37. Štev. Poštnina plačana v gotovini. \/ Ljubljani, SOt)Ota 12. septembra 1925. Posamezna Številka .-80 Din. Leto V i GLASILO NARODNO - SOd JAUST1ČNE STRANKE. Uredništvo hi upravništvo: Ljubljana, »Narodni dom«, ===== I. nadstr. — Telefon: štev. 77. Izhaja vsako soboto. Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din. Inseratl se računajo po velikosti in so cene na razpolago ■' uaisas.-:..- V Upravi. ir--,':;: = Resnica o ujedinjenju str©-kovnih organizacij* Mi smo se mnogo bavili s tem vprašanjem in vsakikrat izrazili bojazen, da ne bo pri ujedinjenju šlo vse gladko, posebno še, ker so tako socijalni demo^ratje, lcot komunisti hiteli zatrjevati, da je ujedinjenje že perfektno in vabili delavstvo, naj se ujedi, njenim organizacijam pridružijo. V zadnjem času je nastal v tem vprašanju velik pre-okret, ki nam podaja pravo sliko o ujedinjenju. Medtem, ko naši komunisti z ene in socijalni demokratje z druge strani še vedno vabijo delavstvo v ujedinj&io organizacijo in pri tem postopajo včasih neravno prijazno, vidimo, da so si centrale obeh v laseh in vidimo še več. Namreč to, da so je .osrednji odbor neodvisnih strokovnih organizacij v Beogradu radi ujedinjenja razcepil. ( Pa poglejmo kaj' sami pišejo. >Organi-zovani Radnilc«, komunistično glasilo piše v svoji 54. številki pod naslovom »Ko cepa sindikate' med drugim tudi to: »Cinjenice danes govore, kakor se vidi, da Glavni radnieki savez ni želel ujedinjenja, temveč da z enotnim manevrom napravi kaos v našem pokretu. Uspeh tega manevra je bil samo ta, da so se od nas odcepili štirje so-drugi. Fakta govore, da je Savez proti uje-dinjenju in hoče prekinjen je pregovorov.«, ln res so so od Centralnega odbora komunistične strokovne organizacije odcepili štirje sodrugi in sicer Stankovič, Bukvič, Pela-kovič in Grojič, ki so ustanovili tudi takoj svoj list. in sicer v obliki druge izdaje »Or-ganizovanog Radnika«. Po pisanju tega lista Ki bili na neuspehu pri ujedinjenju glavni krivci socijalni demokrati. Toda tudi njihov list »Radničke novine« mrgole napadov na komuniste, katerim predbacivajo krivdo na neuspehih, tako da je težko ugo- toviti, kdo pravzaprav nosi krivdo, da je ujedinjenje na mrtvi tooki in \da je oelo rodilo novi razcep v delavskih vrstah. Pa naj bo lako ali tako, fakt je, da na nesrečo vsega delavstva, ujedinjenja ni in ga najbrže tudi v pravem smislu ne bo. Pri celi stvari se nam zdi potrebno podčrtavati samo nekaj. In sicer zadržanje naših domačih prizadetih strank marksistov, ki se resnice ugibajo in se še naprej poslužujejo potvorjenih dejstev. Medtem, ko zatrjujejo delavstvu, da se je v Sloveniji ujedinjenje že izvršilo, vidimo, da o tem ne more biti govora. »Delavec« št. 16 prinaša vabilo na kongres zedinjenja, ki se vrši v dneh 26., 27. in 28. t. m. v Beogradu. »Delavsko-kmečki list« pa v svoji 30. številki svari sodruge pred tem kongresom, češ, da so ga sklicali mekaterniki na svojo roko. In vendar so ti »nekaterniki« tudi oni ljudje, s katerimi so v Sloveniji ujedi-njeni, t. j. Glavni radnički savez, odnosno pri nas Strokovna komisija. Potemtakem igrajo tako eni kot drugi dvojno vlogo. Med delavstvom se ujedinjujejo in bratijo ter segajo v roke, v resnici se pa lasajo in blatijo kdor koga le bol| more. Take igre so največkrat zelo nevarne in sicer za oba igralca. Zalo pravimo ml, ki smo za res pravo ujedinjenje, brez vsake demagogične primesi, naj bodo sodrugi oboli smeri vsaj toliko pošteni, da povedo delavstvu resnico o ujedinjenju. Ne slepomišile s frazami in lepotičjem, temveč povejte resnico četudi je zelo kruta za teptano delavstvo. Delavstvo naj vidi, da je lako ujedinjenje za njega največje zlo, ker se namesto ujedinjenja poraja še večji razcep delavskih mas. IKUttRMSjaMt/lUaMK Sramota S Maribor, 31. avgusta. 1 Dne 20. junija smo v »Novi Pravdi« priobčili članek z naslovom »Ostanki nem- ške mentalitete«. Čudili smo se, da so prišle »štimce« šele dne 27. avgusta do sape. Torej je trajalo polnih, polnih 67 dni, da so napisali odgovor na nai članek in sicer v dolgih Ireh kolonah in pod duhovitim naslovom »Spiritus breiint«. Zakaj sodrugi raje niso pojasnili, da zgolj iz zavisti pišejo proti ■nam narodnim socijalistom, ker se je nji- hova tročlanska depulacija vrnila iz Prage, kamor je šla beračit, praznih rok. Zavist pa je dokaj slaba socijalistična čednost. Morda pa dobimo tudi na to vprašanje odgovor šele po preteku dveh mesecev. Sedaj1 pa k stvari, četudi tako zastareli članki po novinarski praksi ne zaslužijo nikakega uvaže-vanja. V svojem članku nas delajo socialdemokrati odgovorne za politiko naše bratske stranke na Čehoslovaškem. Kdaj smo vas mi klieali na odgovor radi politike II. interna-cijonale v poedinih državah, dasi bi bili za to bolj upravičeni, ker se morate držati enotnih sklepov. Pomen narodnega socijalizma obstoji baš v tem, da ga je treba prilagoditi razmeram in potrebam doličnega naroda, oziroma države in ne šablonsko izvajati po predpisih Amsterdama ali Moskve. Te razmere in potrebe pa niso povsod enake. Nikjer ne stoji zapisano, da smo se jugoslov. narodni socijalisti izrekli proti priklučitvi . ^slriie k Nemčiji, pač pa smo vedno nagla-sa,i’ mora biti naša država za ta slučaj ^.nJ>raV^ena’ *icr stojimo na neomajnem sta-lisču, da so mora za ta slučaj naša severna meja regulirati tako, da bo odgovarjala našim interesom in da naš- narod ne bo ječal pod *Hjirn jarmom. Prečitajte našo resolucijo, i® bila sprejeta na našem strankinem zbe-. 'n objavljena v šlev. 20 »Nove Pravde« V govorite kar tako tja v en dan!. a a utemeijiteVi zakaj je bil Karl Marks naspi o en osvobodiinim težnjam avstrijskih Slovanov, na 8tvari nig n6 ^ -n ge le čudimo, kako umrejo socijalisti slovenske ' narodnost, zagovarjati MarUsa kot "»na. kajti odstranitev 0vir revolucije z; kap j© gjnof-nal M ur Ir s mnlo . 1 edino le ie smatral Marks male narode, bi prišla |e v korist velikemu nemškemu narodu. Ali mislite, da se Marks tega ni zavedal? Vest, da francoski zunanji ministe/ni sprejel dr. Beneša, pravite, da niste povzeli ** nemških časopisov, marveč iz jugoslovan-s^° nacijonalnega »Jutra«. Ne vemo, če je nem^k* ° tem pisa^°’ mi smo1 0 tem v nr S'ph nacij°nalnih časopisih, kakor je n. agespost«. če pa ste povzeli vest iz i. U ^ ’ za^a-i tega niste prej povedali, kakor zahtva novinarska olika. Da delate z SDS roko v roki, to s smo iže prej vedeli in lo sto ponovno pokazali pretekli teden, ko ste po »Taboru« pisali o nekem našem sestanku v Narodnem domu, kjer se namišljeni sestanek sploh ni vršil. Kakor mladiči za svojo mamico, tako skakljate za samostojnimi demokrati. Vaša trditev, da nimate vesti iz nemških virov, pa je tudi zato samo navidezna, ker je celi naši javnosti znauo, da »Jutro« zagovarja Trboveljsko družbo, kjer imajo glavno besedo nemški nacijonalci. Primera, da so socijalni demokrati izključili svoje voditelje, ki so stranko v vladi kompromitirali, dočim narodni sacijalisti tega niso storili s svojima poslancema, ki sta glasovala za zakon o zaščiti države, ne drži. Prvič radi toga ne, ker je splošno znano, da ima pri socijalnih demokratih glavno besedo v stranki še vedno tisti, ki preskrbuje strankinim konzuinom denar. Drugič pa sta naša poslanca glasovala za omenjeni zakon kot mandatarja stranke po nalogu vodstva, a sta sobenem na podlagi sklepa strankinega zbora tudi vložila predlog za ukinitev tega zakona, ko se je pokazalo, da ga vladajoči zlorabljajo, s čemer je zadeva za vsakega pametnega človeka spravljena s sveta, zlasti, ker sprejem zakona ni zavisel od dveh narodno - socialističnih glasov. Sivi ajno krivičen in pa demagoški pa je sle-deči stavek, ki ga citiramo v originalu: »Die Partei, der ein Rybaf angeliorte, die den Aliagič ani Gewissen hat (er vvurde auf Grund des Gesetzes zum Schulze des Stat-ales aufgehiingt, fiir den die Nationalsozia-listen gestimmt liaben), hat wahrlich uns nichts vorzmverfen.« Ali si je mogoče mir sliti večje demagogije? Ali se iz tega ne vidi, da govorijo socialdemokrati v takem tonu proti nam samo vsled pomanjkanja argumentov? Aliagič je ubil Draškovica in obsojen bi bil tudi brez zakona o zaščiti države. In veste, kdo je Aliagiča zagovarjal? Ali mislite, da se je našel v celi Jugoslaviji en sam svobodoumen socijaldemokraški ali komunistični advokat, ki bi hotel sprejeti zagovorništvo Aliagiča? Ni ga bilo! Zagovarjal ga je narodni soeijalist dr. Ivo Politeo! In ali mislite, da! so se sfocijaldeinokrati trudili zanj! Zopet so bili narodni socijalisti tisti, ki so intervenirali za Aliagiča pri parlamentarnih klubih, pri vladi in šli nazadnje k samemu kralju! Ali hočete, da vam vse to dokumentarično dokažemo na podlagi pisem in brzojavov med dr. Politeom in našima poslancema. In vi, ki za Aliagiča niste hič storili, vi, ki upijeto sedaj po toči, imate 5e pogum, valiti krivdo na usmrtitvi Aliagiča na rame narodnih socijalistov! Kje ste bili takrat, ko se je o tem vprašanju odločalo? Gotovo poznate toliko zgodovino, da vam je znano, kako je Demosthenes v svojem velikem govoru razgalil Aeschinesa? Sramota. Politični pregled. Štefan Radič pri Nikoli Pašiču. Toliko obetani sestanek med obema politikoma se je vršil te dni v Evian les Bains, kjer se nahaja N. Pašič na letovišču. Pogovor je po časopisnih poročilih potekel prisrčno in živahno. O rezultatu razgovora je izjavil Pašič novinai-jem: »Vse je dobro.« Radič je pa izjavil, da sta se s Pašičem pogovarjala o zgodovini radikalne stranke, o bojih za osvoboditev našega naroda in o sedanjem delu za državo. Sestanek je trajal eno in pol ure. Kralj v Beogradu. Kralj s kraljico je zapustil svoje letno bivališče na Bledu in se je vrnil v Beograd. 'S kraljevim prihodom se bodo rešila važna politična vprašanja. V nedeljo odpotuje kralj v južnd Srbijo, nato pa v Cetinje k svečanostim na Lovčenu. Značilen izid volitev. V občini Vidovci na Hrvatskem so se vršile občinske volitve. Vse glasove je dobila HSS. Za demokrate ni glasoval ne eden volilec. Značilno pa je, da so samostojni demokrati dobili pri zadnjih skupščinskih volitvah 182 glasov. »Obzor«; pravi, da je sedaj dokazano, kako se je vršilo »pretresavanje kroglic iz ene skrinjice v drugo.« Isto se je dogodilo v občini Jažabet. Pri skupščinskih volitvah so dobili sam. demokrati 432 kroglic, a Radičevci pa 128. Sedaj pri občinskih volitvah pa samostojni demokrati niso dobili niti enega glasu. V proslavo tisočletnico hrvatskega kraljestva so se v Sarajevu vršile velike svečanosti. Vlado je zastopal pri svečanostih minister Pavle Radič, ki je tudi govoril manife-stantom. Radič je rekel: Ogromna večina naroda priznava, da imamo samo dva velika državnika, od katerih je eden starejši in izkušenejši, a drugi mlajši in prožnejši. Ko se je la dvojica zedinila za skupno delo, smo lahko gotovi, da se bo vse napravilo, kar pričakujejo Srbi in Hrvati od svoje vlade. Opozarja pa prisotne, da ne stavljajo na vlado prevelikih zahtev, ker je nemogoče, da se vse naenkrat izvrši. — Slavnosti v Sarajevu se je udeležilo nad 20.000 ljudi. 0 strankinih fuzijah se je zadnje dni veliko govorilo. Posebno fuzija med muslimani in demokrati še vedno vznemirja politično javnost. Kolikor je dosedaj znanega, o sko-rajšni fuziji obeh strank zaenkrat ni govora, akoravno lako voditelji muslimanov kot demokratov izjavljajo, da med obema strankama ni posebnih programatičnih razlik in da bi tudi ne bilo zadržkov za fuzijo. Fuzija ni izvedljiva v muslimanski politični organizaciji Jz čisto tehničnih in taktičnih razlogov. — Obenem s fuzijo muslimanov in demokratov ■je bila razširjena tudi verzija o fuziji Hrvat-ske zajednice z demokrati. Vendar so pa bile vse te vesti le umljive kombinacije. Po drugih državah. Po drugih državah Renč Viviani bivši francoski ministrski predsednik in minister zunanjih zadev je umrl. Otvoritev šeste skupščine Zveze narodov se je izvršila 7. t. m. Skupščino je otvoril francoski ministrski predsednik Painvele, ki je v svojem govoru očrtal bilanco Zveze na-, rodov za preteklo leto in ugotovil, da se je Zveza narodov dosedaj izkazala' kot dragocen instrument riiiru in konsolidacije. Velik utis je napravil oni del Painlevjevega govora ko je pozival Nemčijo, da pristopi k Zvezi narodov. Enak poziv je Painleve naslovil tudi na Ameriko. — Za predsednika sedanjega zasedanja skupščine Zveze Narodov je bil izvoljen kanadski delegat Dadourand. — Zunanji minister čir. Ninčič je bil izvoljen za predsednika razorožitvene komisije Zveze narodov. — Delo med posameznimi člani naše delegacije se je razdelilo tako-le: Pravna sekcija: dr'. Laza Markovič, dr. Milorad Stražnici^. Ekonomska sekcija: Avramovič in St. Radič. Sekcija za razorožitev: dr. Ninčič in (Ir. V. Markovič. Proračunska sekcija: dr. M. Jovanovič. Sekcija za socijalna vprašanja: dr. Krnjevič, Stjepan Radič in Avramovič. Politična sekcija: dr. Jovanovič, dr. Stražnicky. Češkoslovaška pred volitvami. V socija?-no demokratičnih strankah je nastal velik spor glede zadnjega kongresa druge inter-nacijonale. Češki socijalni demokrati zamerijo svojim nemškim sodrugom, da so na kongresu internacijonale nastopili z obtožbo, da Češkoslovaška koncentrira vse svoje sile, kako bi uničila nemške manjšine. — Nemški agrarci so pozvali vse nemške stranke na enotno fronto proti češkim strankam. Klicu so se odzvali tudi nemški socijalni demokrati. — Rudarji se pripravljajo na veliko mezdno gibanje. Boj za Mosul. Zveza narodov je pretekle dni razpravljala o vprašanju Mosula. Tako Anglija kot Turčija sta vztrajali na tem, da jima pritiče Mosul in s tem seveda tudi Im>- gali petrolejski vrelci. Sporno vprašanje je Zveza narodov odstopila komisiji strokovnjakov. Zemljoradniški kongres v Pragi se je vršil v dneh od 5. do 6. t. m. Za našo državo so bili navzoči poslanci radičeve in zemljorad-niške stranke. Od strani bolgarske emigracije sta bila navzoča Atasanov in Obov. V Maroku se vrše velike bitke med Abd-el-Krimom in Francozi ter Španci, ki so ponovno že pripravljali velike ofenzive, a se - jim je do sedaj še vedno izmuznila vojna sreča. Homatije v Maroku ne bodo Se tako kmalu končane. Kongres miru se vrši v Parizu. Navzoči so tudi Nemci. Brzojavne pozdrave so poslali kongresu Macdonald ln dr. Beneš. Bivši madžarski minister Edmund Be-niezki je bil radi razžaljenja državnega poglavarja Horthyja obojen na tri leta ječe in 15 milijonov globe. Konferenca pravnih strokovnjakov v Londonu je končala svoje delo. Njena naloga je bila, da izvrši vse predpriprave za komčno sestavo garancijskega pakta. Na konferenci je bil dosežen popolen sporazum, razven v zahtevi Nemčije, da se morajo vsa sporna vprašanja reševati pred Zvezo narodov. Verjetno pa je, da bo Nemčija s podporo Anglije tudi v tem vprašanju prodrla. Strokovni vestnik. Podružnica NSSZ n« Jesenicah sklicujta za v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri dopoldne v društvenem lokalu sestanek, na katerem poroča strokovni tajnik iz Ljubljane. Člani naj se tega sestanka udeleže v čimvečjem številu, ker je dnevni red velevažen. Podružnica NSSZ v Ljubljani sklicuje odborovo sejo za v sredo 16. t. m. ob 8. uri Zvečer v tajništvu. Bratje odborniki vsi in točno. Poziv! Strokovno tajništvo poziv« vse brezposelne tovariše, da se mu pismeno javijo. Ravnotako prosi vse tovariše, da mu sporoče vsa prosta mesta, ki so jim znana. Trenutno nujno rabimo prosto mesto za uradnico z dobrimi spričevali, ki zna slovenski in nemški jezik, stenografijo, strojepisje, korespondenco in knjigovodstvo. Even-tuelno sprejme tudi mesto blagajničarke in podobno. Bratje, pomagajmo si sami in se vzajemno podpirajmo. Tržič. Pred kratkim smo imeli tu pogajanja radi volitev delavskih zaupnikov. Pogajanja niso uspela kar je za tukajšnje razmere zelo žalostno. Čudno pa je, da je treba za volitev zaupnikov, katene predpisuje zakon o zaščiti delavcev, pogajanja s podjetnikom. Brezposelnost v Angliji. Glasom časopisnih vesti je v Angliji 1,498.400 brezposelnih in sicer po statistiki z dne 17. avgusta t. 1. V enem samem tednu je brezposelnost narasla za 28.590 ljud. Štrajk rudarjev v Ameriki. V Ameriki je izbil rudarski štrajikl, pri katerem sode. luje zaenkrat 150.000 rudarjev. Štrajk kovinarjev v Varšavi. V Varšavi še vedno stavka 18.000 kovinarjtev, ker ni prišlo s podjetniki do sporazuma. Stavka londonskih pristaniških delavcev. V Londonu so stopili v stavko pristaniški delavci in mornarji, ker so jim podjetniki odpovedali tarifne pogodbe. V stavki je 50.000 ljudi. — Tudi v Nemčiji je stavka in sicer stavkajo tekstilni delavci. — Stavkajo tudi občinski delavci v Potsdamu radi uvedbe 9 do 10 urnega dela. Torej povsod stavke. IZ STRANKE. Mariborsko okroije. Na zadnjem sestanku krajevne organizacije NSS v Mariboru, ki se je vršil v soboto, 5. t. m. pri Rotovžu, se je obravnavata o sedanji politični situaciji. Po zaslišanju poročila odbora se je vršila živahna debata, ki je trajala skoro do potooči. Sestanek je odobril delo odbora in političnega kluba. Mladinski vestnik. Knjižnica »Bratstva« v Ljubljani prične z dnem 11. t. m. zopet redno poslovati in bo vsak petek odprta >od 6. ure zvečer naprej. Knjižnica se nahaja v pretforih Pul-panove čitalnice v Gajevi ulici. Do izposojanja knjig imajo pravico vsi člani NSM, NSS in NSSZ proti članski, izkaznici. Prosimo vse naše prijatelje, da nam darujejo knjige v spopolnitev naše knjižnice. Vsaka knjiga dobrodošla. — Knjižničar. Redni občni zbor ^Bratstva« v Šiški se je vršil v sredo, dne 26. preteklega meseca KINO MATICA LJUBLJANA Kongresni trs • v društvenem lokalu brata Novaka pri obilni udeležbi bratov in sester. Brat Krnet je otvoril občni zbor, nakar je podal predsedniško poročilo v kratkih a jedrnatih izvajanjih. Po pozdravih br. predsednika oio NSM ter br. tajnika krajevne organizacije NSS v šiški tov. Malgaja j’e podala sestra Coryarijeva blagajniško in tajniško poročilo in obenem pozdravila navzoče v imenu Ženske organizacije nar. soc. deklet »Pomlad«. Nato se je izvolil sledeči odbor: predsednik brat Kmet, podpredsednikov brat Dolžan, tajnik brat Urbanc Leopold, blagajnik brat Malgaj, odborniki: brat Urbanc, Sedovnik, namestnik: brat Bezlaj, Doma, Coryarij, Laboda in Brecelj ter nadzorstvo: brat Pu-šar in Avguštin. Po izvolitvi odbora oriše brat Kozinc splošni pomen in cilj proletarske organizacije, nakar očrta brat Kmet naloge nadalfnega dela in zaključi lepo uspeli občni zbor. TEDENSKE VESTI. — Uradništvo pod novim režimom. — Nekateri ljudje so precej’ nestrpni ter godrnjajo in z nekakim nezaupanjem zro v novo vlado, katera po njihovem mnenju ne deluje dovolj radikalno v tem smislu, da bt bila že davno pomedla z onimi' uradniki, kt so s preveliko vnemo služili tudi prejšnjemu P. P. režimu. Naše stališče je v tem odvojeno, ker nikakor ne gre, da bi se pri vsakokratni vladi, ki se pri nas menjavajo prepogosto, menjavalo tudi uradništvo po sistemu »kufre dol, kufre gor«. Naloga današnje vlade je, da popravi sama krivice, ki jih je uradništvo utrpelo in pa da se pomeni z onimi vodilfiimi uradniki, ki so na svojo pest iz strankarske zaslepljenosti in na zahtevo gotovih političnih korifej preganjali podrejene uslužbence zaradi njihovega političnega prepričanja One vodilne uradnike pa, ki so vršili samo golo dolžnost ter izvrševali ukaze svojih ministrov, one naj se pusti lepo v miru, če bodo tako delovali tudi v naprej. Kam pa pridemo z večnim izmenjavanjem vodilnih uradnikov! Naša administracija se mora poslabševati, namesto da bi se zboljševala. Zato je potrebna previdnost in v tem oziru imajo radikali prav. — Prosvetni minister jie že pričel popravljati krivice. Profesor Ribarič in drugi so že postavljeni na svoja prejšnja mesta. — Tudi se čuje, da hoče vlada reševanje uradniških vprašanj pričeti na ta način, da bi se osnoval posebni odbor iz zastopnikov vlade in uradniških organizacij, ki bi izdelal vse načrte in predloge ter jih predložil vladi. — Pozdravljamo ta demokratični korak! — Zveza stavbnih zadrug se je 4. t. m. ustanovila v Ljubljani z namenom, da centralizira stavbeno gibanje in ga pospeši. — Znižanje železniških tarifov. — S 1. oktobrom stopijo baje v veljavo novi železniški tarifi tudi za osebni promet. Tarifi bodo za 25 odstotkov znižani. — Zaprisega rezervistov in črnovojni-kov. — Vojno ministrstvo je odredita, da se zaprisežejo vsi vojaški ob vezane i, ki še niso položili vojaške prisege v naši državi in sicer rojstnih letnikov 1875 do 1905. Zapriseženi bodo sposobni in nesposobni. Ke-daj in kako se bo prisega izvršila na deželi, še ni znano. Za Ljubljano je že izdan razglas, ki j'e nabit na magistratu. Po tem se morajo vsi vojaški obvezanci zglasiti v vojaškem uradu v Mestnem domu v času od 9. do 19. t. m. Tam dobi vsakteri zglasnico, s katero bo moral priti k prisegi, ki se bo vršila enkrat pozneje. — Opozarjamo na zglasitveno dolžnost, ker bodo drugače do-tiSni strogo kaznovani. — Otvoritev planinskega doma na Krvavcu v Kamniških planinah se je, izvršila v nedeljo 6. t. m. ob obili udeležbi naših turistov. Tako imamo tudi v tem delil PromAff trboveljski, llbojskl In rremog črnomaljski, drva, koks, oglje, šlezljske brikete do- Iliri in« LJUBLJANA, Kralja bavlja »uu *Ja Petra trg 8, tel. 220 Plačilo tudi na obroka. Stran 2. »NOVA PRAVDA« Štev. 37. STOEVVER-REKORD pisalni stroj in STOEWER šivalni stroj =====— = ■ == v vseh opremah si oglej pri LUD. BARAGA, Ljubiana, Šelenburgova ulica št. 6, I. nadstr., vrata 10. .. naših planin en dom več, ki naj bo našim planincem v ponos. — Nove poštne znamke pridejo kmalu v promet. Natisk bo izvršen v državni tiskarni v Beogradu, klišeje pa pravkar izdelujejo na Dunaju pod nadzorstvom posebne komisije. — Novi tiskovni zakon je objavljen v »Uradnem listu« št. 84. Neobhoduo potrebno je, da se vsakteri dopisnik takoj seznani z novim zakonom, ker odgovarjajo za vsebino člankov odslej tudi pisci. Novi zakon je stopil v veljavo oziroma dobil obvezno moč z objavo v e«iaj oblast trafikante še posebej na to opozorila. To pa je treba storiti tudi pri nas in ne samo enkrat, ampak, ponovno ter ob raznih prilikah. Tudi v šolah. — V avrko gradnje nove ceste iz Kamnika preko planin v Luče pri Ljubnem v Savinjski dolini se je osnoval 5. t. m. v Kamniku odbor. Nova cesta bo velike važnosti v gospodarskem oziru, pa tudi za pospeševanje tujskega prometa bo neprecenljive vrednosti. — Požari in eksplozije. Pri Čakovcu je v neki vasi 7 letni deček, ki se je igral z vžigalicami, zanetil požar, ki je vpepelil 31 poslopij. Vsled pomanjkanja vode v dotični vasi je bilo gašenje zelo otežkočeno. Zgorela je tudi deklica, ki se je z dotičnim dečkom igrala. — V Južni Srbiji j'e na enak način v vasi Jagnjiči fantek zanetil ogenj, ki je vsled močnega vetra takoj objel celo vas ter vse uničil. Pogorelo je nad 70 poslopij, veliko krme in drugih pridelkov ter cenijo škodo na 7 milijonov dinarjev. Vsi vaščani so brez strehe. Dotični fantek je zgorel, več ljudi pa se je močno opeklo. — V Rumuniji je nastala v smodnišnici v Du-gastiju eksplozija, ki je povzročila katastrofalno škodo. Škoda je ogromna. Katastrofa je pustila svoje sledove več kilometrov oddaljenosti od pogorišča. Raztrgane so bile celo brzojavne in telefonske proge. Ubitih in ranjenih je veliko ljudi. — V Ameriki je v nekem petrolejskem rezervarju tudi nastala eksplozija, ki je povzročila velik požar v okolici New Vorka. — Samomori na tračnicah postajajo sedaj moderni. Pred par dnevi se je hotel v Rožni dolini neki moški na ta način usmrtiti, pa so mu drugi to preprečili. — V Bosni pa si je končal te dni življfehje na tračnicah zaljubljeni parček, ki je obupal nad bodočnostjo. Obe trupli sta bili čisto raztrgani. Ženin jw bil neki uradnik. — Italijanski podmorski čoln »Venicro«, ki je pri zadnjih pomorskih vajah odplul s posebno nalogo ter se več ni vrnil, so po dolgem iskanju našli. Coln je potopljen blizu Sirakuze in z njim cela posadka. — Največja zračna ladja v Ameriki je te dni končala v zraku. Prišla j,e v območje strahovitega vetra, ki je velikana drvil kvišku sem in tja ter ga končno preklal. Posamezni deli zračne ladje so potem padli na zemljo. Pri tej katastrofi je bila ubita vsa posadka, razen enega častnika. — Kriza v bančni stroki. — V Parizu so bančni uradniki v štrajku zaradi mizer. nega stanja. Zahtevajo višjih prejemkov, katerih jim pa bančni koncerni nočejo priznati. Prišlo je že do burnih demonstracij in nemirov. — V Nemčiji pa so še na slabšem. Tam do stavke sploh ne more priti. Bančne uradnike odpuščajo kar trumoma ter jih je doslej menda že 20.000 brez službe. — Nesreča na splitski železnici. — V soboto 5. t. m. se je pripetila na novi železnici blizu postaje Dirniša prva nesreča, ki OBleke na OBroke O. Bernatovič LJUBLJANA, MESTNI TRG pa ni povzročila posebne škode ter Me zaznamuje človeških žrtev. Pravijo, da je vsled pomanjkanja osobja prišlo do karambola med nekim osebnim in tovornim vlakom. Ljubljana. — Kralj na velesejmu v Ljubljani. — V soboto proti večeru se je pripeljal iz Bleda v Ljubljano kralj ter obiskal velesejni. Vladarja ■ je ljudstvo povsod navdušeno pozdravljalo. O razstavi se je kralj zelo laskavo izrekel. — Časnikarjem ob kraljevi navzočnosti ni bil vstop dovoljen v paviljone. Radi bi vedeli, zakaj se je to zgodilo? — Potres v Ljubljani. — V soboto 5. t. m. ločno ob tri četrt na 9. uro se je Ljubljana enkrat prav pošteno zazibala. Zlasti v hišah ob Ljubljanici so potres ljudje močno občutili. Sunek je prišel, kolikor se je čutilo brez aparatov, v smeri od severovzhoda proti jugozapadu. — »Luksus« jabolka. Uradno tržno nadzorstvo je iznašlo novo označbo za ono sadja in za one branjevke, ki naj imajo privilegij prodajati sadje za ceno po svoji dragi in mili volji. Če bo sedaj človek na trgu pokritiziral in pojambral, da je sadje predrago, ga bo branjevka nahrulila, da je sadje luksurijozno. Če bo človek branjevko naznanil oblasli zaradi pretiranih cen, se bo branjevka tam zagovarjala, da je imela luksurijozno sadje. Sploh bo sedaj vse sadje luksurijozno, samo ono ne, ki ga bodo branjevci kupili od kmeta, katero pa bo v rokah branjevke takoj postalo luksurijozno. Vsaka jed bo res prav kmalu pravi luksus, Le tako naprej s takimi potrebami! Menda Je dosti dvolična cena: za boljše in slabše sadje. Luksurijoznosti naj bi tržno nadzoi-stva ne uganjalo! — V Ljubljanico je skočila 5. t. m. neka starejša žena v. Ljubljani pri jubilejhem mostu. Revici se je baje zmedlo. Zagorje. — Občinske volitve. Zadnjo nedeljo, dne (i. t. m. so se vršile tu občinske volitve. Dobili so: JDS 116 glasov, 5 odbornikov; SLS na liste skupaj 146 glasov, SS.I 94 glasov, 4 odbornike, ter lista delavcev in kmetov 200 glasov 9 odbornikov. Nuša lista je bila vsled proti nam uprizorjene intrige razveljavljena. — Izza zadnjih volitev so nazadovali samostojni demokratje za 40 glasov, SLS za 43 glasov, lista delavcev in kmetov pa za kakih 30 glasov. Pridobila je edino SSJ, to pa radi lega, ker i‘e bila po razveljavljenju liste NSS sikirinjica delavcev in kmetov zadnja, a volilcem se je prvotno naročilo, liaj vržejo v predzadnjo skrinjico, ki ni bila po razveljavljenju naše liste skrinjica delavcev in kmetov, marveč skrinjica SSJ. Tako se je zgodilo, da je vrglo vsaj 30 pristašev liste delavcev in kmetov v skrinjico SSJ. — Ne verjamemo, da bi se slednja stranka radi tega pritožila. Radi intrige, ki se je uprizorila proti nam, je naša stranka proglasila strogo abstinenco pri volitvah, ki je bila tudi vzorna. — Ker so se godile pri volitvah razne nepravilnosti, ki so 'vplivale bistveno na končni rezultat volitev in. sestavo novega odbora, bodemo izvajali konsekvence, ker smo .mnenja, da se mora volilni zakon uporabljati proti vsem enako. Imeli smo v Zagorju pred desetletji že hude iti brezobzirne volilne boje, pri katerih je tlačena in zapostavljena stranka končno vedno prišla do svojih pravic in tako bode tudi sedaj. Bratje! Ne klo. nite glave, marveč delajte in agitirajte s podvojeno silo, kajti naša pravica je sveta in naša zmaga je sigurna! Na svidenje pri novih volitvah! Celje. — V ženskem oddelku celjske bolnišnice — tako nam piše naš čitatelj — se je nahajala v bolniški oskrbi moja svakinja. Dne 16. avgusta sem šel z mojo ženo (njeno sestro), da jo obiščem. Za obisk bolnikov so določene ure od 12. — dol 15. ure. Prišel sem ob 12'A v bolnišnico, a. v moj'e veliko začudenje se mi ni dovolilo vstopa v sobo, kjer je ležala svakinja in sicer radi tega, ker se je v predsobi, skozi ikatero je edini dohod do dotične sobe, vršila operacija. Čakati sein torej moral do > 14. in en četrt« ure, da je bil dohod prost. Ker sem imel pa še nujen opravek v Mariboru, sem moral dospeti do vlaka, ki vozi iz Celja ob 14i4. uri. Razen mene je čakalo še 7 drugih oseb. Na moja povpraševanja sem zvedel, da ni to slučajno, temveč je to skoro vsakodneven pojav, le da čakajo včasih obiskovalci malo časa, včasih pa delj, dai se odpro vrata. Po mojem mnenju bi bilo treba napraviti v tem oziru red v interesu bolnikov in občinstva sploh. Ob urah obiskov bodi dostop do vseh bolniških sob prost. Predsoba bolniške sobe pa je tudi najmanj prf-pravna za izvrševanja operacij, ker to ne more ugodno vplivati na stanje bolnikov, ki se nahajajo v zraven ležeči sobi. Ako nima bolnišnica zadostno prostorov, se naj dozida, a vedno pazi, da bode operacijska soba sama zase, ker le tako odgovarja svojemu namenu. Wajinshetti morilec deklet. (Nadaljevanji«.) Toda vse zaman. Besnečega trgovca od- »Vprašajte me, visoki gospod!« nesejo možje s silo po ozkem hodniku. Vrata se odprejo in Jetnika vržejo v majhen prostor, kjer se od sile udarca zgrudi na tla. Poleni pa se vrata zopet zaprejo. Ko si trgovec pri slabi razvestljavi ogleduje luknjo, v katero so ga ravnokar s silo utaknili, zapazi, da so stene iz železa. Kje neki se nahaja? Mož, kalerega smatra slaboumnim, je zatrjeval, da pod morsko gladino. John Noldanu se dozdeva, da šliši šumenje vode ob železnih stenah celice, v, katero so ga pred kratkim s silo vrgli. V svoji razkačenosti se trese in divja — vse svoje telesne sile napenja, da se oprosti spon, s katerimi so mu povezali njegove Ude. Zaman — spone ne odnehajo. Prevzetni trgovec se nahaja v oblasti neznanega, zagonetnega nasprotnika. Howardovo priznanje. Po opisanih dogodkih je potekla približ. no ena ura. Mož s krinko hodi v kabini svoje podmornice gorindol, tupatam za nekaj časa obstane ter pazno posluša, 6ei se že ne oglasi dobro znani signal, da naj se podmornica dvigne nad vodo. Mračen, naravnost grozen je izraz njegovih temnih oči, znak, da strašni maščevalec nestrpno čaka na svojo drugo žrtev. Tedaj ga pa iz njegovega razmišljanja zbudi oster glas zvonca, stroji prično delovati, podmornica se dviga na površino. Nepremično stoji mož s krinko — in tudi še tedaj se celo ne premakne z mesta, ko sliši bližajoče se korake svojih ljudi. Kmalu nato se odpro vrata, v kabino stopi trojica njegovih drugov, ki vleče s sabo v plašč zavitega moža, ki neprestano tarna in jadikuje. Kratko povelje in plašč, v katerega je bil zamotan grbasti Howard, zgine. Pred strašnim maščevalcem leži knjigovodja Ho-ward, kateri je slušajoč, pismeno naročilo svojega gospodarja, hitel k označeni hišici na obrežju — in seveda ondi padel v roke. drugom strašnega moža. ' Mož s krinko spozna že na prvi pogled, da mora biti Howard strahopetec v pravem pomenu besede. Knjigovodja je bled kot mrlič, udje se mu tresejo od strahu, iz ust mu vhajajo milo proseči jadikujoči glasovi. »Milost, milost, visoki gospod,« tarna proseCe, »milost, prizanesite mojemu bednemu življenju — saj vemdar nisem vaši milost i ničesar zlega prizadejal, nimam ničesar — sem docela reven človek — jaz « »Tiho!« zakriči grozni maščevalec s tako strašnim glasom, da pohabljeni nestvoi namah utihne. »Vaše ime je Hovvard?« ga vpraša čez nekaj trenutkov. »Da, da, knjigovodja Ho\vard, uslužben v hiši spoštovanega trgovca gospoda Johna Noldan,« zaječi prestrašeni Hovvard. »Spoštovanja vreden — haliaha!« še grozno zasmeji mož s krinko. »Ali veste, kdo sem?« zakriči potem na tresočega se Howarda, ki z glavo odmaje, da ga ne poza«. »Jaz sem Jak — maščevalec — morilec deklet, slišiš lopov!« odmeva grozno po kabini. Pohabljeni knjigovodja pada skoro v nezavest. »Jak — Jak? Oh, oh, strašno! Miloš! — milost, jaz vendar nisem nikaka vlaiuga, jaz sem vendar tako nedolžen kakor Jagnje, — jaz — — —« »Ali hočete vse priznati, prav vse?« »Jaz, ki se ne zavedam nobene krivde, vendar nisem ničesar, prav ničesar storil,« se cmeri Howard. Vi morate priznati, kaj je zakrivil John Noldan. In če tega ne storite, tedaj... ha, Bill, stopi bližje!« Knjigovodja zapazi blesketajoče se bodalo. »Milost — milost, usmiljenje, vse hočem priznati, vse, kar le hoče milostljivi gospod zvedeti od mene. Imejte usmisljenje z mano, saj sem še tako mlad, in umreti še ne maram.« V smrtnem strahu mu odreže glas. In vendar v pretkanem lopovu takoj dozori misel, kako bi mogel vso krivdo prevaliti na svojega gospodarja. Seveda niti najmanj ne sluti, da je gospa Noldan že vse povedala možu s krinko. »Predvsem mi odgovorite na moje vprašanje,«*ga pozove mož s krinko. »Posledica najmanjše laži bo vaša mukepolna smrt, neresnice ne maram slišati. Vem več kot si predstavljate!« Smrtne srage stopijo prestrašenemu Hovvardu na čelo. jeci bolj mrtev kot živ. Mož s krinko se približa lopovu, ki v smrtnem strahu zamolklo tuli. »John Noldan je že moj jetnik,« reče mož s krinko z neverjetno mirnostjo. »Po mojem ukazu je spisal pismo, ki je vas, lopov, privedlo semkaj!« »Vaš gospodar trdi,« nadaljuje strašm mož, »da ste vi izvršili vsa grozodejstva, ki naj bi spravila njegovo nesrečno ženo v bedo in obup.« »To ni res,« zakriči knjigovodja strupeno. »Ne, ne, on sam, moj gospodar je bil tisti, jaz sem popolnoma nedolžen.« »Tako, tako, vi govorite drugače kot trgovec. Škoda le, da njemu bolj varujem kot vam, lopov. Vi ste podle spletke napram ženi, ki je bila brez varstva in zaščite, popolnoma sami zasnovali in zato prejmete od mene tudi zasluženo kazen.« Hovvard se skoro zgrudi od smrtnega strahu, toda njegov zli značaj ga še drži kvišku. Njegov gospodar je torej zvalil vso krivdo nanj, o, to mu povrne z obrestmi vred. »V smrt ž njim!« ukaže mož s krinko. Možje, stoječi pri vratih, se približajo pohabljenemu knjigovodji. Tedaj pa se mu izvije strašno tuljenje, majhne oči se mu naravnost grozno svetijo. »Dokazati hočem, da sem govoril resnico,« kriči Hovvard. »Milostljivi gospod, poslušajte me le še en hip. Jaz sem le ubog knjigovodja in tajili tudi ne morem, da sem vedel za načrte gospoda Noldana. To jo pa tudi vse. Tudi je zasnoval ves načrt zoper svojo ženo — on jo je trpinčil — on je izvršil tisto veliko tatvino ter s tem osumil brata svoje žene, da je moral pobegniti-: Sedaj osupne celo mož s krinko. Ljubka žena mu je vendar povedala, da je bil njen brat po nedolžnem osumljen večjega zločina. Sedaj pa zve, da je tudi to nesramnost izvršil trgovec. Vendar pa ostane miren in hladnokrven, da ni prav nič opaziti, da ga je Hovvardova izpoved iznenadila. »Tatvino ste izvršili vi,« reče hladno, pri tem pa ostro opazuje Ilovvarda, »trgovec je to določno in izrečno zatrjeval.« »To ni res, lagal je. V njegovi blagajni se nahajajo še papirji, katere j'e hotel šele kasneje enkrat prodati ker se je bal, da se odkrije tatvina. Samo bankovcu ju izdal, dočim so vrednostni papirji še vsi v njegovih rokah. Ključ od blagajne ima vedno pri sebi. Ta ključ odpre skriven predal za denar, v katerem se nahajajo ukradeni papirji, katere naj bi bil ukradel Fredy Miles.« , »Kakšen pa je ta ključ?« vpraša mož s krinko. »Prav majhen, ima povsem posebno obliko, držaj tvori levja glava.« »In kje se nahaja skriven predal?« »Od spodaj navzgor proti desni pooezni steni blagajne se mora gledati, tamkaj sc nahajaj majhna odprtina za ključ, ki jo je komaj opaziti.« »Sedaj mi pa povejte, kako je John Noldan izvedel tatvino.« Knjigovodja se olajšano oddahne. Miren glas moža s krinko ga že skoro uveri, da je izven vsake nevarnosti. »Dve leti sta sedaj potekli, ko je bil Fredy Miles nameščen v liverpolski banki. Imel je ključ od blagajne, v kateri so bili shranjeni vrednostni papirji in bankovci in za to je vedel gospod Noldan: Skrivaj je dal napraviti ključ od sobe, v kateri se je nahajala blagajna ter vzel svojemu svaku blagajniški ključ, katerega je po izvršeni lalvini skrivaj zopet zanesel v stanovanje po nedolžnem osumljenega svaka. Tatvina je bila seveda takoj odkrita, in ubogi Fredy Miles, posvarjen po nekem prijatlju, je moral pobegniti, ako ni hotel sedeti v ječi.« »Zakaj je gospod Noldan izvršil tatvino?« »Potreboval je denar, obenem pa se je hotel iznebiti neljubega mu svaka, da bi mogel nemoteno zapravljati premoženje svoje žene.« »In vse to je izvršil gospod Noldan popolnoma sam? Ali ni imel nobenih pomagačev?« »Vse to je sam zasnoval,« odvrne Ho-. ward s tresočim glasom. »Mnogo kasneje je -vso zadevo tudi meni povedal, ker sem vži-vail njegovo popolno zaupanje.« (Dalje prih.) Odgovorni urednik: Franjo Rupnik. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani. Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. JU dko Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo. NoJceneJii odkup nogavic, Žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavega platna, Sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje In za obrezovanje trt NA VELIKO IN MALO. Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodala premog Iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo. Inozemski premog In koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča češkoslovaški ln angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog In brikete. NASLOV: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15/||. 11011 ii Ljiii, Marijin trg fln. sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok. Vse pisalne, risalne In šolske potreščine dobite najceneje v papirni trgovini Miroslav Sinic Ljubljana Sv. Petra cesta 29. Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, in blokov. Žarnice Tungsram il so najboljše! KOLINSKA CIKORIJA* Pozor, krojač,. Šivilja, nešivilja Ka) tl koristi kroj brez pouka? Z natančnim poukom,, preizkušenega po vsakem modelu ga dobiš na željo, ekspresno po poHi v KROJNI ŠOLI, koncesijonlrani od ministrstva za trgovino In obrt. Ljubljana, Židovska ul. 5. Vsak mesec tečaji za krojače, llvije in neŽivlije. Oglašajte v Novi Pravdi! 5ZJEH5UEH5 nojuoljji Mnl stroji so edino Josip Peteiinco znamke ..Gritzner" in „ndler" Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev. pouk v vezenju brezplačen. Llubllana blizu Prešernovega spomenika za vodo.