196 številka. Ljubljana, v ponedeljek 29. avgusta 1904. XXXVH. leto Izhaja vsak dan »večer, immai nedelje in praznike, ter volja po poitt prejeman za svalro-ogrske dežele za vse leto 2B K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 8 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanj« rs dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K, za eden mesec S K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 88 K, as pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje |dežsls toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročne brez istodobne vpoftujatvo naročnine se ne ozira. — Za oznanila se pladnje od peterostopne petit vrste po 18 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, os va trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* h-ankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo js s Knaflovih ulicah 8t. B, in sicer nrednifltvo v L nadstropja, upravnistvo pa v pritličja. — Dprsvnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklam arije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne Številke po IO b. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Šolske knjige in tobak. Prejeli smo naslednji dopis: V 192. številki a dne 24. avgusta t. 1. prinaša »Slovanski Narod« v uvodniku pod naslovom »Šolske knjige ali tobak« naslednji odstavek: Ko je bil dr. Gautsoh naučni mi* nister, je zastopal profesor Šuklje dolenjska mesta v državnem zboru. Nekega dne je obravnavala poslanska zbornica o zakonski predlogi ministra Gautsoba — ie se prav spominjamo, se je šlo za odpravo kole-gnine in ureditev plai visokošolskih profesorjev. Ta vladna predloga je prišla v zagato in trebalo je posebnega novega predloga, da se reši. Po opravilniku državnega zbora pa noben minister kot tak ne mora med obravnavo staviti kakega predloga, mpak morejo to storiti le poslanci. Gautechevi poverjeniki so letali po Dunaju in iskali poslano*, da bi stavil rešilni predlog. Dunajski listi, ki imajo zvezo s vlado, so poročali, da bo je vlada obrnila na poslance levice, da pa ni našla poslušnih ušes niti med poslanoi-uradniki. Ko je začela prihodnja seje, so bili vsi: poslanci in poslušalci, radovedni, kaj bo z vladno predlogo. V obse začudenje se dvigne poslanec Suklje ter zidne utemeljevati dotični predlog. Za njegovim hrbtom je stal poBlaneo dr. Kaizl, in ko je sapasil, kaj namerava poslanec Šuklje, je siknil ves ogoršen besede: quelle decadenee! in odšel k svojim tovarišem, ki so s porogljivimi obrazi gledali na poslanca Sukljeja. Temu nasproti popravljam stvarno: Ni res, da bi bil kdaj o kaki zakonski predlogi ministra Gautscha, bodisi pri odpravi kolegnine in ureditvi plač visokošolskih profesorjev ali pri kakem drugem zakonskem načrtu, stavil poseben nov predlog, da rešim vladno predlogo. Marveč res je, da je dotično očitanje, kakor vse njegove nadrobnosti, docela neosnovano in neistinito. Na Kamnu, 25. avgusta 1904. Franc Šuklje. Opomba uredništva: Med mnogoštevilnimi očitanji, ki jih je obsegal članek »Šolske knjige in tobak« si upa Šuklje samo enemu ugovarjati io še temu brei dvoma samo i zvijačo. Mi sedaj nimamo pri rokah stenografskih zapiskov državnega zbora, da bi na vedli dotično sejo, v kateri se je zgodil popisani slučaj. Spominjamo se pa natanko, da smo to brali v poročilih dunajskih listov in tudi nekateri slovenski poslanci se spominjajo tega dogodka. Najbrž se je Suklje obesil na kako posamezno besedo v našem listu in skuša s tega stališča vse utajiti, a preiskali bomo otenografične zapisnike in tedaj posvetimo Šukljeju, kakor zasluži. Klerikalizam. »Učiteljski Tovariš« je v ovoji zadnji številki priobčil začetek spita »Klerikalizam in mi«, v katerem skuša pisec svojim čitateljem pokaaati kleri-kalisem v pravi luči. To pa staremu lisjaku in velikemu prijatelju učitelj-stva, »Slovencu«, ni všeč, in to je umevno, saj klerikalna gospoda jadra pod raznimi zastavami, le svoje ne pokaže, sramuje se je. Ogromna večina onih, ki prisegajo na klerikalni program, ki voli klerikalno — ne ve, kaj je končni smoter klerikalizma. »Učiteljski Tovariš« skuša to pokazati. Takoj so mu gospodje okoli »Slovenca« za petami. Iz omenjenega spisa je ta gospoda iztrgala nekaj stavkov in besed, kar ji pa ni bilo všeč, je popolnoma zatajila. Svoje opazke sklepa »Slovenec« z besedami: »Zdaj je menda jasno, kaj je klerikalizam.« Ne, gospoda, iz vašega spisa, ali kar že je, živ krst ne bode zvedel, kako označuje »Učit. Tov.« klerikalizam. To ste popolnoma svojim čitateljem prikrili. Zakaj neki? Ali se ne upate z besedo na dan Da pa tudi naši čitatelji zvedo, kako lepo znate zamolčali, kadar Vam to kaže, hočemo pa mi povedati, kako je »Učit. Tov.« karakteriiiral klerikalizam. »Učit. Tov.« pravi doslovno: »Glavni njegov (klerikaliamov) smoter je: Neomejena duhovska oblast v vseh duhovskih in posvetnih sadevah, torej ne le v eerkvi, marveč tudi v raznih zbornicah, društvih, v šoli, v družini, sploh povsod, kjer kaj liv i. — Stremljenje po tej oblaati je jedro klerikalizma, in kdor to stremljenje podpira, ta je klerikalec« — Tako dofinuje »Tov.« klerikalizam, kar je pa »Slovenec« ovo-jim čitateljem po stari šegi in navadi popolnoma zamolčal. Zakaj pa skrivate ovojega otroka — in ga zatajujete? Pa še nekaj je »Slovenec« izpustil — se ve nehotć, namreč med stanovi, kojih se loti klerikali-zem, navesti tuđi besedo »učiteljev« — kakor je bilo v »Tov« —; vse druge stanove je poštenjakovič navel, samo »učiteljev« ne. Zakaj pa teh ne? Vsaj ima klerikalizem tudi med učitelji somišljenike. Ali so Vam bili ▼ Vašem spisu na potu, da ste jih ispustili?-- Iz navedenega je razvidno, kako zna »Slovenec« modro zamolčati, kar mu v tek ne gre. Ce mu pa to oči« taš in dokažeš, te pa pošteno in nepošteno ozmerja, loti se vsega, samo stvari ne. S človekom, ki hoče moje dokaze ovreči s tem, da pravi: »ti si osel«, »ti nič ne veš« — s takim človekom je vsaka polemika nemogoča in izključena; pri »Slovencu« tudi. Ce definicija klerikalizma ni prava, naj bi gospodje klerikalci to vendar povedali. V onem odgovoru je seveda tudi nekaj brc ueiteljstvu in pa prav malo ponižnega hujskanja proti zvišanjem plač. Sioer »Slovenec« nima navade govoriti o stvari, ampak o osebi, vendar se mu mora prisnati, da glede učiteljskih plač ne skriva svojega mnenja; to mnenje kulminira v besedah nobenega zboljšanja, če ... itd. Svoje prijatelje je treba poznati — in menda bode učiteljstvo med klerikalci zastonj iskalo pospešiteljev svojih teženj. Vojna na Daljnem Vztokn. Poročilo generala Saharova o bojih pred Liaojangom. General Saharo v poroča generalnemu štabu z dne 26. t. m.: Danes zjutraj je pričel sovražnik ofenzivo proti naši armadi na celi Črt!. Japonci so zasedli zgodaj zjutraj Železniško progo pri Henčjuaneu, Tohun-čaku in Gancianpu. Okoli poldne so ofenzivo zopet ustavili. Drugo jutro je sovražnik naskočil s poldrugo divizijo pri Ančančanu naše sprednje voje, ki so se umaknili ca svoje glavne pozicije. Naše izgube na južni fronti znašajo 150 mož. Okoli pol 6. ure zjutraj so Japonci odkrili artiljerijski ogenj v južnovzhodni smeri. Ob 6. uri se je na celem jugovzhodnem krilu razvil ljut boj in sovražnik je navalil na naše pozicije na desnem krilu s pehoto. Ta napad na naše desno krilo pa smo ob 7. uri sijajno odbili. Ob 11. uri dopoldne je naša artiljerija pri Tunsinpu prisilila sovražno baterijo, obstoječo is 24 topov, da je morali umolkniti. Vsi japonski poskusi, da bi v Tunsinpu postirali nove topove, so se ponesrečili. Ob 1. uri popoldne je sovražnik markiral ofenzivo proti K-finci in koncentriral močneje voje pri Laodintavu. Vsi sovražnikovi navali so bili odbiti. Naša armada je stopila v ofenzivo ter potisnila sovražnika proti dolini reke Na-kihov. Naše izgube oo znašale 300 mož Boj na glavnih pozicijah na vzhodni strani je bil zelo ljut. Sovražni armadi ste se celo spopadli z bajoneti. Mi smo izgubili 1000 mož. Podrobnoiti še niso znane. Operacije v Mandžuriji. Beroiinski »Lokalanzeiger« poroča: Glasom vesti iz Mandžurije se smatra za dognano, da je odločilna bitka pri Liaojangu neizogibna in se je najbrže že pričela. Že tri dni se vrše neprestano boji med preditra-žami. Japonci so v Inkovu iskrcali 26 težkih topov in jih nameravajo spraviti v Dačičavo, da bi ž njimi obstreljevali ruske utrdbe pri Liaojangu. Japonska vlada je v Inkovu naročila 10000 lesenih zabojev, ki so določeni za shrambo pepela sežganih trupel na bojišču padlih vojakov. Dotični zaboji so se poslali armadi prod Liaojang. Za sežiganje mrtvecev se je najelo 800 kitajskih kulijev. »Kčlnisohe Zeitung« zatrjuje, da ima general Kuroki 100000, Nodzu 70.000, Oku pa 40000 mož. Vsa ja-ponska mandŽurska armada torej šteje 210000 mož. Čuje se pa tudi, da imajo Japonci na desnem bregu reke Liao še 30 000 mož. »Politik« pa je na podlagi uradnih podatkov izračunala, da imajo Rusi na Daljnem Vztoku v oelem že 560.000 mož. Od tega števila odpade na generala Kuropat-kina 346.000 mož. Kuropatkinova armada šteje 266 bataljonov, 178 eska-dronov in 103 baterije z 802 topovoma. Boj za Pori Artur. »Standard« priobčuje tole brzojavko is Tiencina: Dovolj povoda imam, verjeti nekemu privatnemu poročilu, da so Japonci ie vdrli v Port Artur in da je trdnjava že padla v njihove roke. Japonci pa so v svojih uradnih poročilih sploh zelo previdni in čakajo z uradnim komunikejem, da bodo končani zadnji boji. Japonci so zavzeli IČanske utrdbe in prodrli do vojaškega veibali&ča. S teh poaicij neprestano obstreljujejo ruske pozicije. Japonske izgube so bile zelo težke, vendar pa Japoncem ni upadel pogum. — To poročila ima isto vrednost, kakor ono, da so Japonci že vdrli do stanovanja generala Steslja in zavzeli ie vse važne fore pri Zlati gori. Torej Port Artur je ie pal, a Izpoved. Janko Savinjski. Molče stopata Janko in Vladimir po tivolskem parku. Krasna noč objema zemljo. Visoko gori na nebu svetijo zvezdice skozi blede megle, katere ae vlačijo po zraku. Luna plava mirno in razsvetijuie s svojo zelenkasto svetlobo vso naravo. Pod njima počiva mesto. Nad njegovo sredino odseva sijaj električnih luči in se križa z lunino svet lobo. Tam od barja vstaja megla in plove počasi proti Trnovem. Od južne strani se začuje ropot, ki vedno narašča in ko slednjič začujemo še oster pisk, zagledamo tržaški vlak. Jasno leži pred nami Gorenjska. Mcgočni gorski velikani Kamniških planin se nedoločno črtajo ob temnem obzorju in prehajajo v zrak ... In nad vso to naravo plava mir vesoljnega stvarstva . . . Če stopaš v takšni noči po krasnih potih in če vlada okrog tebe tajinstven mir, tedaj občutiš tembolj Mogočnost svojih čuvstev, ki peljejo po tebi z vso silo. In v tvojih možganih se rodi misel za mislijo, ena se podi za drugo. Vse tvoje življenje vstane znova pred tabo .. . Vse kar si občutil kedaj, vse ti stopi pred dušne oči . .. Duševni človek dobi v tebi premoč. In moč take noči sta občutila brezdvojbeno tudi naša prijatelja. Molče sta stopala nekaj časa po peščenih potih, a potem izpregovori Janko: »Vladimir, že dlje časa sva si prijatelja; ti si mi že veliko zaupal. A jas — oprosti! Bil sem molčeč dosedaj; a zdaj, ko sera prepričan, da si mi res prijatelj, zdaj hočem postati tudi jaz zaupen«. »Tako je prav!« »Najprvo hočem govoriti o preteklih dneh ... O teh ti je še malo ali celo nič znano . .. Torej poslušaj, če te je volja. — Ko bodeŠ vso mojo izpoved slišal, tedaj si bodeš še-le lahko prav razlagal vse moje nazi-ranje in obnašanje. Napol otrok sem še bil, ko sem jo prvič videl. Komaj sem se začel zavedati, da živim; zakaj, da živim, tega še seveda nisem prav vedel. To se je zgodilo v počitnicah pred petimi leti.-- Tisto leto se je tudi moje notranje življenje začelo vedno močneje razvijati. Veliko sem čital, mogoče še preveč za svoja mlada leta, zato sem postal prezgodaj zrel. Ljubezni še nisem pojmtl, niti zavedal se nisem prav, da ljubim svojo Marico. To so prvi spomini na mojo prvo ljubezen .. . Kaj se je tedaj godilo v njeni duši, tega ne vem; tudi ona je bila še jako mlada. Vendar se mi zdi, da se je tudi v njeni duši godil isti proces, kakor v moji. Po preteku dobrega leta sva si povedala, da se imava rada. V meni se je čuvstvovanje vzbudilo z vso silo. Vse to je poprej v meni spalo. In ljubil sem jo, ljubil, a nisem vedel zakaj . •. Mogoče zato, ker mi je tako že v naravi ležalo. To je trajalo nekaj časa, mogoče eno leto. Potem sva se morala ločiti. A sedaj sem doživel britko prevaro, tem britkejŠo, čimbolj nepričakovano me je zadela. Po preteku par tednov Že dobim od nje hladnokrvno naznanilo, da me ne ljubi več .. . To je vse, kar mi je imela povedati ob slovesu . . . Jaa sem sicer potem še parkrat poskusil se ji približati, a vedno brezuspešno . . . Hladno me je odvrnila vedno, le včasi, včasi, redko so se v njej, — zdi se mi vsaj tako — vzbudili nekdanji spomini .. . In jaz sem trpel. Ko sem dobil prvo naznanilo od nje, mu nisem hotel nič kaj prav verovati. Ona — taka? Ni mogoče ... V prvem hipu nisem niti pojmil, kaj da se je z mano zgodilo . . . Nekako otrpnel sem.. . Toda pozneje, ko sem se zavedel, šele tedaj sem spoznal, da sem izgubil nekaj, česar ne bom mogel tako kmalu zopet nadomestiti. Kaj — na to vprašanje si nisem mogel dati pravega odgovora . . . In bil sem nesrečen • . . Plakal sem včasi, včasi sem pa zopet gledal svet z nekako ironijo . . . Hotel sem privesti sebe do tega, da bi ne veroval, ne upal in tudi ne ljubil ničesar . . . No, in prišli so res sem-patja hipi, ko sem si domišljal, da ne verujem, ne upam in ne ljubim ničesa . . . Razumel nisem samega sebe . .. Vse je vrelo po meni, in vse je ki* pelo . . . Vsa glava mi je bila polna, sedaj sem bil miren, a potem zopet razburjen, sedaj vesel, a sedaj zopet otožen .. . (Konec priii.) Kralj Matjaž. Zgodovinska povest. XIII. (Dalje.) Erazmova rana se je kmalu zacelila. Ostala je samo brazgotina, ki je segala čez čelo in lice ter dajala mladeni-škemu obraza nekaj marcijaličnega, in ostal je spomin na dogodivši se napad. Morda bi bil ta napad vzel K razinu pogum za nadalnje delo proti papistom, saj je pokazal v strašni podobi, kako znajo rimski duhovniki sovražiti in kako se ne nstraŠijo nobenega hudodelstva, da se odkrižajo svojih nasprotnikov, ali sreča njegova je bila, da je ravno tisti dan našel nevesto, ki je bila pripravljena, deliti ž njim sladkosti in grenkobe življenja in ki je bila polna mladostne vneme za zmago evangelija. V tej sknpni oduŠevljenosti za evangelij in v ljubezenski sreči, se Erazem ni mogel vdajati prvim vtisom, ki jih je napravil nanj napad gluhega Tobije. Pogum njegov ni bil upognjen, in krepka je bila slej ko prej njegova volja, da nadaljuje začeto delo. Podvizal se je toliko bolj, ker je bilo dogovorjeno, da gre naslednje leto v Tubingen študirat, da si ustvari eksi stenco, ki mu omogoči postaviti si Japonci bo tako skromni, da še nesejo te vesti spraviti v javnost! Za počV! Pripomnimo, da o resničnosti gori navedene vesti celo dvomi japonsko poslaništvo, ki še do danes ni dobilo nikakega obvestila, kar bi se pa prav gotovo zgodilo, ako bi se prigodilo nekaj tako važnega, kakor bi bil padec Port Arturja. Princ Fušimi, ki je poveljeval 1. japonski diviziji pred Port Arturjem, je postal poveljujoči general in je bil odpoklican. Na njegovo mesto je prišel general Matfumura. Po japonskih virih so znašale izgube japonske armade šele 12000 mož. Vendar pase v Tokiju računa, da pade najmanj še toliko vojakov, predno bo Port Artur ▼ japonskih rokah, zlasti ker se je izvedelo, da je v Port Arturju še 36.000 braniteljev iu ne, kakor se je mislilo samo 20000 mož. »Berliner TagblatU javlja, da so Japonci 22 t. m. znova naskočili Port Artur, a so bili krvavo odbiti. »Kdlnisohe Zeitung« pa poroča, da a o Japonci pri tem naskoku izgubili okoli 12.000 mož. Is Petrograda se poroča, da nameravajo Rusi porabiti neizmerne množine petroleja, ki ga imajo v Port Arturju, proti Japoncem. Konstruirali so posebne stroje, ki bodo metali petrolej v veliko daljavo in ga istočasno užigali. Izgube japonskega brodovja v bitki 10. t. m. »Eoho de Pariš« javlja: Iz Via divostoka so došla poročila, da je imelo tudi japonsko brodovje v zadnji pomorski bitki 10. t. m. velike izgube. Od brodovja admirala Toga ste se potopili dve oklopni križarki in dve torpedovki, hudo poškodovana pa je bila ena okiopnica. Od K a m i m u -rove eskadre ste hudo poškodovani in so jih z veliko težavo spravili v ladjedelnico v Jo k os u ko dve križarki. Ka-mimurovo brodovje je sploh v zadnji bitki tako hudo trpelo in bilo tako oslabljeno, da ne more zabraniti, da bi ruske torpedovke iz Vladi-vostoka neprestano ne križa-rile po korejski morski ožini. Baltiško brodovje. »New-York Heroldu« se poroča iz Petrograda: V vseh ladjedelnicah v Kronštatu se dela z naporom vseh sil, da se vse pripravi za odhod baltiškega brodovja. »Zemčug« in »Izumruš«, dve krasni križarki II. razreda, ste že zapustili ladjedelnico in ste usidrani v luki. Križarka »Oleg«, najelegantnejša ladja, ki se je kd-j gradila in ki je izborno armirana, je usidrana v Nevi. Oklop-nice »Aleksander III.«, »Orel«, »Aleksander II.«, »Navarin«, »Sisoj Veliki«, »Knj*z Suvorov«, »Dimitrij Don-skojo in »Oslablja« tvorijo eno eska-dro in so usidrane v Kronštatu. Iz Kodanja se brzojavlja, da navzlic vsem dementijem baltiško brodovje vendarle odpluje na Daljni svoje lastno ognjišče in popeljati sodnikovo Anko pred altar. To ga je podžigalo, da je s podvojeno neutrudnostjo nadaljeval oznanjevanje evangeljskih resnic. Ko je izvedela gospa Regina, da je Anka postala Erazmova nevesta, je prihitela v Polhov gradeč, da Čestita mladi prijateljici, a ko je objela Anko, ni mogla reči drugega nego „Blagor ti, da smes slušati glas svojega srca." Potem je svojo glavo s težkimi temnimi kitami naslonila na Ankino ramo in se razjokala ter s svojimi solzami izdala prijateljici skrivnost in bolest svojega srca. In prav ta dan je nanesel slučaj, da prijezdil na Polhov gradeč tudi Anton Magajna in gospa Regina ni mogla odkloniti njegovega spremstva, ker sta imela isto pot. Molče sta jezdila drug poleg drugega. Le sem in tja sta izpregovorila nekaj konvencionalnih besed in se oba čudila, da ravno med njima ni bil mogoč razgovor o vsakdanjih rečeh. Naenkrat je gospa Regina ustavila svojega konja. — Nekaj se mi pokvarilo na sedlu, je rekla: skoro bi bila s konja padla. Vstok. V osmih dneh bo le gotovo plulo to brodovje po danskih vodah. Z vodo in premogom ga bodo preskrbljevali parniki »Voronei«, »Kijev«, »Vladimir«, »Tamleov«, »Jaro-slav«, »Jupiter«, »Odesa«, »Merkurija«, »Meteor«, »Slava«, »Roaija«, »Baron Drisen« in »Herman Larehe«. Po poročilih is Viborga pa je v soboto popoldne tamkaj mimo plula ruska križarka »Terek« s dvema tor-pedovkama. Admiral Skridlov odpoklican? »Echo de Pariš« potrjuje, da je bil admiral Skridlov odpoklican in dostavlja, da se je to zgodilo na pred log namestnika Alekaejeve, ki je pri svoji inšpekciji v Vladivoatoku poročal o številnih taktičnih napakah, katere je baje »skrivil admiral Skridlov. Govori se, da je Alekaejev že od ne* kdaj sovražil Skridlova. To vest je treba sprejeti a vso rezervo! Ministrski predsednik na potovanju. Krakov, 27. avgusta. Danes si je ogledoval dr. K o r b e r poslopje okrajnega glavarstva ter si dal predstaviti osobje okrajnega glavarstva in policijskega ravnateljstva. Nadalje je sprejel druge oblasti, korporacije in deputacije. Na nagovor mestnega predsednika dr. Lea je imel ministrski predsednik daljši odgovor, v katerem je hvalil upravo ter obetal vsestransko podporo. Značilen je bil dr. Korberjev nagovor na politične uradnike. Rekel je med drugim: »S poudarkom moram pripomniti, da država ne sme nikoli biti drugačna kot pravična. Pri tolmačenju in rabi zakonov ne sme biti ne posebne liste ne samovoljnosti. Političnega uradnika, ki so mu izročeni najvažnejši ljudski interesi, mora prešinjati le ena misel, da mora uporabljati predpise v splošni blagor in v blagor posameznika. Stari časi, ko stotine in tisoči eksistenc niso ničesar pomenili, so minuli. Sedaj se vsak šteje in nikogar obstoj, niti najrevnejšega, se ne sme samovoljno ali 1 a h k o m i š 1 j e n o uničiti« Dogodki na Balkanu. B e 1 g r a d , 28. avgusta. Kakor se poroča iz Skoplja, je v Rudakovem bolgarska četa umorila pet uglednih Srbov. V Skopiju so baje tudi razkrili zaroto proti prisrendskemu metropolitu. Carigrad, 28. avgusta. Albanska straža na sultanovem dvoru se je upuntala ter so morali druge čete poslati na stražo. Albam pa so se novi straži uprli in nastal je pravcati boj. Med ranjenimi so neki general, neki adjutant in poveljnik straže. Albani so se spuntali, ker niso dobili že več mesecev plače. Solun, 28. avgust::. Civilni agentje so se vrnili v Monastir. Obi- Magajna je takoj skočil s konja, da popravi storjeno nezgodo. Preiskal je sedlo in rekel: — Jermen je odtrgan, prav pod sedlom. Prosim, gospa, stopite doli, drugače ga ne morem popraviti. Magajna je stal tik gospe Regine in stegnil je roke, da bi ji pomagal s konja, ona se ni ganila. Ozirala se je se nekako plaho, kakor bi iskala drugega človeka, ki ji naj pomaga, kakor bi ne zaupala Magajni. Ko pa je vzrla njegovo resno oko, ko je videla njegov globoko zavest nad to nezaupnostjo razodevajoči pogled, tedaj je izpustila vajeti in položila svoje roke okrog njegovega vratu. In Magajna je trepetajočo Ženo dvignil s sedla in jo rahlo postavil na tla. Samo trenotek jo je držal na rokah, samo trenotek je čutil njen dih, je bilo njeno telo v njegovi bližini, a vender je njegovo srce provzelo dotlej neznano blaženstvo. — Hvala, gospa Regina, je rekel Magajna kakor bi se hotel zahvaliti za njeno zaupanje, gospa Regina pa se mu je zahvalila z očmi, da tega zaupanja ni zlorabil. Bala se je bila, da jo poljubi. Sedlo je bilo kmalu popravljeno skali so pokrajine ob jeieru Bresta in albansko mesto Korza. Is Mona-atira odrinejo preko težko pristopnega gorovja v Kaatorijo ter si ogledajo Zagorieo, Bobisto in Mokrim, katere naselbine so bile povodom lanske vstaje požgane. Pokrajine so tam tako opustošene, da bi jih morali prebivalci sapustiti, ako bi ne bila tla zelo rodovitna. Novo bolgarsko posojilo. Sofija, 28. avgusta. Novo sto-milijonsko posojilo dela vladi velike skrbi. V deželi se je pojavila močna atruja proti vladni nameri, in prav lahko je mogoče, da nastane ministrska kriza. Prebivalstvo je posebno proti temu, da bi ae kot jamstvo sa posojilo dali dohodki is novo ustanovljenega tobačnega monopola. Posojilo pa je neizogibno, ker se je vlada zadolžila deloma že lani, ko je bila primorana povodom vstaje v Macedoniji in grozilnega nastopanja Turčije si naročiti novega orožja. V prvi sili sta prišli na pomoč s svojimi prihranki narodna in agrarna banka. Protektorat nad kristjani v Orientu. Pariš, 28. avgusta. Vatikan že skoraj javno ponuja protektorat nad orientalskimi kristjani, ki gaje doslej imela Francija, Avstro-Ogrski, dasi še niti ni pojasnjeno, ali je Francija sploh dobila protektorat od Vatikana a veljavno pogodbo, ali pa ima to pravico vsled dogovorov, ki ao ae sklenili med Francijo in Turčijo že v 16. in 17. stoletju. Res je le, da je doaedaj papežev delegat v Carigradu zastopal napram turški vladi tudi francoskega poslanika, in ko je te dni umrl papežev delegat, monsignor B e n e 11 i, bil je francoski zastopnik prvi, ki je izrekel sožalje. Splošno pomiloičenje na Kitajskem. Pariz, 28. avgusta. Kitajska cesarioa je ravnokar dopolnila 70. leto Tem povodom je proglasila splošno pomiloščenje. Vsem uradnikom, ki so se udeležili boksarske vstaje, se preteklo odpusti. Kdor je odstavljen od službe, dobi službo in vse časti nazaj. Kogar so dosedaj oblasti iskale in preganjale, je svoboden ter se mu ni treba nikogar bati. Vsi jetniki se izpuste, in vse, kar se je zgodilo pred jubilejem, ostane pozabljeno ter se ne sme preiskovati. Dopisi. Iz Velkih Žabelj. Tingka letina po Vipavskem kaže prav izborno. Kmet se veseli dobrega plačila za svoj trud, ki ga je žrtvoval v svojem vinogradu v dolgem letu. Čeravno je tuintam suša nekoliko uničila vinski pridelek, je to le malenkost, kajti Škoda je le po visokih, močno suhih, peščenih vinogradih. Kapljica bode letos tako izborna, kakršne že mnogo let ni bilo. Kar so se ustanovila po Vipavskem vinarska in sadjarska v društva, kakor na primer v Velkih Žabljah, Brjah, in zopet sta gospa Regina in Anton Magajna jahala drug poleg drugega in molčala. Ozirala sta se po temnozelenih gozdih, občudovala polja, na katerih je vse zorelo, poslušala veselo Žvrgolenje ptic, ali se vsaj delala, kakor da ju vse to močno zanima, in pri tem molčala. Saj o tem, kar jima je bilo na srcu, nista smela govoriti. Prišedši na Vrhniko, sta se tiho ločila. Podala sta si roke in edino to, da je Magajna držal roko gospe Regine nekaj dlje, nego je običajno, in da mu Regina ni tega branila, edino to je kazalo, da si nista tuja. Baccalaureus iuris utriusque Simon Kozina, ki je slonel ob oknu svojega stanovanja, je pa to dobro zapazil in hudoben usmev mu je legel na tanke ustne. — Sicer je navadno maj tisti mesec, ko moškim najlaglje rogovi zrasejo, je Simon Kozina modroval sam s seboj, ali vsako pravilo ima svojo izjemo. Skoraj bi kaj stavil, da so bili danes na potu med Polhovim gradcem in Vrhniko ustvarjeni prav izdatni rogovi za gospoda sodnika Završana. Gospa Regina je odšla na svoj dom. Anton Magajna pa je jezdil ua- Kamnjah, Kihenherko, Prvačini itd., smo v vinskem pridelka mnogo na boljšem. Iz društvenih vinogradov iz državnih trtnie dobivamo vsako leto najfinejših žlahtnih vrst cepičev, kakor na primer: Burgundec, Rulandec, San-vignon itd., katere vrste nam mnogo zboljšujejo naš vinski pridelek. Da naša vinarska in sadjarska društva tako dobro uspevajo, gre vsa čast gospodu potovalnemu učitelju A Štreklju, ki nas mnogokrat obišče in v svojih jedrnatih govorih navdušuje za izboljšanje vinarstva in sadjarstva. Tako smo bili skupaj dne 16. t. m. v Velkih Žabljah, kjer nam je g. potovalni učitelj razlagal mnogo koristnega, posebno, kako moramo ravnati z vinsko posodo, z moštom in nadalje z vinom. Posebno je priporočal snaženje kleti. Pokazal nam je, kako se določa sladkor v moštu. Tu smo vzeli grozdje raznih trtnih vrst, ki smo se pri njih prepričali, katera vrsta daje boljše, katera vrsta slabše vino. Tako nam je pokazala klosterneuburŠka mostna tehtnica odstotke sladkorja: pri portugalki 14, pri osipki 15, pri grganiji 16, pri sil vancu 16V-2J P" burgundcu 17 in pri rmlandcu 20 odstotkov. To nam jasno kaže, da bo vino izvrstno, kakor malo kdaj, kajti druga leta je imel navadno naš mošt 14—16 odstotkov sladkorja ob trgatvi, letos pa smo, kakor se višje razvidi, že avgusta meseca na boljšem. Nadejati se je, da nas v tekočem letu kranjski in drugi kupci mnogo obiščejo. Vinarsko in sadjarsko društvo v Velkih Žabljah bo jamčilo za pravo naturao vino svojih članov. Iz Otočca na Hrvatskem. Družba slovenskih igraloa gostovala je v tukajšnji hrvatski čitalnici. Razpored igram je bil oba večera zanimiv in mnogovrsten, — tu se je pokazal g Danilo, da je ru-t.niran mojster v izboru in prireditvi iger, ki so razumljive in ugajajo vsem slojem prisotnega občinstva. Bilo bi odveč ocenjevati, kako se je predstavljalo, saj večji del slovenskega občinstva sam najbolje pozna v tem pravcu g. Danila, njegovo gospo soprogo in g. Nučiča, naglašeno bodi le, da se je predstavljalo v vsakem pogledu izvrstno ter je omenjeno društro z gospico Vido Kočevarjevo zaeno tudi v našem mestecu ta dva večera priborilo nov lovor-venec. Gospića Vida osvojila si je takoj s svo jim ljubkim nast pom in prekrasnim prednašanjem raznih umetnih in narodnih slovenskih pesmi simpatije vseh, odobravanje ksr ni hotelo prenehati, saj brati H vati tako iskreno ljubijo slovensko narodno pesem in tu je pač umesten hrvatski izraz: umirali su od milja! Danilova družba predstavlja slovenski, a dvorana je je dubkom polna samih čistih što- kaveev Hrvatov, in to vendar prav nič ne moti, da se ne bi bratje po krvi in jeziku povsem razumeli. G. Nučič govori čisto in pravilno slovenščino, pa mi se je od več strani zatrjevalo, da je rojen Hrvat. Eden posetnikov večera dejal mi je po prvi predstavi: Res, slovenski jezik je kakor vstvarjen za vesele in šaljive komade, naš hrvatski pa za drame. Drugi večer po predstavi »Rdečega tolarja« pa mi je ves presenečen ra-trjeval, da je v drami slovenski jezik Še lepši in popolnejši. Navajam to iz tega razlega, da bolje označim za slugo, ki si jo je g. Dauilo s svojimi drugovi pridobil, potujoč po hrvatskih mestih, upoznaje namreč naše brate s kulturo slovenskega naroda in z lepoto slovenskega jezika, s tem utrjuje medsebojno ljubav ter vrši misijo nositelja in širitelja hrvatsko dalje proti svojemu domu. Srečen je bil in obenem nesrečen Da ga gospa Regina ljubi, to je vedel in to ga je osrečevalo, ali srce mu je krvavelo, ker je danes spoznal, da je njegova ljubezen brezupna. Simon Kozina je s temnimi pogledi spremljal odhajajočega Magajno. Peklo ga je, da si je ta mož pridobil ljubezen one Žene, po kateri je hrepenel Simon Kozina, ali da bi se odpovedal upanju in hrepenenju, na to ciganski vohun ni mislil, marveč prisegal, da odstrani vse ovire. — In ko bi morali vsi v grob, vsaj enkrat bo gospa Regina moja, tako se je rotil Simon Kozina, ko je zaprl okno svojega stanovanja in se odpravil z doma. Kar sem usejal, je začelo zoreti. Še nekaj Časa in imeli bomo žetev in tedaj udari plamen do oblakov in tekla bo kri. Le delaj, Anton Magajna, le pripravljaj veliki prevrat; ogenj, ki ga raznetiš, sežge tudi tebe in lepo gospo Regino bo poljubljal Baccalaureus iuris ustrius(jue Simon Kozina. In Simon Kozina je zavil v stran in ko se je zmračilo, je urnih korakov krenil proti Lesnemu brdu. (Dalje pnh.) slovenske vzajemnosti. Slovenski igraloi so a svojim nastopom tako v umetniškem kakor v družabnem pogledu zadobili občenito priznanje in pohvalo. Čujem, da je Danilovo dru štvo tudi na Plitvičkih jezerih, v Gospiću in Senju nastopilo s sijajnim uspehom. Skoro zopet dobro došli! E. E. Dnevne vesti V Liubljaci, 29. avgusta. — Poglavje o treznosti. »Slovenec« živi v mislih, da je kranjsko prebivalstvo Že tako pone-umnjeno, da ne veruje več samo v lurški svindel, nego da smatra tudi Že duhovne posode za izglede trez noeti. Zsto je začel Škofov list pisariti o liberalnih alkoholikih. No, mislimo, da liberalcev ni treba biti prav nič sram, kajti največji liberalni alkoholik je še pravi apostol zmernosti v primeri z veliko večino kranjskih duhovnikov. Za ljudi, ki študirajo pojave alkoholizma, ni hva lsžnejših predmetov, kakor so raz lični duhovniki, ki uprav kanibalsko pijančujejo. Poznamo duhovnike, ki že deset in petoajst let niso bili ne eno uro tras ni — in glasilo teh ljudi hoče govoriti o liberalnih pijancih. — Saj radi postrežemo. Naše poročilo o sodomitskem duhovniku in o njegovi ataki na nekega hotelskega uslužbenca je bilo skrajno prizanesljivo. V svoji liberalni velikodušnosti smo zamolčali ime dotič-nega blagoslovljenega grešnika, in to našo velikodušnost je »Slovenec« zlorabil in nam še predbaoivr4 da smo bili tako prizanesljivi. I tja'* v ljamo zategadelj, da smo vsak hi; pripravljeni imenovati dotičnega iu. nika, kraj njegovega službovanja, hotel in številko hoteUke sobe ter tudi napadenoa. »Slovenec« naj le reče, da to želi in mi mu nemudoma ustrežemo. Torej! — nStroltovno društvo kranjske obrtne družbe na Jesenicah-Savi", tako se glai novo ožlindrano društvo savskib dela v lavcev pod zastavo črnih hujskač Pravila napravil je dr. Žlindra, a c. kr. vlada jih ni do danes potrdila, nego le župnik Zabukovec in „Rechenk'unstler javorniski iajmošter Košir. Načelnik je pritepenec, ki sliši na ime „NičL Društveni lokal imajo na Savi v fajmo-Štrovi gostilni, katero ima na račun nekafarška baba po imenu „Pogačenča*. Ime „kranjske^obrtne družbe*4 so ukradli, da bi vsakdo mislil, dajetodruštvo kranjska obrtna družba sama nanoge postavila. A zmoti se, kdor misli, da bode to društvo kako društ v dobrodelne namene. To društvo nima drugega namena nego, nabirati denar za katoliški štrajk! Pa vlada je malo bolj prebrisana kakor dr. Zlidra in njegov kumpanjon Ničla Glavič. Ta dva falirana žlindrovca sta mislita uboge delavce sesati in zato je c. kr. vlada temu društvu prepovedala denar pobirati! Radi tega je pred dnevi v jeseniškem ajmobtarskem konsumu neki delavec tako zabavljal na vlado, kakor da je kaka farška cunja, a stvar se je izvedela in mož pojde pod ključ. Lahko bi o novem „strokovnem4* društvu mar sikaj povedali, pa se nam ne zdi vredno. Crnuhov se nihče ne boji. M borniki a strok, društva4* so vsi falirani ljudje, kakor je tudi dr. Žlindra ialiran tt litik in falirano Žlindro mečejo na Savi v vodo. Tako se sčasoma tudi jeseniškim popiČem in njihovi falirani žlindri zgodi C. kr. vlado pa opozarjamo, naj Še en krat pravila a strokovnega* dn: dobro pregleda. Župniku ¥ Rajhenburgu, ki nabira darove za zgradbo nepo trebne nov« cerkve obet%)oč udom. ki plačajo 12 K, večne maše, posli' sem 12 vin. z besedilom: »Za uda ki plača 12 K, se bodo brale ve6r* maše. J*z pa Vam pošljem stoti de tega t. j. 12 b. Prosim tedai, da bom deležen le stotega dela večnih um* Večnost sej ima torej razdeliti n» 100 enakih dnlov in en tak del J' moj. Filozof Krek, na pomoč! Kak*' pojde to? Jaz mislim tako: Večno*t; 100 = večnost. Mojih 12 h odvag* terej 12 K. — Katol'čan — V oestni odbor kranjskogorski je deželni odbor imenoval grg. I Kri na rja, župana na Jesenicah, in g. Alojaija So h reva, c. kr. poštarja na Jesenicah. — Šolske vesti. Kandidat g. Josip Krauland pride v Kočevje, kandidat g. Anton Vode pa v Mirno peč. V Srednjo vas pri Kočevju pride gdč. Adela Reven, v Reko pa gdč. Alma K o asm h n n. — Surovost ljubljanskih nemškutarskih mladičev. Sinoči krog devete ure se je vračala odlična slovenska družba, sestoječa iz sedem dam in dveh gospodov, na dveh vozovih iz Soteske v Ljubljano. H krati s to družbo, ki je bila ves Čas popolnoma tiha in mirna, pripeljal se je do sv. Krištofa tretji voz, na katerem je bilo kakih sedem vinjenih in raz-grajajočih nemškutarskih mladičev. Ko vsi iztopijo z vozov, pozove nemška druhal enega izmed slovenskih gospodov med se in zahteva zadoščenja za to, ker je dotični slovenski gospod še v Soteski Čisto mirno bil odklonil skrajno vsiljivost in predrznost pijanih „kulturono8cevu. Slovenski gospod je zopet čisto mirno odgovoril, Če kaj hočejo, naj se zgovore jutri z njim, ker tu so dame navzoče. Na to pa je druhal začela tuliti „haut's ihn!" In res, mladi Kastner, sin znane nemškutarske trgovske hiše, prvi udari Slovenca po bradi, do Čim vsi drugi rinejo vanj. Slovenec je bil v silobranu, a ker je junak, potolkel je z enim udarcem Kastnerčka na tla. Na to so prijeli vsi drugi Slovenca za obleko in ga ruvali, da so mu vso suknjo strgali. Že le ko je drugi slovenski gospod pristopil in jim zaklical, naj se sramujejo takega junaštva, da jih gre sedem na enega, in ko so tudi dame jim očitale u jih nevredno in sramotno obnašanje, se je povzročilo, da ni nastalo kaj hujšega. V „nemŠki" družbi je bil tudi neki R o d o š e k, zobozdravniški pomočnik pri Paichlu. Napadeni bode skrbel, da se oholim surovežem posveti, da bodo pomnili. Skrajni čas je že, da se enkrat vendar ukrene kaj odločnega proti ponavljajočim se pobalinstvom ljubljanske nemškutarije. — Ljubezniv gostilničar je debeli Petsche pri »Bavarskem dvoru« To je pokazal v soboto, ko je prišel neki rodoljub z dežele v njegovo gostilno iskat prijatelja. Videč, da prijatelj ni navzočen, je tujec v slovenskem jeziku naročil vrček piva. To je čula znana hajlovska družba, ki se ob sobotah zbira v tej krčmi, in začela mirnega gosta ne sramno psovati. »Schuftov« je kar mrcroielo in ?mes je bil marsikak »Windischer Hund « Namesto, da bi bil gostilničar Petsche to nemšzu-tarsko druhal posvaril in napravil mir, je napadel — gosta, naj plača in gre. Ko je gost plačal, ga je PetBcbe zgrabil in ga vlekel do hišnih vrat. Dotlej se gost ni čisto nič ustavljal a ko sta prišla do vrat, se je ttvar zasukala. »Ti mene do praga, jaz tebe čez prag« si je mislil napadeni gost prijel trebušastega Pet-tcheta za vrat in ga treščil kakih pet korakov na cesto. V tem, ko je P-Uche na cesti preobračal kozolce, se mu je gost, približal in s palico naklestU Petscheta kakor p>§a. Potem pa se je z»čel raport. Petsohe je moral stati »Habt Acht« in poslušati pridigo energičnega tujca, ki je Pet-bchetu z obrestmi vrnil vsa lepa imena, kar so mu jih dali v gostilni. Koje bila ceremonija končana, je moral Petsshe salutirati in je potem smel prerahljane svoje kosti nesti v krčmo, v tem fco je tujec mirno odšel. Tujec je s tem storil pravo samaritanske delo, kajti drugič si bo tepeni Petehe getovo dobro premislil, predno bo nsp&da) spodobne ljudi, ki slučajno zaidejo v njegovo krčmo. Hajl! — Umrla je v Krškem urad niška vdova gospa Alojzija Krisch-nitzka. Zapustila je v dobrodelne namene 800 K (in sicer 600 K za revne šolarje, 200 K pa za reveže v Krškem) dočim bodo duhovniki anedii 5200 K. — Zadruga gostilničar je v, kavarnarjev itd. v Ljubljani priredi prijateljski sestanek v torek dne 30. avgusta t. 1. ob 3. popoldne v vrtnem salonu »Novi svet« na Marije Terezije cesti št 16, h kateremu aadruga v*bi vse svoje člane — Poročil se je v Krškem fctavbni uradnik g Karel Orel z gospodično Hermino Shonerjevo — Strela je v Črnomlju po »varila vodovod tako, da en dan ni mogel funkcijonirati. — Na lov je prišel k sv. Ani ) ad Tržičem prezident ogrskega Hrlamenta oivšt minister Desider P1. P e r cz e i. — Častno priznanje je dež. predsednik po naročilu ministrskega prei&ednika izrekel Ivanu Rabiču ln Tomažu Lokoti iz Mojstrane. *i nta z vtliko spretnostjo in redkim Pogumom r*š la turista Antona Gre-gorca. — Is šolska dolina. V vasi Podlonk je pretečeni teden pogorela hiša in gospodarsko poslopje posest nika, po domače »Tončka«. Imenovani je bil aavarovan pri »Slaviji« aa malo svoto. Kako je ogenj nastal, ae ni moglo dognati, ali vaekakor je Čudno in sumljivo, da je v vaai Podlonk v teku enega meseca ie tretjič nastal ogenj in vsakikrat je samo ena hiša pogorela. — V „Zahvali" gasilnega društva v Postojni in v članku »Pet indvajsetletniea gasilnega društva v Postojni« je bilo čitati, da ao slav-nost povzdignili gospodje pevci. To je popraviti v toliko, da je povzdignil slavnost »mešani zbor postojnskega Balonskega orkestra«. — Saj ni resi Sobotni »Slo venec« trdi, da je nai list poročal, da je osumljenec, ki je bil aretovan, priznal, da je umoril Marijo Ulčarjevo na Črnučah. Kje je pa to zapisano? Saj smo vendar poročali, da Koleno umora ne prizna. Prizna pa, da je neko žensko spolsko rabil. Kaki bolezni da je podvržen, se ne bodemo prerekali, ker to je stvar zdravnikov. Gotovo je pa, da ni tako hudo bolan, ker bi sicer ne bil že petkrat kaznovan. — Zagovornika bode pa že dobil pri porotni obravnavi. — Talijo za rešitev življenja je dobil Anton Žlajpoh iz Žužemberka. — Osem let stari Mariji VerčiČ v Ljubljani, ki je nekega otroka rešila iz Gradaščice, je dež. vlada nakazala nagrado 30 K. — 618 vojakov ces. in kr. 87. pespolka se je sinoči pripe Ijalo iz Celja s posebnim vlakom, ki so šli v Nabrežino k vojaškim vajam. Na južnem kolodvoru so imeli 30 minut odmora. 130 lovcev je pa šlo iz Trsta v Trbiž. — S posebnim vlakom so se včeraj iz Vidma pripeljali štajerski romarji, ki so sli na Brezje. V Ljubljani so se zadržali dve uri. — Tatvini. Dne 20 t m. je prinesla neka gostilničarioa z dežele zasebnici Ivani Valenčičevi na Po ljanski cesti štev. 29 svojo dveletno hčerko v rejo. Po dogovoru za plačilo se je bila Valenčičeva nekaj Časa odstranila is stanovanja, tujka pa je priliko porabila in med tem časom pokradla za 21 K obleke. — Včeraj je pa ukradel iz odklenjenega kovčega, ki je bil v podstrešju prt Če-šnovarju na Dolenjski cesti nekdo Pavlu Mrzlikarju srebrno uro, vredno 20 K. Hlapec Fran Rak je bil aretovan, ker je na nujnem sumu, da je on tat, kajti on je naenkrat uro zopet »našel«. — Električni voz ie podrl včeraj na Dolenjski cesti 17ietnega kosca Jurija Kopača iz PrapreČ in ga lahko telesno poškodoval Kopač je ogledoval neki motor, ker je pa nekoliko gluh, ni Čul prihajajočega električnega voza. V soboto je bil tudi od električnega voza na Dunajski cesti povožen pes nekega tujega gospoda is Trsta, vreden 160 K. — Pes ugriznil je včeraj do poldne v Godčevi prodajalnici na Tr žaški cesti št. 13 osemletno Kristino Kržetovo, ko je prišla kruh kupit. Popadel jo je za levo roLo in jo nekoliko poškodoval. Pravijo, da je ta pes sploh popadljiv. Ni pa Godcev, ampak hi&oega gospodarja. — Nedeljski šetalec nam piše, da st v tivolskem gozdu pri mostiču na poti, ki pelje iz Ljubljane v Šiško zlomljeni Že 14 dni dve rn strne , vsled Česar bi si lahko kak otrok in tudi odrašen človek, ako gre zamišljen čez most, zlomil nogo. Treba bi bilo popravila. — Izpred sodišča. Kazenske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: L Albert Kordeš iz Ljubljane, kateri si tudi neopraviČno prideva razno titulature kakor doktor, profesor itd. je 1. 1902 Doroteji Mi-1 i st v Ljubljani izmaknil zlatnine v vrednosti 140 K. Tvrdko Jsx je pa s ponarejenim naroČiinim listom preveril za 4 K, odtegnil se je samovoljno tudi policijskemu nadzorstvu. Obsojen je bil na 6 mesecev težke s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 2. Janez Derstvenšek, delavec iz Brezovega, Okr. Sevnica, |e na Brezovici v gostilni Lize Skopec razgrajal, pahnil in sunil krčmar c » s pestjo v prsi tako da je odletela. Ko je ta poklicala svojo hčer na pomoč ji je z vzdignenim stolom grozil , da jo udari. Na pri pombo Lize Skopec, da bo poklicala žandarje in Župana, iirazil se je jako Žaljivo o teh kakor tudi o osebi cesarjevi. Aretujočeg« orož nika je skušal z uklenjenima rokama suniti. Obsojen je bil na 13 mesecev težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe. 3) Janez Krašovec, posestnik iz D«n, je kot delovodja pri kopanju svojega novega vodnjaka, odstranivši se po drugih opravkih, pustil, da so delavci rabili za ple zanje v vodnjak prekratko lestvo in pri raiatralitti nalomljeni užtgalni trak, vsled katere neprevidnosti se je mina unola, ne da bi se bil mogel delavec Jakob Šapec pravočasno umaknili po tej kratki leatvi iz vod njaka, ter ae je smrtno zadet zgrudil nazaj v vodnjak. KraŠovec je bil na tri tedne zapora obsojen. 4) France Marinčič, zidar iz Horjula, je bil zaradi hudodelstva oskrumbe na 13 mesecev težke, a postom in trdim ležiščem poostrene ječe obsojen 5) Janez Dolčič, aodar v Šmartnem, je svojo svakinjo Marijo, ker ga je zaradi otrok nekaj posvarila, udaril a desko čez glavo in deane lehti; grozil ji je tudi, da jo ubije. Da bi rodbino Kočarjevo pripravil v strah, je celo uro pred hišo kričal in grozil, da bo hišo užgal, vrata pa zavezal, da ne bo mogel nihče vun. Obsojen je bil na 5 mesecev težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. 6 ) Jožef Čuk, posestnik v Predgrižah, je Janeza Čuka vsled prepira, ki sta ga imela v Zijčevi gostilni v Črnem vrhu, z driteljoem tako močno po glavi uda ril, da so je ta nezavesten zgrudi). Obsojen je bil na 2 meseca ječe. — Z rešilnim vozom so včeraj pripeljali delavca Jožefa Slatnerja, rojenega leta 1885 na Igu. ker je bil padel na Sv. Jakoba trgu v ome-dlevioo. — Delavsko gibanje« V soboto se je pripeljalo iz Amerike 10 Slovencev. — V HruŠico je šlo 50 Hrvatov, na Jesenice pa 40 Mace-doncev. — Včeraj je Šlo 43 Maoedon-cev iz Bohinjske Bistrice v Reko, 18 tessčev iz Solnograda v Logatec in ravno od tam pa 10 Hrvatov v Za greb. — Hrvaške novice. Dopolnilna d eŽ e 1 n o s b o r s k a v o 1 i t e v aa zlatarski okraj je razpisana na dan 7. septembra. Izvoljen bo najbrže varaždinski odvetnik dr. Pero M a g d i 6 ; Starčeviceva stranka prava postavi za kandidata zlatarskega gra-šČaka pl. Pisač i ća. — Hrvaški ban pospeševatelj umetnosti. Ban grof Pejaosevieh je dovolil mlademu hrvaškemu slikarju Tomu Krizmanu iz svojih sredstev usta novo po 300 K. — Zaradi hrvaške zastave. Na cesarjev rojstni dan je v Djakovu finančni tajnik Krcivoj dal s finančnega poslopja odstraniti hrvaško zastavo ter to sporočil v Budimpešto. V soboto zvečer so bile vsled tega tam velike demonstracije. Krcivoju je množica ometala z blatom hišo ter pobila vse šipe. Policija ni mogla napraviti reda ter je moral priti večji oddelek orožni kov. Neki redar je ranjen s kamnom, a neki dijak z bajonetom. — V Vinkovoih so tudi bili na dan sv. Štefana izgredi, ker se je razobe sila madžarska zastava. Zaradi izgredov je bil obsojen kaplan IvaneŠević na 14 dni, pet vseučiliščnikov pa vsak na 10 dni zapora. — Umrl je v Ogulinu županijski šolski nadzornik Jos. Ciganović. — V pro slavo Strossmaver j e ve 901et-nice, ki se završi 3. februvarja 1905, da v Oseku poseben odbor kovati zlate spominske kolajne * Najnovejše novice. — Vlak je povozil v Dunajskem Novem mestu sprevodnika južne železnice \Vinklerja. — Trd njavo Verono je ukazalo italijansko vojno ministrstvo popraviti. Utrdbe so bili Avstrijci razdjah ter bo od takrat bile opuščene. — Velikanski požar petroleja v Hobokenu je napravil Škode za 7 milijonov frankov. Zgorelo je 120 milijonov litrov petroleja. Goreče olje se je razlilo v obsegu 200 hr Zororelo je pet delavcev in baje tudi 15 otrok, ki so se v bližini igrali. — Za spomenik cesarici Elizabeti je dobil dotični odbor na Dunaju dosedaj 269.254 K. — Posl. Klofač — izginil. O poslancu Klofaču, ki je pred nekaterimi meseci odšel na bojišče v Mandžurijo, ni že p»r tednov nika-kih poročil. — Nemško gledališče zgradi v BukareŠtu nemška delniška družba. * Papež o časnikaratvu. Papež Pij X. je sprejel nedavno nekega katoliškega Časnikarja v posebni avdijenoi. Papež je blagoslovil časnikarjevo pero ter mu ga izročil reko«*: »Ni je dandanes zviŠenejše naloge na svetu kot je Časnikarjeva. Blagoslavljam simbol vašega poklica«. Ker je papež govoril v splošnem o časnikarstvu, je prav lahko mogoče, da so tudi liberalni časnikarji de leŽni njegovega blagoslova, saj nji hova naloga je gotovo svetejša, ka I kor pa š&uvanje in Častikraje »kato- | ličkih« žurnalistov z — blagoslov- I ljenimi n*resi. * Slap potopioec. Anglež James Snape, 28 let star, je popolnoma I slep, vendar zelo izobražen ter je I obiskoval tudi vseučilišče v Liverpolu. Posebno ima lino razvit posluh. Sedaj namerava sam prepotovati celo Anglijo, svoje potne vtise in dogodke zna opisovati v nekem angleškem listi pod ■ naslovom „England trough the earau (Anglija opazovana s posluhom). Časopis se je pogodil s slepim potopisetm za visok honorar. * Najnovejša modna Angležinja mora biti velika; male dame ae prezirajo. Dali ao Angleži nje valed športnega življenja povpre čno eploh velike, hočejo se še umetno povekšati. Zato predpisuje nova moda ozko obleko, visoke pete in visoko frizuro. Kako bodo potem izgledale dame iz angleška aristokracije, ki so ie itak izjemno velike, kakor: vojvo-dinja Portlandsk«, vojvodinja Suther landska, lady Chesterfield, sloveča lepotica lady Violet Talbot itd ! ■ Privlačnost alkohola. Ko so temperenčniki države Maine dosegli, da se tudi ob canadski meji ne sme prodajati opojnih pijač, prišlo je nekemu državljanu na um, na otoku Campobello, kateri spada h Ganadi, ustanoviti gostilno, kamor so njegovi hlapci v čolnih vozili žejne vankeeje. Podjetje se je tako dobro izplačalo, da čolni več ne zadostujejo, radi česar vozijo sedaj med Zje-dinjenimi državami in Csnado par niki. Otok je poln gostiln, kjer vse izborno izhajajo — v največjo jezo mainskih temperenčnikov. * Milijonarjev otrok. Ameriškemu milijonarju Brownu se je leta 1900 rodil prvi otrok. Tri mesece potem je oče umrl ter zapustil 40 milijonov dolarjev. Mati in stara mati sta odredili najobsežnejša sred stva za blagor srečnega otroka. Na I jeli sta posebnega zdravnika- da 1 brani otroka pred boleznijo ali kako I nalezljivostio. Vse, kar pride z otro-I kom v dotiko, mora biti desinfioi-I rano ali sterilizirano, vsaka posoda, I vsaka kaplja vode, igrače, celo roke I pestunj. Kupili so posebno plemenito I kravo, ki ima svoj pašnik ter pije očiš I vodo, da daje otroku zdravo mleko I Mali milijonar ima tri palače, svojo I ladjo, svojo biblioteko knjig s podo I bami in celo krdelo strežkinj in Btre-I žajev. Tudi je štiriletni Brown že I častni predsednik raznih dobrodelnih I društev. * Učen konj. V Berolinu je I zadnji čas obudil veliko zanimanje I konj »Hansa, ki je znal povedati I datum vsakega dneva, koliko kaže I ura. koliko je navzočih žensk, koliko I moških z bdlimi slamniki itd. Vse I to jo namreč povedal s tem, da je I bil dotično število s kopitom ob tla. I Gledat in izprasevat so hodili konjiča I razni učenjaki, naučni minister je I določil posebna komisijo, ki naj pre-I išče v znanstvene namene to žival I sko prikazen, celo cesar Viljem je I bil namenjen priti »Hansa« poslušat I Sedaj pa je razkrinkal štironožnega I učenjaka in njegovega gospodarja I konjski hlapec, Češ, da je pravzaprav I on (hlapec) učeni »Hans«, ker konj I je priučen, da udarja z nogo ob tla J kakor brž hlapec povesi oči ter bije I toliko časa, da ga hlapec zopet po I gleda * Bojno brodovje angle- I ako obsega 54 okiopnic, 24 oklop I nih križark, 104 navadne križarke, 231 torpedovk in pet podmorskih I čolnov. * Statistika o ameriških 1 časopisih. Ogromno je število I »meriezih časopisov. Amerika ima j 15.420 Časopisov, kojih se racpeo* 30 165 200 številk. Med ojimi 17 946.250 I tednikov, 6,058 250 meseftn-kov, 796.750 polmesecoiaov, 4,772 500 I dnevnikov, 224.000 poltednikov in 193 250 četrtletmkov. 13 Časopisov ima nad 150000 itt;sov, 12 nad 100000 iztisov. * Japonec, ki je služil v avstro-ogrski mornarici je sedanji poveljnik morskega arzenala v Kureju, kontreadmiral Yaman^uki. Vežbal se je tri leta v Puiju. Nosil je avstrijsko uniformo z našivi japonskih častnikov. Italijani so ga klicali Jamanuoci ter je bil splošno priljubljen, ker je bil vedno razposajeno ves -1. V popivanju ga ni nihče prekosil ter so ga čestokrat morali nesti domov. Sicer pa se je učil z veliko vnemo ter si sam na pravljal modele vojnih ladij. Priučil se je tudi nekoliko nemščine, ki jo je lomil tako, da se je vse zabavalo v njegovi družbi * Preprečeni atentat. Ameriško mesto St. Mary ima največji vodohram na svetu za svoj vodovod. Vodohram je nad mestom. Nedavno so istega neznani zločinci hoteli z dinamitom razstreliti. Atentat se jim ni posrečil, le nekaj hiš se je poškodovalo. Ako bi se jim nakana bila posrečila, uničeno bi bilo celo mesto. * Ne pošiljajte denarja w pismih! V Krakovu so našli odprtih zelo veliko pisem iz Amerike. Kakor znano, imajo kmečki izseljenci v Ameriki navado, da pošiljajo domov denar enostavno v pismih. * Usodna kopel postaje-načelnika. Ob Severnem morju je bila pretečeni mesec tudi huda vročina. V Svitu je to posebno Čutil precej re-jeni postajeuačeluik. Nekega dne se mu je zdelo še ravno toliko Časa, da bi se pred prihodom vlaka skopal. Brž se je slekel v kabini ter skočil v morje. Kmalu pa zagleda prihajati ob bregu ženo svojega predstojnika. Ker je bil nag, zbežal je proti kabini. Toda vrata je našel zaklenjena, a signal za vlak je že udarjal. K sreči je zagledal hče~ko znanega mu gostilničarja ter jo naprosil, naj teče k očetu po hlače. Deklica je tudi hitro prišla s hlačami, toda v naglici jih je pri oblačenju razparal po celi zadnji plati. Premišljevati ni bilo časa. Požuril se je na poBtajo, pokril rudečo kapo ter v samih razpa-ranih hlačah pričakoval vlaka. Uslužbenci na vlaku in potniki so prvi Čas mislili, da je mož zblaznel, ko pa se je stvar pojasnila, ni bilo smeha ne konca ne kraja. Književnost. — „Naše ženske skele i kako nam koriste". Napisala Adela Mileinović V Zagrebu 1904. Cena 70 vin. — To je naslov knjižici, ki jo je spisala znana hrvatska ptaa-teljica Adela Milčinovičeva. Odkrito moramo primati, da smo vzeli tO brn'urico z veliko rarnodušnostjo v rok«-, misleč, da nam podaja morda stara, že obrabljena ratmotrivanja o ženski vzgoji, ki jih je Čitati po rasnih ženskih časopisih; ko smo pa jeli čitati knjižic", smo se prepričali, da *mo krivo scdiii. Odložili pa smo knjigo s prepričanjem, da si je stekla pisateljica Adela Milčinovičeva ia hrvatski narod izredno veliko zaslugo, da je rankrila z vso br^zohtirnoatio rak rano ua telesu hrvatskega n.roda — n&pačno vzgojo na ženekih učnih zavodih Pisateljica zlasti dokazuje, kako škodljiva, največkrat pa tudi brez vsake vredn »ti je samostanska vzgoja. V to navaja naravnost drastične slučaje Znano je, da imajo na Hrvatskem vsa ženska učiteljišča v rokah — šo ste sestre. Kako so te učiteljice vzgojene, si je lahko misliti; takisto pa se tudi ni čuditi, da je sedaj na Hrvatskem nad 600 učiteljic brez služoe. Kdor še ni docela prepričan, kako pogubna je samostanska vzgoja zlasti za dekleta, naj prečita Milčinovičino kujižico. Slovenske matere, slovenski starši, ki še vedno izročate svoje hčere v vzgojo raznim redovnicam, vzemite to brošorioo v roke in čitajte jo! Prepričani smo, da si bo po pre-čitanju te knjižca vsaka mati, vsak oče dobro premislil, predno bo zaupal vzgojo svojih hčera takim rokam. Brošurico kar najtopleje priporočamo! Slovenske matere, sezite po nji! Telefonska in brzojavna poročila. Trst 29. avgusta. Odstop namestnika grofa G o e s s a je zagotovljena stvar. Goess je sedaj na dopustu. Začetkom tega dopusta je bil pri ministrskem predsedniku na Dunaju in tedaj je podal svojo demisijo. Goess je bil od leta 1897. namestnik v Trstu. Dunaj 29. avgusta. Češki ra-dikalci so odklonili povabilo dr. Stranskega na skupen sestanek vseh naprednih frakcij. Storili so to z motivacijo, da se je Stran-sky tolikokrat že izkazal nekon-sekventnega, da mu ne morejo več zaupati. Budimpešta 29 avgusta V Braševu se je pri nekem zborovanju Sasov 450 oseb z močnatimi jedrni zastrupilo. Rusko-japonska vojna. Petrograd 29 avgustr. Japonci so naskočili Anšan-šan, pa so bili odbiti terso izgubili nad 500 mož. London 29. avgusta. Rusi imajo od Anhančana do Ma-kdena v izbornih pozicijah postavljeno mnogoštevilno armado. Vsak dan dohajajo nova krdela in topovi. London 29. avgusta Hunguzi, ki se pojavljajo severno od Mukdena, so združeni z oddelki regularne japonske armade. London 29. avgusta. Reuterjev biro javlja, da so Japonci odporno moč Port Arturja silno podcenjevali. Port Artur je po sodbi poznavalca v st_.nuse še braniti dva mes. in morda celo do konca leta bMzT" ZnHft«^wa|Z«i vsskdar lodeuo tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja FlCOOll)ll V I-J tlt> I jMIll 11H l>iaii4t|f*ui oe»ti In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo (lraMticno zdravju škodljivd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzetju. 1264-1 Meteorologično poročilo Avgust { | Cm opazo-1 vanja Stanje barometra v mm e Vetrov* 97 9. sv. 737 7 15 3 al. sahod pol.ohlač. aa ■ 7. a). a. pop. 7384 7379 13 5 228 si. sever brezvetr. del. oblač. del. oblač ■ aav. 7397 170 si. vzhod jasno 29. n 7. Bj. a. pop. 740 7 7397 116 211 si. svzh. ar. vzhod megla skoro jas. 15 0' in 17 8°, — normale: 17 6° in 17 4°. — Mokrina v 24 urah: 0*0 mm in 0 0 mm. Borzna poročila. Ljubljano!*.* „Kreditna banka'1 v Ljubljani. Oradni knrzi dan. borze 28 avgusta 1904. Halošbenl paulrjt 4° o majeva renta .... 4*2°/o srebrna renta . . . 4° o avstr. kronska renta »•/, „ zlata 4° 0 ogrska kronska „ 4«/0 n zlata „ 4° o posojilo dežele Kranjske a1/.0/© posojilo mesta Spljet 4VV/. n » Zader 4»/tQ/t bos.-herc. 2el. pos. 1902 4° o čefika dež. banka k. o. . 4°/. n » « 2.?- • 41/i°/o zst. pisma gal. d. hip. b. 4*/i0/o pest. kom. k. o. s 10°/0 pr. a1/«-/« east. pisma Innerst. br. 4V,°/. „ i. ©Trske cen. dež. hr...... 4V»°/o pis. ogr. hip. ban. 4*/i°/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4V»f o obl. češke ind. banke 4°/s prior. Trst-Poreč lok. žel 4°/0 prior. dol. žel. . . . S0/« „ inž. žel. kap. Vi Vi 41/1°/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Sre6ke od 1. 1854 .... n u n 1860Vi • • • n m i» 1864 . . • . „ tizske...... „ zera. kred. I. emisije *i rt tt ll* ii „ ogr. hip. banke . „ srbBke a tra. 100 — M turske...... Basilika srečke . . . Kreditne „ ... Inomoske „ • • « Krakovske „ ... Ljubljansko „ . . . Avst. red. križa „ ... Ogr. n n n ... Rudolfove „ . . • SaJcburSke „ ... Dunajske kom. . . . Delnlee. Južne železnice . . . Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Offrske „ ,, . . 2ivno8tenske „ . . Premogokop v Mostn (Brux) Alpinske montan .... Prasko žel. indr. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trbovljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe . . Valute. C. kr. cekin...... 20 franki ...*,.. 20 marke....... Sovereigns....... Marke....... • Laski bankovci ..... Eublji......... Dolarji........ Denar 99-25 10015 99*30 119-10 9710 11890 9960 100-25 100*— 100-70 99 60 99 60 10170 106-25 100 60 ICO 50 100 20 100- 100-75 9850 9P-10 3C6 — ICO 30 162 90 257--16150 304 — 297'— 26T~ 92-127 25 21-460- 76 — 80 — av- 53-29 25 67— 75 — 607 - 88 50 i 632-60 1615 — 842 -! 763- 249-50 I 622— 441-75 2285— i 502'-i 303 -! 479 75 172— 1135 19 05 2343 2392 11717 94 90 253-60 4-84 Blago 9945 100 35 99*50 11930 97 30 11910 ior— 101-25 ion- - 101-70 100 — 99-90 10215 107 25 101.— 10150 10180 101-10175 10010 308-10130 153 90 261— 163-60 314-303'-273 50 97 — 12825 22-471O0 83 50 84 — 70 — 56-50 30 26 71— 79-50 51750 89 50 633 50 1622— 643— 754 — 250 50 628— 442 75 2295 — 60 V— 306— 4*0 75 176— 11-39 19*08 93.48 24— 117*30 9510 254 60 5 — 3394-3 Zahvala. Za mnoge dokaze presrčnega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene soproge, oziroma matere, sestre in tete, gospe Uršule Szillich za mnogoštevilno spremstvo ob pogrebu drage rajnee in za prekrasne vence izrekamo vsem, posebno gospodom železniškim uradnikom, svojo najtoplejšo zahvalo. Ljubljana, 29. avgusta 1904. Oskar Szillich nadoflcijal Južne železnice 2433-1 z rodbino. i Zahvala. Povodom prebridke izgube nagega preljubega, nepozabnega sina, oziroma brata Vincencija Paulina dijaka IV. gimn. razreda dofilo nam je vsestransko toliko dokazov srčnega sočutja, da nam je nemogoče, se vsakemu opebno zahvaliti. Storimo to tem potom ter izrekamo presrčno zahvalo ?sem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami žalovali ter izkazali rajneemu poslednjo čast. Posebno in iskreno zahvalo pa izrekamo častiti m oo. frančiškanom za mnogoštevilno duBevno tolažbo, ss. usmiljenkam za neumorno in pre-ljubeznivo postrežbo ter gg. pevcem za utehepolno nagrobno petje prerano preminulemu. Bodi vsem in vsakemu posebej najtoplejša zahvala. Ljubljana, 19. avgusta 1904. 2436 * Žalujoči ostali. i Naprodaj je hiša s sedmimi stanovanji iu z vrtom na Glinoah &t. 132, nasproti Tržaške ceste. Več pove lastnik Ivan Molk. Proda se hiša s celim „gruntom", gozdom in hrastovim borštom. Vi ure od Žnžemberka. Naslov pove npravništvo „Slov. Narodau. 2408-3 Mlad trgovski pomočnik spreten prodajalec, se sprejme v manufakturni trgovini J. Keber v Ljubljani! Stari trg štev. 9. Istotam se sprejme tudi učenec iz poštene hiše in ki bi imel veselje do trgovine. 2392—3 dober delavec, se takoj sprejme za fino, veliko in trajno delo. Kje — pove npravništvo „Slov. Naroda". 2482—1 Zahtevajte -tftZ cenike za, po najnortjših predpisih Izdelane šolske zvezke pri 2375-3 Ivan Bonačn v Ljubljani. Grenčica Florian" in liker 5-198 „Florian" laiboliša kapljica za Prodaja konkurznega blaga. Trgovina z mešanim blagom v Hrastniku, sodnijsko cenjenim na 2795 K 41 v se proda posamič aH vse skupaj. — Da se tudi v najem prodajalna na dobrem mestu za razprodajo ali za nadaljno trgovino. Konknrz seje razglasil zavoljo trajne odsotnosti lastnika vsled njegove bolezni. Dražba bo dne I. septembra ob 9. uri v Hrastniku. Natančneje pove upravitelj Fr. Brinarjevega konkurza: Dr« Josip Kol&ok 2389—3 odvetnik v Laškem. Razglas o prostovoljni dražbi premičnin. V zapuščino g. Luka Mlakarja iz Lukovice spadajoče premičnine se bodo na prostovoljni javni dražbi prodale in sicer se bode izklicala a) zaloga železa in železnega blaga v cenilnem zapisnika od Št. 1 do št. 253, cenjena na 2943 K 62 v. in b) zaloga manufakturnega in špecerijskega blaga v cenilnem zapisniku od št. 1 do št. 549, cenjena na 5891 K 34 v., najprej vsaka zaloga posebe kar povprek najboljšemu ponudniku in potem obe skupaj, že bo morebiti kdo več ponudil, dne 15. septembra 1904. ob 10. uri dopoldne. Druge premičnine, kakor pohištvo, gostilniška oprava, vino in vozovi v cenilnem zapisniku od št. 5f>0 do št. 674, cenjeua na 1579 K 47 v, pa vsak predmet posamič dne 20. septembra 1904 in naslednje dni vsak dan ob 9. uri dopoldne počenši po zaporednih številkah cenilnega zapisnika. Plača se takoj v gotovini. Kupljeni predmeti se imajo najdlje v osmih dneh odnesti. Za kakovost, množino in obstoj v cenilnem zapisniku navedenih predmetov se ne jamči. Pojasnila daje c. kr. notar Janko Rahne na Brdu vsak dan v uradnih urah. Tam se tudi dobe prepisi cenilnega zapisnika proti plačilu pisarniških stroškov. Na Brdu, dne 25. avgusta 1904. Janko Rahne c. kr. notar kot sodni poverjenik. 2423—2 gaga #1 Krojaški salon za gospode 8332 3 IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. it m ± m it it . 9. I 1 n Ravnokar izšla! Svetovnoznana knjižica IV.: 241C-2 Trije mušketirji napisal Aleksander D um as. n n Poslovenil I. H. n. tt a Ie vrstna in zelo zanimiva vsebina gori navedene knjižice s« vsestransko prav toplo priporoča. Ona mehko vezani knjigi O Kt elegantno vezani knjigi 6.8o k, po pošti velja knjiga 30 h ptfc V zalogi v knjigotrimci I. pl. Kleinmayr & F. Bamberg Ljubljana, tt tt tt tt Kongresni trg. Ces. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaka. veijaven od dne i. junija 1904. leta ODHOD IZ LJUBLJANE iu2. kol. P KOGA CSZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen*f< a te, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'-'in-Reifliin, v Steyr, v Line, na Dunaj vi a Amstetten. - Ob 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praz nikih. — Ob 7. uri B m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Pranzena feste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Line, Bu dejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Prancove vare, Karlove vare, Prago, Lipako čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbia, Pontabel, Beljai Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v Podnart Kropo ie ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 3 uri 56 m popoldne osobn: viaa v Trbiž, Beljak, Pontabelj, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Selztha. v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Oenevo. Pari-čoz Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndjevice, Plzen, Marijine vsre. Heb, Prancove vare Karlove vare, Prago (Liubljana-Linc-Praga direktni voz I. in U. razr.), Lipako, na Duna čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzenefeste, Inomob. Monakovo ..ubijana d-rektni voz I. in H, razr.) Inomost, Franzensfeete, Solnograd, Line. Steyr, assee, Ljabn Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 r dopoldne osobni viak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Marijine vari Prago ^Praga-LincLjubljana direktni voz I. in H. razr.), Plzen, Budejevice, Solnograu Line, Steyrt Pariz, Grenevo. Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubr.i Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja. Ifjubca Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Pranzensfesta, Pontabla. — Ob 8. ur i 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeete, Karlovih var Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal z Inomosta in Solnograda. — Ob 10. uri 4(j m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. junija 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. -Ob 9. ari 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do 18. septembra ob nt deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. koL V KAMNIK. Mešani vlaki: Ot 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 i: ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA Mefiani vlaki: Ob 8. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, ob fi. uri 10 in zvč. 01 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Cas prihoda in odhoda je označer po srodnjeevropejskem času ki je za 2 min pred krajevnim časom v Ljubljani. Jfejncuejli a$ei za dame (Branncnmante!) 5c napredaj že za gld. 4§— le v „jftagteškem skladišču oblek" v £jubljani9 na Jttestnem trgu St. S. r\aimc!^ar 50 Hc