letno gledališče, bazen, upravno zgradbo, servise, komunalne instalacije itd. - Občina Budva je razpisala natečaj po ustaljenih načelih, in sicer od 5. junija 1964 do 15, novembra 1964, Izid natečaja - Ocenjevalna komisija v sestavu: Uroš Zenovič, predsednik OS Budva, Aleksandar Djordjevič, Danilo Furst, dr. Srdja Markovič, Djordjije Minjevič, dr. Branislav Prha in prof. Josip Seissel, je podelila: -Prvo nagrado 3,5oo.ooo dinarjev elaboratu s šifro "Natel" avtorjev: profesorja Eda Ravnikarja in študentov Majde Kregar in Eda Ravnikarja. - Koncept tega dela sloni na doslednem spoštovanju pokrajine. Južno od prometne žile osvobaja velike površine za rekreacijo, prirodo pušča v njenih elementarnih oblikah, v največjih merah se prilaga¬ ja terenu, spoštuje aglomerativno vrednost Sv. Stefana in formira nove sodobne oblike s popolnim vživljanjem v mediteranski prostor. Arhitektura se želi prilagoditi priročnim oblikam s pokrivanjem te¬ rasastih streh s pergolami vinske trte in s formiranjem zelenih po¬ vršin podaljških teras, ki so pred stanovanji. V okviru naselij bo¬ gati prostor z intimnimi ambientskimi trgi, piacetami, fontanami, mansardami in z drugimi vizualnimi komponentami. - Avtor je za večje doživljanje pokrajine spremenil prometno žilo v promenadno prometno z vključitvijo koles in vprežnih voz. Dve cen¬ tralni soseski extra in A kategorije položi na poudarjen relief levo in desno od potoka v Kiločeru, nad prometno žilo. Ravnotežje tvorita dva centra v Fržnju in na dostopu k Sv. Štefanu. Ta dva centra imata značaj družabnih centrov, od katerih pa prevzema v Pržnju vrednost ekonomskega centra, ki je spretno komponiran in nevsiljiv, medtem ko center pred Sv. Stefanom prevzema najvažnej¬ še skupne družabne funkcije z vključevanjem recepcije za sam Sv. Štefan in za moderni parkirni prostor ob sami plaži. - Koncept sosesk "extra" in A kategorije je zasnovan na formiranju enega družabnega centra, v katerega se zlivajo uličice mediteran¬ skega značaja z vsemi prej navedenimi obogatitvami in na katerega osnovnem podaljšku glavnega dostopa je situirana restavracija. Re¬ stavracija je locirana južno od glavne prpmetne ceste. Povezana je z njo le po peš poteh pod nivojem ceste. Stanovanjske enote imajo * zanimiv presek z željo pomikanja po nagibu terena, da bi se tako dosegla enotnost med terenom in arhitekturo, 3 tem bi dobili nemo¬ tene poglede in večjo individualnost stanovanja. Nova zazidava je obogatena z vilami extra kategorije s ppsebno urejenimi vrtovi in z drugimi potrebnimi elementi. Prerez, ki je shematsko prikazan, daje možnost bogatitve prostora in fleksibilnost izmer funkcij. - V tem delu ni B kategorija podana kot kompozicijska celota, temveč jo predstavljajo izpopolnjeni in adaptirani obstoječi objekti v bližini Pržanjskega zaliva. - Ob navedenih prednostih pa ima ta projekt pomanjkljivosti: precej velika oddaljenost gornjih delov naselij od plaže in potreba poseb¬ ne tehnične rešitve zveze glede na tehnično obdelavo, ki je bila v svoji obliki pri nas še neupeljana in ne dovolj obdelana. Zato se avtor ustavlja na konceptu in idejah, ne da bi se spuščal v de- ^ tajle. Podaja le najosnovnejše grafične prikaze in možnosti, ki se mu nudijo. - Notranja organizacija in funkcioniranje predlagane rešitve je lahko v celoti sprejemljiva, če upošteva ustrezni način dela in poslovanja, ki že velja v sodobnih objektih. V nekaterih primerih bi bilo pro¬ blematično vertikalno in v drugih tudi horizontalno komuniciranje gostov. Teh vprašanj projekt ni jasno rešil. - V vsakem primeru je treba računati s tem, da bi tak objekt deloval na osnovi povečanega števila osebja in ob večjih režijskih stroških, kot je normalno za tak tip turističnih objektov. Vendar pa je mo¬ goče pričakovati večjo ekonomičnost in rentabilnost zaradi manjših vlaganj in kapitalnih stroškov. Ker ne obstaja detajlnejša ekonomska dokumentacija, kakor je tudi tehnična dokumentacija podana na pose- I 1 * ih"' . H (ki f-t^^SXf±pyf!l .- h*..- —^3»«--. •<.•;■<• • • -.- i ..jr, -■ - :■ "r • ", ;,' ■• n:*'; ....-.1_i . ',.i . : «• V*£bM*-'®-.f-*•(::.:« ■ ■ , ii'| |4 * P /V*r . i i x •X . ■{ •X *■'? &.,■/< -\ c .£> ' &/. ♦/♦*.... •-• '-X V, ;-/X •X * V . \ i X.;x \;%«X;7 i'l; /. v- \ •■'' \ eO.- \ "g- X X \\VVB -\'V^X \- A KAT. €XTRA , V11E B KAT. A C LOKALNI CENT AR t O RESTORAN R P R E S J E X S PRES4EK P izeieo Prvonagrajeni projekt: Stanovanjska soseska pri sv.Štefanu ben način, ni mogoče te okolnosti podrobneje oceniti. -Druga nagrada ni bila podeljena. -Tri tretje nagrade po l,5oo.ooo din so dobili: 1. "Jedro": Katja Krajtmajer, Zoran Krajtmajer, Peter Zupan, Rado Zgonik, vsi študenti arhitekture iz Ljubljane. 2. "141o9": Bruno Milič, Ante Marinovič-Uzelac, Nenad Kavurič, Ton- ko Mladina, Dora Vugrin vsi dipl. ing. arh. in Dragutin Alfier, dipl. ekonomist, vsi iz Zagreba. -Četrta nagrada ni bila podeljena. -Dva odkupa po l,ooo.ooo din so prejeli elaborati s šifra¬ mi: "Ilomo Additus Natural" in "Stena". -Pet odkupov po 5oo.ooo din so prejeli elaborati: "13129", "44414", "18290", "Monte" in "69696". mi 15 Izid natečaja za osnutek zazidave in za idejno projektno rešitev objektov v območju med Kersnikovo, Dvoržakovo in Titovo ceste v Ljubljani - Stanovanjski sklad občinske skupščine Ljubljana-Center je v sodelo¬ vanju z Društvom arhitektov Ljubljane razpisal od 3. decembra 1964 do 1. februarja 1965 natečaj za ureditev območja za "kozolcem". Od časa, ko so sezidali kozolec, ki je bil projektiran skupno s kino dvo rano, so se potrebe tega ožjega območja centra bistveno spremenile. Center mesta se je razširil, zato je investitor mnenja, da je potreb¬ no razširiti tudi program tega območja. Ljubljana vsekakor potrebuje večje število trgovin in obrtnih lokalov. Zato naj bi se v pritličju, nadstropju in podzemlju tega področja v celoti zamislile trgovine, specializirane in storitvene obrti, poslovne dejavnosti, gostinski obrati, zabavišča itd. Po novem natečajnem programu naj bi se pred¬ hodno zamišljena kino dvorana zmanjšala na 5oo-6oo sedežev. Stanova¬ nja naj bi bila projektirana čimbolj na zahodu in naj bi imela viš¬ ji standard. Sicer naj bi program izpolnjevali objekti administra¬ tivnih dejavnosti. Predvidevati je treba tudi veliko število parkir¬ nih prostorov, garaž, skladišč itd. Proti jugu naj se predvidi ru¬ šenje zgradbe 31ektrotehne, ki naj jo nadomesti velika veleblagov¬ nica. - Oblikovno je treba pri natečaju paziti na povezavo z drugimi prede¬ li, še posebej na zazidavo severnega dela nove "Iskre", na poglede s Titove ceste in z juga. Nikakor se ne sme pozabiti na stanovanja na zapadni in južni strani območja, ob Kersnikovi ulici. - Prometno je treba urediti primerne dostope za garaže in skladišča v kletnih prostorih. Kar se tiče pešcev, je treba paziti na povezavo z drugo stranjo Titove ceste, torej predvsem v smeri vzhod-zahod. Ožji program.' Razpisovalec natečaja želi dobiti večje stanovanjske površine, ki bi se dale graditi v več časovnih obdob¬ jih in ob minimalnem rušenju. Bruto stanovanjska površina ne sme biti večja od 45oo m . Stanovanja naj bodo: dvosobna, dvoinpolsob¬ na, trisobna, triinpolsobna in garsoniere. V pritličju stanovanjskih blokov naj se predvidijo gostinski obrati. - Kino dvorana naj ima 5oo-6oo sedežev, foyer, garderobe, sanitarije itd. Vhod v kino dvorano naj bo iz Titove ceste. Ustrezati mora po- 16 trebam najmodernejše kinematografije. Trgovine in storitvene dejavnosti niso odrejene. Upoštevajo naj se predvsem peš poti. - Poslovne in administrativne zgradbe, ustanove prav tako niso odrejene. Komisija, ki je prispele štiri elaborate ocenjevala od 2, do 16. februarja 1965 ? jp bila sestavljena takole; predsednik Jurij Jensterle, člani: Marko Rainer (investitor), Vladi¬ mir Prolov (investitor), Marko Šlajmer, Grega Košak, Miloš Bonča in poročevalca; Janez Trenz, Slavko Bajt. Pred ocenjevanjem je ocenjevalna komisija utemeljila ocenjevalna izhodišča: - Odnos med stanovanjskimi in nestanovanjskimi površinami. - Prometna ureditev mora iz notranjosti izločiti vozni promet, za oskrbovalne dovoze, parkiranje in garažiranje pa naj se uporabi pod¬ zemlje . - Aktiviranje celotnega območja z močnim prepletom privlačnih poti za pešce. - Oblikovanje zazidave mora omogočiti nemoteno funkcioniranje ob¬ stoječih objektov. - Razširitev funkcionalnih objektov vzdolž Titove ceste v globino. - Oblikovanje zazidave naj ustvarja ustrezne prehode od strnjenega zazidalnega sistema na jugu k bolj odprtemu, sistemu zazidave na se¬ veru. - Paznost graditve, zlasti kar zadeva stanovanjski program. - Racionalna rešitev stanovanjskega tlorisa in ugodna struktura stanovanj. - Skladnost programa s pogoji razpisa. Wa podlagi teh pogojev je natečajna komisija sklenila: 0 Prvi del nagrade v višini 25o.ooo din se dodeli projek¬ tu s šifro "23332" avtorjev: Milana Miheliča in Kamila Kolariča. Zazidava: Projekt se opira na skrbno pretehtano reševanje odnosa do obstoječe in predvidene zazidave in podaja rešitev, ki je sugestivna tako glede reševanja prehoda med dvema zazidalnima sistemoma kot tudi glede na odnose do neposredne okolice; omogoča pa tudi graditev v po¬ sameznih zaključenih etapah. Prednosti se izražajo predvsem v prikaza¬ nem oblikovanju na jugu objekta "kozolec" in pri ureditvi zazidalnih gmot v območju vzdolž Kersnikove ulice. V projektu je dobro in dosled¬ no izražena misel o razširitvi območja ob Titovi cesti s poudarjeno 17 komunikacijo za pešce in z ustreznim programom. - Poti pešca in pro¬ gram, ki se ob njih razvija, 30 urejeni privlačno, pri čemer je pou¬ darjena predvsem zelo razvita vzdolžna smer (sever-jug). Manj logič¬ ne so zveze v prečni smeri, čeprav so tudi te podane. Projekt omogo¬ ča in predvideva graditev v zaključenih etapah tudi kar zadeva sute- renski del. - Sodeč po predlogu avtorja, da bi se opustila gradnja •stolpnice na severnem delu, mu je skrb za pravilen odnos do zazidave na severnem delu Dvoržakove ulice narekovala na tem mestu manj dosled¬ no izpeljavo prehoda od višje na nižjo zazidavo. Glede na to, da gre za vitek objekt, bi ta pomislek lahko odpadel. - Podana rešitev je preprosta in bi lahko služila kot dobro izhodišče za realizacijo. - Stanovanja: Stanovanja so v dveh stanovanjskih stolpnicah in prizidku, ki se veže na južno stolpnico. Princip vezave le dveh stanovanj na tipično etažo ocenjujemo kot neekonomičen (posebna pomanjkljivost: dvigala v vmesni etaži!) glede na izrabo stopnišča in dvigal. Struk¬ tura stanovanj je enostranska (štiri in triinpolsobna v veliki večini) in so predimenzionirana (88 oz. 83 m ), vendar zaradi skrbi za orien¬ tacijo in vizure pri tej kvadraturi manj uporabna zaradi precejšnje Til* IČ NA E TA XX Tloris stanovanjske stolpnice s priključkom na obstoječi blok kvadrature komunikacij. - Konstrukcijski šistem je le omejeno ekono¬ mičen, velika je površina zunanjih sten in zahtevnih detajlov (stiki pod koti, mali francoski balkoni). Slaba je osvetlitev kuhinj v veli¬ kih stanovanjih, - Zelo pomanjkljiva je osvetlitev celotnega stano¬ vanjskega fonda v prizidku - vse severo-zahod. - Dimenzioniranje omar v velikih stanovanjih je za tako zahteven objekt skromno, - Kino dvorana: Zadošča programu razpisovalca - 5 oo sedežev. Vhod za obiskovalce je iz pasaže, paralelne s ‘'kozfjlcem", kar je upravičeno glede na glavno peš pot, ki poteka paralelno s "kozolcem" na zapad- ni strani. Vhodi in izhodi 30 primerno rešeni* foyer je razkošno di¬ menzioniran. Lega sanitarij je nekolike odročna in skupna za obisko¬ valce kina in restavracije, kar je lahko racionalno, vendar pa v ča¬ su konic, praktično težje opravičljivo, - Garderobe za obiskovalce kina niso reševane. - Trgovina in obrtna dejavnost: Program trgovin, kina, restavracije in blagovnice je lepo nanizan ob glavni poti za pešce vzdolž zadnje stra¬ ni "kozolca", tako je dosežena šiva in atraktivna površina za pešce, popolnoma varna in odmaknjena od prometa na Titovi cesti. V celoti ni prikazana oskrba z blagom posameznih lokalov in gostinstva, kar pa je pri samopostrežni trgovini in blagovnici uspešno rešeno. - Natančno bi bilo potrebno obdelati povezavo poti pešea od parkirnih prostorov Poglgd e Titove ceete na zazidalno rešitev območja za " kozolcem" avtorjev Milana Miheliča in Kamila I^olariča do nivoja za pešce. - Veleblagovnica je uspešno rešena in omogoča na obsežni površini maksimalne možnosti pregleda in razporeditve blaga. 3 tremi nadzemnimi etažami nudi enostaven in hiter dostop in pregled nad blagom, ki je naprodaj. Poslovne in administrativne kapacitete: Poslovnih prostorov projekt ne predvideva. Promet: Projekt konstrukcijsko ločuje predvideni prostor za parkirne prostora od predvidenih stanovanjskih stolpnic, ki imajo kleti lahko povezane, lahko pa so popolnoma samostojne. Predvideva parkirne pro¬ store v dveh suterenskih etažah, od katerih je prva etaža izredno vi¬ soka, v = 5 m, druga etaža pa bruto 3 m. Vozne poti so izredno racio¬ nalne, saj daje na 7.9oo m2 316 vozilom le po 25 m2 površine, kar je pod normo (norma ca 28 m2). - Uvozi in izvozi so iz Dvoržakove ulioe, od koder prometna pot pelje do parkirnih mest v prvi etaži ter po rav¬ ni uvozni rampi v drugem suterenu. Izvozna rampa pa je podana pod ko¬ tom in se lepo vključi v desni promet izvoza. Projekt predvideva eno nadzorno mesto v vsakem križišču uvozno izvoznih ramp v parkirne pro¬ store za severni in južni del ob Dvoržakovi ulici. Promet sam je ugod¬ no rešen, z lahkoto napaja skladišče poslovnih objektov kakor tudi ve¬ leblagovnice. Del skladišč je namreč direktno vezan na ta parkirna mesta v prvem suterenu. - Projekt ne predvideva nobenih pritiklin, z 2o izjemo vratarske lože. Tudi peš pot pešcev ni jasno nakazana, Faznost graditve! Možnost fazne graditve je podana, in to zaradi lo¬ čitve obeh stolpnic ob Kersnikovi ulici. Tudi druga faza bi bila lah¬ ko razdeljena na dve stopnji: to je na zemljišču ob "kozolcu" z isto¬ časno gradnjo kino dvorane, drugi del pa skupno z objektom veleblagov¬ nice. Drugi del nagrade v višini 15o.ooo,- din je komisija podelila projektu s šifro "Vogal" avtorjev: prof. Eda Mihevca in Nika Seliškarja, Zazidava: Projekt podaja rešitev z zelo visoko izrabo in s strnjenim obodnim sistemom zazidave. - Kljub spremnim in občutenim projektnim re¬ šitvam ta primer ustvarja težko sprejemljive situacije, predvsem v od¬ nosih do okolne in obstoječe zazidave. - V območju vzdolž Kersnikove in Dvoržakove ulice je ustvarjen ulični koridor, ki bi ga glede na od¬ mike ne kazalo na novo ustvarjati. Četudi bi višinske razmere dopušča¬ le znosno osončenje, je bližina objektov na obeh straneh ulice nepri¬ jetna. - Projekt ureja notranji prostor atraktivno in podaja predlog za vrsto logičnih povezav poti pešca. Pasaža v suterenu vzdolž "kozol- da" je utemeljena, vendar manj učinkovita, ker ne poteka v nivoju te¬ rena. - Zaključek zazidave na jugu "kozolca" je glede na višinsko ob¬ likovanje prehoda k strnjeni zazidavi manj uspešen. - Notranji odnosi gmot so dobro in občutljivo obravnavani. - Etapnost graditve je poda¬ na, vendar bi predvsem prva etapa - ki bi ji verjetno sledil daljši interval - ne predstavljala dovolj zaključene celote. Stanovanja: Stanovanja so v trostopniščnem stanovanjskem bloku, ki se gabaritno viša v vogal Kersnikove in Dvoržakove ulice. Na stopnišče so ekonomično vezana po 3 stanovanja v etaži. Dosežena struktura sta¬ novanj je ugodna. Dimenzioniranje prostorov in diferenciranje stano¬ vanjskih con je ugodna; zlasti lepo je rešen tloris tipičnega 3-sob- nega stanovanja. Konstrukcijski razpon 6 m je normalen, vendar primer¬ nejši za sistem vlitih zidov kot pa (v poročilu) predlagani skelet, katerega osi gredo večkrat preko jaškov za smeti, dvigal in instalac. jaškov. - Vogalna zazidava povzroža pomanjkljivo optično intimnost stanovanj ob notranjem vogalu (zlasti glede na balkone). Slabšo reši¬ tev predstavljajo 2-sobna stanovanja v severo-zahodnem vogalu. Pomanj¬ kljivo je plasiranje WC v kopalnici 2 l/2 sobnih stanovanj. Shrambe v kuhinjah vseh stanovanj niso ventilirane. Dimenzioniranje vzidanih omar v spalnicah je nekoliko skromno; v hodnikih pa so'le 45 om glo- 21 boke. Sorazmerno mnogo sanitamj.li vozlov na tipično etažo (12 na lo stanovanj). - Kino dvorana: - Projekt ustreza programu 600 sedežev. - Vbod dosledno upošteva sugestije razpisovalca: dostop s Titove ceste preko "kozolca", kjer je v pritličju situiran prostor z blagajnami. - Tehnično je dvo¬ rana obdelana najbolj izčrpno, -r Vhodi in izhodi so ugodno rešeni. - Garederoba je nameščena tako, da v celoti ustreza samo enkratnim pred¬ stavam (zborovanja, predavanja), za kino predstave pa je lega gardero¬ be manj ugodna, ker se mešajo med seboj prihajajoči in odhajajoči gle¬ dalci, če so le ti oddali obleko v garderobi. - Trgovina in uslužnostna dejavnost; Razporeditev programa je uspešno rešena po vsej površini. - Primerna je delna izraba I. kleti za manj¬ še trgovska lokale, posebno ob atriju in ob glavni pasaži (avtor pred- Pogled s Kersnikove ulice na zazidalno rešitev območja za " kozolcem Perspektivična risba- Avtor : prof. Edo Mihevc laga uporabi I. kleti "kozolca" za trgovske lokale, ki so orientirani proti glavni pasaži. - Veleblagovnica grafično ni obdelana, podan je izčrpen opis v tehničnem poročilu. - Ni razviden dovoz za oskrbovanje veleblagovnice v II. kleti. - Poslovne in administrativne kapacitete: Poslovni prostori 30 nameščeni ob Kersnikovi ulici. - Razlaga k lokaciji omenjenih prostorov je raz¬ vidna iz poročila o urbanistični ureditvi celotnega kompleksa. - Promet: Projekt predvideva izgradnjo parkirnih prostorov na celotnem zemljišču, le da so ti v 1. suterenski etaži dokaj skromni (36 parkir¬ nih mest). Ostali prostor je namenjen v povezavi z odprtimi pogloblje¬ nimi atriji, trgovini, skladiščem in drugim prostorom. Konstruktivna višina 3.o7 m je zadostna. Če primerjamo 5-94o m2 s 187 vozili, dobi¬ mo povprečno na eno vozilo s komunikacijami 31.35 m2. Projekt predvi¬ deva poleg podzemskih parkingov veliko število parkirnih mest na pro¬ stem, to je ob Titovi, Dvoržakovi in Kersnikovi ulici (25o vozil). Uvozi in izvozi so podani iz Dvoržakove ulice, uvozna rampa v 2. kleti je podaljšek desne prometne poti v 1. suterenu. Rampa je dvosmerna, dva 3-meterska pasova služita za uvoz in izvoz. Kot sem že omenil je 1. suteren namenjen samo 36 parkirnim mestom, namenjenim za stranke v zgrajenih objektih. Ugodno je rečen uvoz v skladišče poslovnega ob¬ jekta ob Kersnikovi ulici, kjer je mogoče razkladati in parkirati do¬ stavne avtomobile. - Poleg parkirnih pest predvideva projekt manjšo vratarsko ložo ob 3amem vhodu, ki je ugodno nameščena, saj kontro- 'V 23 lira 1. suteren, kakor tudi uvoz in izvoz v 2. suteren. Poleg je na¬ meščena manjša bencinska črpalka. Iz projekta ni razvidno, kje so na¬ meščeni dodatni prostori, kot so čakalnice, garderoba in umivalnica za uslužbence, kakor tudi ni pojasnjena pot za pešce. Čista rešitev notranjega prometa avtomobilov z obvezno desno smerjo je ugodna. Pe¬ šec pa uporablja isto uvodno in izvozno rampo za izhod v pritličje. - Faznost Izgradnje; Btapnost je sieer mogoča, le da je vezana na isto¬ časno gradnjo skladišč, stanovanjskih kleti, kino dvorane, ločeno pa ob projektirani veleblagovnici južno od Kozolca. - Vsi štirje elaborati so ustrezali pogojem razpisa, zato so bili od¬ kupljeni s 5oo.ooo din. Na koncu je dala komisija investitorju tale priporočila: 1. Za izhodišče nadaljpe obdelave naj služi projekt s šifro "23332". 2. Rešitev s stanovanjskimi stolpnicami na vogalu Kersnikove in Dvor- žakove ulice in v podaljšku obstoječe zazidave ob Kersnikovi ulici o- mogoča izgradnjo ca §o stanovanj v I. fazi, toda le s pogojem, da se projektirajo objekti normalnega tlorisa s štirimi stanovanji v etaži. 3. Pri nadaljnji projektni obdelavi teh objektov bi bilo treba posve¬ titi posebno pozornost odpravi konfliktov, ki jih v natečjanem elabo¬ ratu ustvarjata stolpnici glede na obstoječo zazidavo vzdolž Kersni¬ kove in predvidene grad,nje preko Dvoržakove ulice. J 24 Razpis natečaja za ureditev grobnice in spomenika padlih borcev v Ilirski Bistrici Osrednji odbor za dvajseto obletnico prekomorskih brigad in enot v Ljubljani organizira s sodelovanjem Društva arhitektov Ljubljane ja¬ ven in anonimen republiški natečaj za arhitektonsko ureditev grobni¬ ce in spomenika padlih borcev v Ilirski Bistrici. Investicijska vso¬ ta znaša 2o milijonov dinarjev. Nagrade: I. nagrada 800.000 din Prvonagrajeni projekt bo uresničen in bo prejel ga'izvedbo še 800.000 din pavšala. Rok natečaja je od 15 . marca do 17 . maja 1 S 65 . Podloge in detajlnejše podatke dobite na Društvu arhitektov Ljubljana, Razpis natečaja za ureditev okolja Postojnske jame Razpisuje ga samostojni Zavod Postojnske jame v Postojni s sodelo¬ vanjem Društva arhitektov Ljubljane. 1 . Natečaj je projekten, javen in anonimen. Udeležijo se ga lahko vsi sti-okovnjaki, državljani SFRJ ali skupina strokovnjakov, držav¬ ljanov SFRJ. 2 . Natečajno komisijo je imenoval razpisovalec - predsednik: Braco Mušič, člani: Slo Garzarolli (invest.), Jože Drnovšek (invest.), prof. Edo Ravnikar, Vladislav Sedej, Vekoslav Sršen (invest.), za¬ stopnik Zveze arhitektov Jugoslavije, namestnik: Miloš Bonča, poro¬ čevalec: Anton Pibernik. 3 . Nagrade: 1 . nagrada 1 , 5 00.000 din Vsem udeležencem natečaja, ki bodo po presoji natačajne komisije od¬ dali strokovno obdelane elaborate ter bodo ustrezali pogojem razpi- II. nagrada 600.000 din III. nagrada 400.000 din Tri odkupi d 2 00.000 din 2, nagrada 3. nagrada ter 3 odkupi po 1,000.000 din 800.000 din 500.000 din 25 sa, pri tem pa ne bodo hiti nagrajeni, niti odkupljeni, bo razpiso¬ valec povrnil stroške na delo po oceni natečajne komisije. Odškodni¬ na za posamezen elaborat ne sme presegati vsote din loo.ooo, pri tem pa skupna vsota vseh izplačanih odškodnin ne sme presegati vsote din 1 , 000 , 000 . Vse nagrade, odkupi in odškodnine bodo izplačane v neto zneskih. Nagrade, odkupi in odškodnine bodo izplačane najkasneje v 3 o dneh po tem, ko bodo rezultati objavljeni v dnevnem časopisju. 4. Podloge za natečaj lahko dobijo interesenti od 6 , marca 1965 da¬ lje pri Društvu arhitektov Ljubljane, Ljubljana, Erjavčeva c. 15/1, soba 9, proti kavciji din 5 .ooo,- v^ak dan od 9. do 13. ure. - Natečajne elaborate je treba oddati do lo. junija 1965 do 12. ure v pisarni Društva arhitektov Ljubljane, Ljubljana, Erjavčeva c. 15/1, soba 9, ali pa jih poslati po pošti. V tem primeru velja za datum in čas oddaje elaborata datum in ura poštnega žiga, pošiljatelj pa je dolžan istočasno telegrafsko obvestiti Društvo arhitektov Ljubljane, da je oddal elaborat. Razpis natečaja za narodno gledali¬ šče v Budimpešti - Zveza arhitektov Madžarske razpisuje natečaj za idejni arhitekton¬ ski načrt Narodnega gledališča v Budimpešti (12oo sedežev). Z nate¬ čajem bi razpisovalec želel najti kar najbolj kulturno, sodobno in ekonomično rešitev gledališča, ki bi nato služila za izdelavo glav¬ nega načrta. Nagrade znašajo: - Natečajne podloge lahko dobite na Sekretariatu zveze arhitektov Mad¬ žarske, Puškin utca 26, Budapest VIII proti predložitvi vsote treh rubljev. Elaborati, ki pridejo v poštev za natečaj, morajo biti od¬ poslani do opoldneva 31. oktobra 1965 . ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab ab TOM t/tFVA C F r TA 2 arhitektove mize Veleblagovnica Nama v ljubi jani Investitor: Veleblagovnica Nama v Ljubljani Projektant: Projektivno podjetje Emonapro j e k t Ljubljana Arhitekta: Bogdan Fink Milo2 Lapajne Statik: Dore Martinjak Izvajalec: GradiB - Ljubljana Nova Nama v Ljubljani je locirana na vogalu Titovo in Tomšičeve ulice. Prizidana je k obstoječi palači Bate, kjer je v pritličju t in I. nadstropju današnja trgovina Name. V pritličju in I. nasstropju bo nova trgovina povezana s staro. Ob Titovi cesti bo 7,5 m široka pasaža, pasaža pri kinu Komuna pa bo povezovala Cankarjevo in Tomšičevo ulico. V programu je tudi preureditev kina Komune, ki bo dobila novo čakalnico ter dodatne 3transke prostore. Vključitev nove Name v predel med Cankarjevo in Tomšičevo cesto. Pt&/ltoKH/ nt*ot>n K/H4 U *«7u*y/von> uute K U *» v * b « * t V T / r o v a c er e T k a 27 - Vhodi v trgovino so iz trga pred konzorcijem iz Tomšičeve ulioe in Titove ulioe. Iz pasaže pri kinu Komuni pa so vhodi za ualužbenoe trgovine in upravo podjetja, ki je v V. nadstropju. V VI. nadstrop¬ ju sta klub in bife, v VII. nadstropju pa je strojnioa za prezra¬ čevalne naprave. - Trgovina bo v kleti, pritličju ter I., II., III. in IV. nadstropju. Skupna neto površina trgovskih prostorov znaša oa 45oo m2, bruto površina vse stavbe pa znaša 84oo m2. - V kleti so poleg trgovine še skladiščni prostori, garderobe in sa¬ nitarije za 3oo uslužbencev, transformatorska postaja, rezervni e- lektro agregat, hišna postaja za ogrevanje, hidrofor in strojnica za ventiliranje izložb, - Ker je trgovska stavba razporejena po etažah, predstavljajo verti¬ kalne komunikacije važen element; to so premične stopnice s kapaci¬ teto 7ooo ljudi na uro v obeh smereh. Poleg tega so predvidene še običajne stopnice in dvigalo za lo oseb. Uslužbenci imajo ločeno stopnišče z dvigalom, prav tako pa je še posebno dvigalo za promet in prevoz blaga. - Dovoz blaga je iz Tomšičeve ulice, in sicer preko hidravličnega dvigala, ki prepelje naložen kamion direktno v kletno skladišče. 28 Stavba je grajena v skeletu z arm. bet. stropnimi ploščami. Preč¬ ni razpon stebrov je narekovala stara stavba (6,5 m), v podolžni smeri pa je razpon 8,00 m. Strop je iz mavčnih plošč, v medprostoru pa so nameščeni vodi za prezračevanje, centralno kurjavo, električno razsvetljavo, ozvo¬ čenje in javljanje požarov. Fasada je montažna, sestavljena iz horizontalnih arm. bet. vencev temnosive barve in vertikalnih arm. bet. plošč bele barve, ki so sidrane v stropno konstrukcijo. Izolacijski zid je napravljen iz siporeksa. Prostori so obdelani v nevtralnih tonih, zato ker je samo blago ze¬ lo pisano. Vsa notranja oprema bo tipska, sestavljena iz elementov, izdelana pa v kovini, le3u in obložena z belim ter sivim ultrapasom. Objekt se grudi od jeseni 1963 1., dokončan pa bo meseca maja 1965. Miloš Lapajne Osemletka v Starem trgu Idejni projekt Projektant? ing. arh. Stane Kovič Projektivni atelje Ljubljana - Kompaktni koncept 16-razredpe enonadstropne osemletke v Starem trgu zanimivo rešuje združitev elementov tako imenovanega "dupleksa" s centralno situiranimi specialnimi učilnicami in ostalimi skupnimi prostori. Kvadratična učilnica v merah 8 x 8 m, kot pedagoško naj¬ bolj ustrezen matični učni prostor, terja dodatno oziroma dvostran¬ sko osvetlitev. Osnovna svetlobna stena je orientirana na jug, do¬ datna pa na sever. - Grupacija 4 matičnih učilnic na eno nadzorno skupino z lastnimi sa¬ nitarijami se približuje optimalni organizacijski strukturi. Poveza¬ va teh skupin s centralno ležečimi skupnimi prostori ostvarja enot¬ nost šolskega organizma in oblikuje z atrijem vred prostorske in pe¬ dagoške kvalitete. - Konstrukcijsko je koncept relativno enostaven in cenen. Višine so prilagojene potrebam prostorov in meram otrok. Stane Kovič Ra z s t a v e Izvleček iz poročila o pripravah, za razstavo Plečnikovi h del Sekretar komisije za razstavo Plečnikovih del Lojze Gostiša je v po-* ročilu upravnemu odboru Zveze arhitektov Slovenije ocenil in razčlenil dosedanje priprave. Te potekajo ugodno pod vodstvom in nadzorom pat** članske komisije. Celotne priprave potekajo v dveh fazah. V prvo spada zbiranje gradi¬ va, dokumentiranje in prefotografiranje. V drugi fazi pa bo zbrano gradivo potrebno obdelati. Komisija je pritegnila k delu več sodelav¬ cev, med njimi tudi nekaj študentov umetnostne zgodovine. Dosedanje delo je bilo osredotočeno na dela za popis Plečnikove zapuščine pri njegovem dediču in lastniku Karlu Matkoviču v Plečnikovi hiši na Ko¬ runovi 4. Tam je bil že opravljen popis zapuščine, v delu je tudi ka¬ talogizacija in fotografiranje načrtov (preko 4ooo). Vzporedno a temi deli potekajo razgovori z nekdanjimi Plečnikovimi učenci, obrtniki in drugimi sodelavci. Prav tako so začeli zbirati bibliografijo, Celotna prizadevanja vseh sodelavcev naj bi v končni obliki poskušala komplek¬ sno osvetliti Plečnikovo življenje in delo: vprašanje njegove ustvar¬ jalnosti v merilu evropske arhitekture fin de sičole, njegov pomen pri nastanku slovenske sodobne arhitekture in končno vprašanje njego¬ ve lastne življenjske ter umetniške rasti. toc. Exposicao international de arquite~ tura - Pundaoao bienal de 3ao P a u 1 o - Sao Paulo - Brasil V mesecu septembru in novembru bo v Sao Paolu VIII. biennale arhi¬ tekture. Razstavljena bodo dela posameznih arhitektov ali skupin arhitektov z že dokončanimi deli, dela posameznih študentov ali sku¬ pin študentov iz priznanih šol in še dela arhitektov, ki bodo pose¬ bej povabljeni. Posamezne države morajo pripi-aviti izbiro del s pomočjo svoje zveze arhitektov in jih poslati organizatorju do 2o. aprila. Arhitekti, ki žele sodelovati, dobijo natančnejše informacije na Zvezi arhitektov Slovenije. 31 Razstava del Rolanda Rainerja - V spodnjih prostorih Moderne galerije bodo 23. aprila t.l. odprli razstavo del rektorja Akademije upodabljajočih umetnosti na Dunaju prof. dr. Rolanda Rainerja. Razstava, ki jo sestavlja preko sto me¬ ter velikih panojev, je bila 8. marca odprta na Dunaju, takoj za * njim bo obiskala Ljubljano, nato pa bo razstava obšla še vse zahod¬ ne in severne evropske države. Cenjene člane na ta pomemben dogodek posebej opozarjamo. Podoba Ljubljane v dobi secesije - V Mestnem ljubljanskem muzeju je odprta razstava "Podoba Ljubljane v dotft secesije". To je že četrta v vrsti razstav, ki naj približajo ljudem 3taro podobo mesta skozi stoletja. Pred njo so se že zvrsti¬ le? Podoba Ljubljane v 17. in 18. stoletju, v 19. stoletju in ob potresu leta 1895. - Ljubljana se je v dobi secesije močno spremenila. Mejnik je bil po¬ tres leta 1895. S tem časom nekako sovpada tudi začetek secesije. Na razstavi je prikazano gradivo do prve svetovne vojne. Ko so mest¬ ni očetje ljubljanski sklepali o novi podobi Ljubljane, ki naj bi vstala iz potresnih ruševin, so imeli pred očmi sodobne vzore, hkra¬ ti pa so želeli ohraniti tudi stare vrednote. Zaprosili so zato Sit- teja, znanega načrtovalca mest, za nasvet. Njegovi načrti so se nam ohranili, prav tako Fabianijevi načrti, Kochov plan in končni načrt mestnega regulacijskega urada. Ta prizadevanja kaže prvi del raz¬ stave. - Razglednice iz tistega časa so drug pomemben dokument. Popisane, polne pozdravov in dobrih elja, so kot bežen utrip tistih časov. Vsa živahna gradbena dejavnost je zaznamovana na njih skoraj v kro¬ nološkem zaporedju. Kažejo nam nove stavbe, palače, ulice, mostove, pa hotel in vile, skratka vse, kar se je ljudem zdelo za novo mesto še posebej pomembno in značilno. - Nekako pol stoletja zatem, ko so bili položeni temelji moderni Lju¬ bljani, je to razdobje podrobneje ocenil tudi raziskovalec - umet¬ nostni zgodovinar. Ta pregled nudi zadnji del razstave s fotogra¬ fijami pomembnejših arhitektur iz razdobja secesije v Ljubljani. Marija Železnik Društvene novice Nagrajenci Prešernovega sklada - Ob 116. obletnici Prešernove smrti so bjle poleg Prešernovih nagrad razdeljene tudi nagrade Prešernovega sklada. Vq}.iko priznanje za umetniške stvaritve so to pot dobili tud* frija arhitekti! Miloš Bonča, Janez Lajovic in Mirko Zdovc. - Janez Lajovic je dobil nagrado Prešernovega sklada za hotel "Prisank" v Kranjski gori z utemeljitvijo: Hotel Prisank je uspela arhitektur¬ na stvaritev med grajenimi turističnimi objekti. Rešitev čdlikuje enotna, čista in dosledno izpeljana zamisel oblikovanja zahtevnega programa v občutljivem planinskem okolju, iz katerega je avtor črpal pobude tako za uspelo kompozicijo celotne zasnove, kakor tudi za ob¬ delavo konstrukcije in elementov fasade vse do detajlnih rešite^ in- teriera. - Mirko Zdovc je dobil nagrado za notranjo ureditev Doma družbenih or¬ ganizacij v Mariboru z utemeljitvijo: Uspela rešitev interiera tega objekta pomeni dosežek in osvežitev pri reševanju te vrste nalog v objektih javnega in družbenega značaja. Osnovna kvaliteta rešitve je tenkočutna uskladenost vseh elementov in kreativno oblikovanje posameznih prostorov z vključevanjem niza tehnično in funkcionalno jasnih ter likovno čistih elementov. Janez Lajovic: Delovni načrt za točilnico KAPA NAC OCNJI^EM , V POMIVALNIM) HAfA NA.t> BAROM 33 l * ‘ '(Sjjii. •jif" I ' ' $jl‘ -n ! '••v —***V>j' P j' f fi 4-t^* n i ■ ■ til 1 s !*■ M 8 . 1.1 1 /u ,"l 41, , r v.°a 111 I ! lij V tJ CTffei* J ! I |0!> n I >, H i « tiri t, * ;M‘v :! • v ) ! ( .*Stn -i i s tr*-' :•: «i i(L,< ?l ^ K'.0;M SHjt-j iv * ►* v n o o, i 1 * '■l> 1 ^ I i i ■k t-i • -i 1 Miloš Bonča s Tloris in fasada trgovskega objekta v centru Šiške Nagrajenec Prešernovega sklada Miloš Bonča: Notranjščina trgovskega objekta v centru Šiške - Miloš Bonča je dobil nagrado za trgovski objekt v centru Šiške z utemeljitvijo: Z jasno, funkcionalno in premišljeno konstrukcijo, z dosledno uporabljenimi materiali in z domiselno oblikovanimi detaj¬ li tako zgradbe same kot interiera je avtor dosegel visoko stopnjo prostorske in likovne enotnosti, ki uvršča realizacijo med najbolj¬ še objekte te vrste pri nas. 35 Imenovanja članov ZAS in DAL v razne komisije - SAJ je prosil ZAS, da imenuje dva svoja člana v skupno komisijo za zakonodajo pri Zvezi arhitektov Jugoslavije. Zveza arhitektov Slove¬ nije je imenovala v to komisijo Danila Fiirsta in Zvonka Sagadina. Namen komisije bo ta, da bodo namesto običajnega postopka, ko se terjajo pripombe o raznih zakonih, sklepali o njih izbrani člani, ne pa posamezne republiške zveze. Zveza arhitektov Jugoslavije si od tega obeta mnogo prožnejše in hitrejše obravnavanje te problematike. - Arhitekta Toneta Bitenca je imenovala Zveza arhitektov Slovenije za člana žirije, ki bo ocenjevala zvezni jugoslovanski natečaj za idej¬ ni projekt Parka prijateljstva v Beogradu. - Zveza arhitektov Slovenije je prevzela pobudo za zboljšanje vzgoje mladih arhitektov na ljubljanski FAGG. V ta namen je imenovala ko¬ misijo, ki sodeluje s predstavniki strokovnih organizacij, V skupni komisiji so naslednji člani; - Urbanistično društvo; Društvo likovnih umetnikov uporabne umetnosti Slovenije: Zveza arhitektov Slovenije Društvo slovenskih likovnih umetnikov Klub barva in oblika Društvo likovnih pedagogov - Komisija je izmed svojih članov izbrala 5-članski sekretariat, ki je pripravil teze za komisijo. Komisija bo po končanem delu izro¬ čila gradivo plenumu ZAS, ta bo obdelano gradivo poslal v obravna¬ vo ljudski skupščini SRS. - Mestni svet Ljubljane namerava ob razgrnitvi generalnega urbanistič¬ nega načrta ob 2o-letnici osvoboditve Ljubljane izdaci publikacijo, v kateri bodo poleg drugega prikazane tudi mikavnejše arhitekturne realizacije ter projekti, ki so nastali v povojnem obdobju. Na pred¬ log Mestnega sveta je DAL imenoval komisijo, v kateri so arhitekti; Jože Brumen, Majda Dobravec, France Ivan-'ek, Oton Jugovec, Milan Mihelič, Braco Mušič, Savin Sever, Marko Šlajmer. arh, Braco Mušič arh. Marjan Vrhovec arh. Grega Košak arh, Majda Dobravec arh. Svetozar Križaj (predsednik) akademski slikar Karel Zelenko akademski slikar Marko Šušteršič arh. Zvonko Sagadin arh. Janez Lajovic akademski slikar Marjan Tršar akademski slikar Alenka Gerlovič 36 - Ob pripravah na izdajo Arhitektovega biltena kot tudi ob izidu prve številke Sinteze, revije za likovno kulturo, je bilo očitno, da je potrebno med obema revijama določiti način obravnavanja deloma sko¬ raj iste snovi. V ta namen so se zbrali predstavniki uredniškega odbora Sinteze (Janez Lajovic, Jelisava Čopič, Marijan Tršar, Jože Brumen, Stane Bernik ter Silva Štolfa) ter Arhitektovega biltena (Oton Jugoveo in Tone Cevc) na skupnem sestanku dne 17/2-1965, na katerem sta oba uredniška odbora podprla stališče, da naj Sinteza obravnava v reviji arhitekturna vprašanja predvsem analitično in kritično, medtem ko bo Arhitektov bilten tudi še naprej, kot do se¬ daj, informiral bralce na kratko in čimbolj ažurno o vseh pomemb¬ nejših dogajanjih v arhitekturi. Prevladovalo je tudi prepričanje, da Arhitektov bilten posrečeno dopolnjuje Sintezo, saj med izidom ene in druge številke Sinteze informira o aktualnostih, ki jih Sin¬ teza kasneje obravnava izčrpno ih poglobljeno. - Sestanek je bil koristen tudi zategadelj, ker sta uredniška odbora izmenjala izkušnje in zato ne bo odveč, če bi se člani obeh ured¬ ništev v prihodnje še kdaj sešli na 3kupni seji. toc Spomenica o Plečnikovi knjižnici Zveza arhitektov Slovenije je v zvezi z nameravano razdelitvijo nek¬ danje Plečnikove knjižnice poslala odgovornim ustanovam in posamezni¬ kom spomenico, v kateri citira dejstva o usodi te knjižnice. Knjiž¬ nica je sestavni del Plečnikovega duhovnega okolja, zaradi dejanske rabe teh knjig pa,tudi lahko rečemo, da zajema velik del njegovega miselnega sveta. Storiti moramo vse, da ostane knjižnica začasno skupaj, kjerkoli je že in da kot celota počaka svoje končne usode. Zveza arhitektov Slovenije je mnenja, da bi bilo verjetno najboljše mesto za knjižnico v bodočem mestnem urbanističnem dokumentarnem centru, kjer bo morala biti vsekakor potrebna skrb posvečena Pleč¬ nikovi zbirki. Ruznašanje Plečnikovega gradiva je treba obsoditi kot nekulturno, saj je ena prvih dolžnosti našega nacionalnega sre¬ dišča skrb za dragocenosti, ki ji dajejo ta značaj. t