Stev. 24. V Mariboru 14. junija 1894. Tečaj XXVm. Slovenski Gospodar. List ljudstva v ] )oduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 2 £ld. 50 kr., za pol leta 1 £ld. 30 kr., za četrt leta 65 kr. — Naročnina svina v domačih rok ali, da nihče druzega ni za-v'dal, niti ga izpodrival. ' Pred kacimi trideset leti pa se je v takrat neznat-nem selu Dobrova (Kottori) niže Varaždina naselil bogat Hrvat v družbi z nekim židom in pričel trgovino z lesom. Prvi je imel precej denarja, a drugi vso židom prirojeno spretnost za trgovino. Podjetje je napredovalo tako, da ko je čez nekaj let Hrvat umrl in žid vse podedoval, je ta svojim sinovom že milijone prepustil. Ti pa so sedaj v Dobrovi povzdignili prvo skladišče vsakovrstnega lesa, da se more reči, ondi je središče cele podravske lesne trgovine. To bi ne bilo nič hudega, da bi ž njihovim napredkom ne trpeli drugi trgovci in končno vsa trgovina. Zidje namreč niso zadovoljni z ogromnim bogastvom, temuč oni bi radi imeli monopol v celej lesni trgovini podravski. Kaj pa to pomenja za naše trgovce in kmete, to se da slutiti, pa težko povedati. Prvi bi propadli popolnoma, drugi pa hirali polagoma, dokler bi se njih imetje ne zgubilo — v židovskem žepu. Evo nekaj dokazov o tem njih namenu in početju: Naš mali trgovec kateri včasih ne ve kam z blagom, kadar namreč kupčija hira, kar je rado v bolj mokrej jeseni, poda se na Hrvatsko, želeč najti kaj sodrugov v trgovini, da bi blago vsaj spravil v denar. Ali opravil je slabo. Hrvaški kupci mu zagotovijo, da dob6 blago na dom pripeljano od Židov za tisti kup, kot ga naši trgovci tukaj morejo postaviti na železnico. To priča, da židje marsikdaj delajo pod ceno; samo da naši trgovci nimajo kam z blagom in ga končno morejo njim ponuditi, pri katerej priliki si pa židje gotovo vrnejo prejšnjo zgubo. Oškodovan toraj ni nihče drugi, kakor naši trgovci. Drugič se dogaja, da kupijo židje s katerim naših trgovcev veliko množino lesa. Obljubijo mu še precejšno ceno, ali ker ga pri tem niso mogli dobiti, zadržujejo ga s plačilom nalašč par mesecev, dokler se jim dosta obresti nabere. Če pa jih ta vendarle tirja, odbijejo mu po svojej volji nekaj odstotkov, kot »O as se sconto«. Posebno radi zadržujejo majhne trgovce z denarjem, dobro vedč, da so oni brez tega, kakor ptič brez pe-rutij. Da bi si ti pa s postavnimi sredstvi mogli kaj pomagati, je skoraj nemogoče, kar priča dosta žalostnih skušenj naših trgovcev. Enako se pri Židu godi s kmetom. V obče je še sreča, da velicega kapitala židje nimajo pri naših kmetih, ker jim kupčija nese večjih obrestij in denar rajše obračajo za aktivno delovanje. Vendar ako le za par mesecev založijo kmeta naprej s kakim stotakom in tudi blagom p. kuruzo, vinom itd. mu ob računu odtegnejo po 2°/0 obresti in sicer od prejemnikov celega leta, če tudi je ta med tem časom jim pošiljal blago. Tudi v tem slučaju si kmet ne more pomagati s tožbami, katerih se naši interesenti na Ogerskem sploh ne poslužujejo, ker jih skušnja uči, da ničesar ne opravijo proti židovski zvijačnosti. Omenjam naj še, kako židje pri računu znajo slepiti kmeta. Imajo namreč zvezo z mnogimi trdnimi trgovci in kmeti. Kadar s temi računijo, delata kmet in žid vsak svoj račun. Ko pomerita oba skupaj • kaže se navadno grozen razloček in da se ta poravna, treba mešetariti. Da se razmerje poravna, navadno žid primakne, ker se boji za zvezo s trdnim kmetom ali trgovcem. Tirja pa, da mu oni podpiše njegov račun nespremenjen ; kar je dodal, ostane naj tajno. Tak račun mu je potem vada, kadar računi z drugimi slabejšimi kmeti in trgovci, kaže nanj, češ, toliko sem dal Onemu za boljše blago itd. Podpis dotičnika je priča židovih lažij. S tem postavi žid svoje cene trdne, da jih lahko ne prebije pojedini trgovec, še manj pa priprost kmet. največ zato, ker vsem manjka jedinosti, sloge in skupnega delovanja. $$Take so razmere zadnjih desetletij v podravski lesni ' ... ^.vjjnu VUIH'. /,rn Vt'11 n:.l nostjo nad neskušenimi kmeti in nesložnimi trgovci. Toda prišlo je še do huje vojske, katera bode končno določila, imajo li še naši trgovci živeti in delovati v blagor kmetu, ali pa naj vse popuste v nevarno roko židovsko. Povod tej vojski dala je tako imenovana »r efakcij a«. Cepljenje zelene trte v Pišecali. Prihodnji teden, od 18. dx> 23. junija, se bode v državni trtnici v Pišecah vršilo zeleno cepljevanje. Prve dni se bodo tudi v mah položeni cepljeni rezniki iz mahu jemali, in po francoskem načinu v trtnico polagali. Kdor želi še ,tega cepljevanja se učiti, in kdor hoče videti, kako lepo se cepljeno mesto v mah položenih, cepljenih reznikov zaraste, in kako močno se oni vko-reninijo, ta naj pride prihodnji teden in se zglasi pri nadzorniku državne trtnice v Pišecah, g. Fr. Agrežu. Pristop je dovoljen tudi šolarjem iz višjih oddelkov. Sejmovi. Dne 16. junija v Gabersdorfu pri Lip-nici. Dne 20. junija v Vitanju. Dne 21. junija pri Sv. Tomažu, v Studencih zunaj Maribora, na Koračici in v Marenbergu (tudi konjski sejem). Dne 22. junija pri Sv. Antonu v Slov. gor.v v Št. Juriju ob južni železnici, v Sevnici ob Savi in Šoštanju. --- Dopisi. Iz Mariborskega okraja. (Celjski lisjak redivivus ali volk v ovčji obleki.) Takšne misli so mi po glavi rojile, ko sem čital prvo številko novega časnika «Štajerski kmet«, ki je izšel na svetlo v tiskarni g. L. Kralika v Mariboru prve dni meseca junija. Pred nekaj leti je menda isti urednik na svetlo dajal v Celju list »Kmetski prijatelj«. Ker pa ta list ni bil pravi kmetski prijatelj za Slovence, ampak pravi lisjak, ki je po zvijači kmete lovil na svoje limanice, dali so mu ime »Celjski lisjak«. Enaki namen ima tudi sedanji list »Štajerski kmet«, ki je začel izhajati v Mariboru, zato se zamore reči: »glejte«, »Celjski lisjak« — redivivus (zopet živi) ali pa: »volk v ovčji ableki«. Ta list ima namen pobijati in zatirati vse, kar je katoliškega in slovenskega, in ker se poslužuje za to svoje delo slovenske besede, kakor ovčje obleke, je zares »Volk v ovčji obleki«, o katerem veljajo besede: »Varujte se lažnjivih prerokov, ki pridejo k vam v ovčjih oblačilih, od znotraj pa so zgrabljivi volkovi«. Iz Prihove. (Pogreb — krščanska ljube-z e n). Ganljivo je bilo gledati dne 9. t. m. v soboto zjutraj, sprevod Marije Majcen, po domače Lončarjeve Mice. Veliko ljudij, moškega in* posebno ženskega spola, bilo je na tem sprevodu. Mislil sem, ljudje radi gredo na sprevod k bogatinom. Kaj pa je uzrok, da jih je bilo toliko pri tej pokojni, ki je bila tako uboga, da so č. g. župnik brezplačno opravili zadušnice in sprevod, in so jej ljudje pomagali na bolniški postelji z milodari? Pokojna je bila priletna in samskega stanu, in je živela prav bogoljubno, prejemala je sv. zakramente pogostokrat. Tudi na smrtni postelji jih je prejela večkrat. V cerkvi je bila predmolilka po nedeljah in skoro vsak delavnik. Bila je izmed tistih, ki tudi po delavnikih radi prihajajo k sv. maši, in med drugimi je bilo ravno takih njenih tovaršic največ pri pogrebu. Pokojna je teta č. o. Efrema Majcena, kapucina, ki so zdaj zadnjo leto v šoli v Gorici, in si je veliko prizadevala, da so se ,'•1: ''" '"'"mislimo, kako so pokojno tovar- ska ljubezen nas kristjane. Še smrt nas ne loči. Sv. pismo pravi o ženi: »Prijetnost je goljufiva in lepota je prazna; žena, katera se boji Gospoda, ona bo hvaljena«. Preg. 31, 30. Boslednje velja o pokojni, zato naj počiva v miru! S Huma pri Ormožu. (Predrzna tatvina.) Dne 7. t. m. popoldne med 1/iS. in 4. uro, ko so imeli vsi domači za lastnim hramom na travniku s senom opravilo, ulomil je neznan tat pri posestniku in mlinarju Petru Zadravcu v Loperčicali blizu Ormoža ter iz prej zaklenjene omare odnesel dve zlati uri, zlato verižico z niedailonom, srebrno verižico iz amerikan-skih novcev, samokres in par čevljičkov, v skupni vrednosti nad 150 gld. Pil je gotovo kak domači tiček, ki je vedel tako na tanko za te dragocene reči, ker se drugih ni dotaknil. Kdor zasledi tata in spravi nazaj ukradene reči, dobi od posestnika daru 10 gld. Od Malenedelje. (Vračko.) Par mesecev sem se večkrat imenuje orehovski prerok in njegova knjižura, učenjaško delo, za katero pa ni bil odlikovan od kakega učenega društva ali kake akademije, marveč je svoje mnenje o tem delu izreklo deželno sodišče v Gradcu. Kaj so s to knjižuro pametni Slovenci storili, znano je vsem; naj mi bo dovoljeno samo omeniti, da je Vrač-kova knjižura našla tu pri nas iskrenih prijateljev v osebah sitarovskih Bazlakov, kateri ne morejo prehva-liti modrosti in učenjaštva orehovskega preroka. Pustimo jim to veselje, ker že hočejo biti nemškutarji, kakor to sami zatrjujejo. Mi smo uverjeni, da vsled tega mati Slovenija ne bo imela nikake izgube, pa tudi Germanija ne mastnega dobička, ker takih, ki svoj ro.d zatajijo, noben poštenjak ne more spoštovati. Toliko bi se pa vendar usojali vsem našim „nevolašekom«, kateri trde, da Slovenec in slovenski jezik nič ni, da kdor nemški ne zna, nikamor ne more, tiho na uho povedati: Zakaj niste tedaj vi, ki tako dobro nemški znate in ki ste bili že v nemških krajih kot kramarji, mesarji, hlapci ¡n„Bog zna, kaj še, tam med Nemci dalje ostali? Nemci vas gotovo niso domu nagnali. Turjanski. Iz Cirkovic. (Angelj varih. Pošta.) V petek 1. t. m. padel je mali šolarček prvega razreda v Stras-gojnici v vodnjak, tri sežnje globok. Drugi šolar tretjega razreda, kateri je bil poleg, se prestraši in teče klicat ljudij, ali ko pride nazaj, je bil že iz vodnjaka fantek, ki je padel na glavo v vodnjak. Merili so nato vodo, katere je bilo čroz eden in pol sežnja. Vsak se čudi, kako je deček izlezel iz vodnjaka; toda kdor ve, kako angelj varih varuje otroke, lahko si to razlaga. Stariši hvalijo Boga, in tudi mi se jim pridružimo ter se priporočajmo vsak dan svojemu angelju varihu. Stariši, pa učite otroke moliti Boga in častiti angelje varihe. Drugi angelj pa je hodil z bakljo po noči od zadnje sobote do nedelje po Cirkovški župniji. Tako imenovani Mihovški mlin je zgorel. Kaj ne, nič novega, če v Cirkovški fari gori! Gospodar in gospodinja sta se v soboto jutro, 9. t. m. odpeljala v toplice. Bil je doma samo 19letni tant, in tega so komaj rešili, izvlekši ga skoz okno iz hiše. Pravijo, da je nekdo izpustil mlinska kolesa, in vsled tega je nastal ogenj. Morebiti zvemo, kako je nastal, še natančneje. — Ce kje potrebujejo župana, Cirkovška župnija bi rada svojega oddala, ker je že doslužil. Pravijo, da je pravi kušar. Posebno se dobro »zastopi«, kako treba uredili poštne stvari. Mesto da bi imeli Cirkovčani pošto na Pragerskem, hoče jo župan in njegovi prijatelji v Bačji — ker je dve uri dalje. Najbrž si mislijo, o županstvu se tako nič dobreg;' ne piše in govori, boljše je, da pozneje zvemo. Pa kdor maže, se vozi. Zato je bojda tudi poštar v Bačji nekim pri županstvu veliko besedo neki, ki so bera — niči. Za danes dovolj, če bo pa treba, še pa kaj povemo. ? Od Sv. Lovrenca v Slov. gor. (Železnica in letina). Kadaj se bodo kmetu davki znižali? Na to važno vprašanje lahko marsikateri odgovori, da nikoli. Davki namreč rastejo od leta do leta, da že ubogi kmet teško vzdihuje pod njihovim jarmom, in zopet se nam v našem okraju novi davki napovedujejo, ker nameravajo graditi železnico skozi Slovenske gorice na Ptuj in v Krapino, ter se v ta namen mora 15 jezer naložiti. Ta železnica za kmeta nima nobene prave veljave in dobička, ampak škodo. Dosti lepega polja se pokvari, davki pa zvišajo, zatorej smo večinoma skoro vsi kmetje zoper to železnico. — Letina se nam precej dobra kaže, kakor že dolgo ne, in je tudi to leto skoraj za tri tedne prej, kakor druga leta; pa posebno dobro leto tudi ne bode, ker najboljši dobiček so prinašali poprej kmetu vinogradi, sedaj pa je skoraj več kakor polovico vinogradov peronospora posušila; posebno, kjer dosihmal še niso škropili, tam je pač njihov trud blizu zastonj. Lepo se kaže po dobro delani L in gnojenih goricah. Tam bode kmalu vse v cvetju, in vidi se, če nas j Bog varuje hudih viharjev in toče, da bomo imeli v eseni dobro trgatev. Žita se še precej lepa kažejo, in tudi jabelka so se dosti zastavile, Bog nam daj le lepo vreme, potem bode obilno sadu. -k. Politični ogled. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. veličanstvo svetli cesar so se vrnili iz liudapešte in stanujejo zdaj v Lainzu. Poslali so pohvalno pismo baronu Kraussu, dosedanjemu bukovin-skemu deželnemu predsedniku. — Pravni in davčni odseli državnega zbora imata sedaj posvetovanja. Pravniki se v prvi vrsti naj ozirajo na božje zapovedi, davčni odborniki pa na žalostni položaj kmetskega ljudstva, ki vedno bolj vzdihuje vsled neznosnih davkov! Češko. Namestništvo je te dni poslalo mestnemu /.astopu ostro pismo, da ta naj skrbi za dobavo pitne vode, ne pa le za samočeške ulične napise. Ze se govori, da namestništvo utegne razpustiti mestni zastop. — Mnogo čeških katoličanov se bode udeležilo letošnjega katoliškega shoda v Brnu na Moravskem. Štajarsko. Deželni finančni ravnatelj Christ se je službi odpovedal. Na njegovo mesto pride dvorni svetovalec Kofler iz Celovca. — Dne 10. t. m. je poročal državni poslanec prelat Karlon svojim volilcem pri Sv. Vidu ob Vogavi. Možje so enoglasno izjavili, da pri sedanjih razmerah zaupajo koalicijski vladi. Koroško. Liberalna stranka že ima dva kandidata za državno poslanstvo, za okraj Špital-Šmohor nekega dr. Winklerja in za okraj Št. Vid-Volšberk posestnika A. Domainkota. Na volitve se je začela pripravljati tudi katoliška nemška stranka. Ta je te dni ustanovila po vzgledu Mohorjeve družbe književno društvo sv. Jožefa v Celovcu. Kranjsko. V Ljubljani bodo v kratkem le slovenski ulični napisi. Tega se seveda tudi mi veselimo, saj se bode o Ljubljani potem lahko reklo, tukaj le Slovenci gospodujejo. Kedaj bodeino pa videli po ulicah naših mest neinško-slovenske napise, da bode tujec lahko rekel, da tukaj prebivajo tudi Slovenci? V Bibnici so pred tednom blagoslovili novi vodovod. Celih 24 let so morali zanj prositi. — Katoliško~slov. društvo za Uadolijski okraj je imelo 11. junija jako dobro obiskan snovalni shod v Brezjah. V odbor so izvoljeni izvrstni možje. Primorsko. V Gorici imajo Slovenci pet listov in baje toliko strank, ki so pa le na pravo radost Italijanov. — Goriški župan bode zanaprej dr. Venuti. — Društvo »Sloga« bode tam na jesen na lastne stroške otvorilo slovensko obrtno šolo; naj vlada vidi, da je taka šola res potrebna. — Društvo „Edidost« je zadnjo nedeljo imelo v Trstu občni zbor. O g e r s k o. Ministerstvo je zopet sestavil dr Wekerle. Ostali so večinoma prejšni ministri, le Czaky, Bethlen in Lajoš Tizsa so odstopili. Namesto teh sta prišla v ministerstvo grof Andrassy in baron Lorant Eotvos. Opravke poljedeljskega ministra bode nekaj časa oskrboval domobranski minister Fejervary. Ker je torej zopet Wekerle glava, desna roka pa zloglasni Szilagiy, bode se vladalo kakor do sedaj. Predloga o civilnem zakonu je po njiju misli najbolj potrebna, zato pride že prihodnji ponedeljek zopet preil gosposko zbornico. Ogerski liberalci mislijo, da so zmagovalci; ali pretekli teden so se tako neznačajno obnašali, da niti vredni niso, da bi jih človek zaničeval. Vunanje države. B i m. Sv. oče bodo v nekaterih dneh izdali znamenito pismo o petdesetletnici svojega škofovstva in o mirnem in blagodejnem delovanju papežev v korist človeštva. Italijansko. Kralj Umberto še ni nobenega* veljaka mogel nagovoriti, da naj sestavi ministerstvo; zlasti nihče neče biti finančni minister. — Dne 24. t. m. bodo spomenik postavili pri Kustoci princu Amadeju in dva spomenika, poslana iz Dunaja, avstrijskim častnikom, ondi padlim 1. 1848 in 1866. Francosko. Ker je ruski veleposlanik baron Mohrenheim dne 11. junija v obrtni palači v Parizu izročil soprogi predsednika Garnota knjigo «Kronstadt-Toulon«, darilo ruskih gospa, že nekateri vročekrvni Francozi mislijo, da je zdaj zveza Francije z Rusijo kakor pribita. Ti Francozi pozabljajo, da tudi Rusi znajo biti uljudni. Belgijsko. Poslanska zbornica je vsprejela novo volilno postavo. Od te bodo. imeli koristi, kar je tudi prav, katoličani, in zaradi tega liberalci v Bruselju kar besnijo. Razgrajali so dne 12. t. m. v veliki trumi okoli gradu Laaken, kjer kralj prebiva, in zahtevali, da naj kralj odpusti sedanje katoliško ministerstvo. Ali le liberalci smejo vladati, drug pa nihče? Rusko. Za poslanika pri sv. stolici v Rimu je nastavljen Izvolski, kakor smo zadnjič poročali. Vsled tega sporazumljenja bodo ruskim katoličanom in njihovim škofom napočili boljši časi. Zdaj smejo katoliški škofje brez vladnega dovoljenja potovati v Rim, kar jim prej ni bilo dovoljeno. Ruski strijc se je sicer že večkrat pogodil s papežem, potlej je pa besedo požrl; ali zdaj upamo, da bode ostal mož — beseda. Bolgarsko. Po vsej deželi vlada red in mir, le nad odstopivšim ministrom Stambolovom še si nekateri hočejo zdaj pa zdaj jezo ohladiti. Vendar pa mu je knez vedno naklonjen, gotovo iz tega uzroka, naj bi Stambolov sedanji vladi ne nasprotoval. Srbsko. Kralj Aleksander bode potoval v druge dežele in bode Milana imenoval zapovednikom vojske. Milan je že baje dobil plače za to 900 tisoč frankov. Ako je ta vest resnična, potem pa bode ves svet uvi-del, da Milanu nič ni mar za sina in srbsko kraljestvo, ampak le za svoj žep. Tega si bržčas hoče napolniti in v lahkoživi Pariz potegniti. Turško. Dne 13. junija se je od Monastira do Soluna otvorila železnica ^ .Na ntnUn. kw... -----" ............ ™ prav za prav Turek gospodar, ampak Anglež; toda ta ne prinaša tje blagostanja, ampak vedno večje zemljiške in druge davke. Zaradi teh so se na nekaterih krajih začeli kmetje puntati. Afrika. Moroški sultan, Mulej-Iiasan, je umrl ali kakor nekateri poročajo, bil je umorjen dne 7. t. m. Vojaki so njegovega 161etnega sina Mulej-Abdel-Aziza proglasili za sultana. V Moroki je vedno dovolj nemirov, zlasti bodo še pa od zdaj. Zaradi te države še se pa utegnejo spreti Španija, Anglija in Francija. -— Za poduk iu kratek čas. Otroška ljubezen Japoncev. V letopisih japonskih beremo ta-le nenavadni vzgled sinovske ljubezni. Neka žena je postala udova s tremi dečki in je živela le od njih dela. Dasiravno znesek, za živež potrebni, ni bil velik, vendar delo mladeničev ni vedno zadostovalo. Pogled na ljubljeno mamico vdahnil jim je kaj čuden sklep. Nedavno je bilo razglašeno, da bode tisti, ki izda pravici tatii, dobil precej denarja za to. Bratje zato sklenejo, da se jeden od njih izda za tatu, druga dva pa ga odvedeta k sodniku. Srečkajo, da bi zvedeli, kdo bo žrtva sinovske ljubezni, in srečka zadene najmlajšega, kateri se pusti zvezati in odvesti kot hudodelnik. Uradnik ga vpraša; on odgovori, da je kradel; zaprejo ga v ječo, in brata, ki sta ga pripeljala, prejmeta obljubljeni znesek denarja. Ali tu se njiju srce omeči vsled bratove nevarnosti ; posreči se jima priti v ječo in misleč, da ju nikdo ne vidi, brata jetnika nežno objemata in ga močita s solzami. Uradnik pa, kateri ju slučajno opazi, zapove jednemu svojih ljudij, da naj hiti za njima ter mu strogo ukaže, ju ne izgubiti iz očij, dokler ne izve, kako naj se razlaga ta čudoviti čin. Sluga natanko izpolni povelje in oznani, da je videl mladeniča vstopiti v hišo, se ji približal ter ju slišal pripovedovati mamici, kar smo ravno brali, da je uboga žena po tem pripovedovanju začela britko jokati ter zapovedala svojima otrokoma vrniti prejete denarje, da rajši umrje gladu, nego da bi si življenje ohranila za ceno svojega dragega sina. Uradnik, ki skoro ni mogel razumeti tega čudeža sinovskega spoštovanja, pokliče takoj jetnika k sebi, ga iznova izprašuje radi namišljene tatvine, celo preti mu z najkrutejšo kaznijo; toda mladenič popolnoma prevzet nežne ljubezni do mamice, ostane pri svoji krivdi. »Oh! to pa je preveč«, reče mu uradnik, objemši ga, »pridni otrok, tvoje ravnanje napolnjuje me z začudenjem«. Takoj sporoči o tem cesarju, kateri je občudoval njih tako junaško nagnjenje do mamice, želel videti te tri brate, vsprejel je ljubeznivo ter mlajšemu odkazal precejšen dohodek, druga dva pa lepo obdaril. Po »Velehradu«. Smešnica. Ogerski plemenitaš je bil v gostih pri nekem nemškem grofu. Ker so se služabniki dolgo časa menili o neki svinji vpričo plemenitaša, vpraša ta: »Kaj pa pomeni beseda svinja? Ta beseda mi je popolnoma neznana". Šegav služabnik hitro odgovori: »Beseda svinja pomeni sreča". »Dobro, reče plemenitaš, zopet znam jedno lepo besedo». — Večer je bil pri grofu ples. Ko ples mine, vpraša grof svojega ogerskega gosta: »Ali ste kaj plesali z mojo hčerjo, mlado grofinjo?« Plemenitaš odgovori s trdim naglasom: »Te svinje danes ni- Razne stvari. (Pogreb preč. stolnega dekana), prelata Franja Kosarja se je vršil danes 14. junija, izvanredno slovesno. Ob 1/t 11. uri dopoldne se je truplo prepeljalo iz južnega kolodvora v prestolnico, in nato je bila črna slovesna maša. Popoldne ob 3. uri so bile v prestolnici mrtvaške molitve. Slovo so ganljivo govorili sami mi-lostivi knezoškof, ki so potem tudi vodili sprevod na mestno pokopališče. CČ. gg. duhovnikov iz vseh krajev škofije je bilo blizu sto, ljudstva pa na tisoče. (Slovensko društvo) skliče kmalu shod zaupnih narodnih mož v Celje in zatem več ljudskih shodov v zadevi celjske gimnazije, javnih napisov in novih davčnih predlogov. Predsedništvo. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Cč. gg. duhovniki na dekanijski konferenciji v Ptuju so darovali družbi sv. Cirila in Metoda 20 kron. Živeli! (Huda ura), da take nihče ne pomni, bila je danes teden v jutro ob uri na Dunaju, Gosta, kakor golobja jajca debela toča je šla četrt ure. Pobila je nad milijon šip, po vrtili in sprehajališčih je napravila strašno škodo. Tudi je v tej nevihti našlo smrt nekaj ljudij. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod! (Nadzorovanje.) Pretekli ponedeljek se je popoldne mudil v Mariboru c. kr. namestuik baron Kiibeck in nadzoroval tukajšnje urade. (Skušnja iz štajarske .zgodovine) se je vpričo g. vit. pl. Schreinerja iz Gradca vršila na Mariborski gimnaziji dne 9. t. m. in so se je udežili le dijaki slovenske narodnosti in sicer četrtošolci: Kociper Bud., Kolar Janez, Kranjc Andrej, Meža Miha, Polovic Janez, Pupaher Fr., Bojko Jože, Skvarč Jože ter Vraber Maks, in ta-le iz slov. oddelka je dobil prvo darilo, drugi pa lepe nagrade. (Bela žena.) Dne 7. junija so naglo umrli v Ljubljani brat prevzvišenega Ljubljanskega knezoškofa, vIč. g. Anton Missia, vpokojeni župnik in zlatoinašnik. Naj počivajo v miru! (Razpisana je služba) diurnista slovenščine zmožnega pri okr. sodišču v Mariboru d. D. b. Mesečna plača znaša 30 11. Prošnje istotam. (Nesreča na železnici.) Med postajama Poreče in Vrba na Koroškem sta o nevihti 12. t. m. trčila dva tovorna vlaka drug na drugega. Šest vagonov je popolnoma zdrobljenih in dva železničarja precej ranjena. Proga je bila tako poškodovana, da ni bilo moči po njej voziti. (Krava brez gospodarja.) Ko je Fr. Habjanič iz Brezule dne 4. t. m. šel z Mariborskega sejma domov, priletela je k njemu v Teznah nepoznana krava ter šla za njim do doma. Krava je 120 cm visoka, starikava, pšenične barve in ima na zadnji levi nogi gobi enak otok. (Pošta v L očali.) Pismo je nekomu nato pošto došlo 29. grudna 1. 1. Večkrat je o njem vprašat hodil, ali še le 6. maja je ono pismo dobil v roke. Tudi slov. časniki baje na tej pošto po dva, tri dni zaostajajo. Ali je v Ločah polž poštar? (Sneg) je šel pe Kranjskih planinah dne 12. 1. m. Na Gorenjskem je od Bele peči do Jesenic celo po dolini sneg naletaval med dežjem. Bog nam daj lepega in toplega vremena! (Nesreča). Dne 5. t. m. je v Založah blizu Polzele posestnik Lukež Kotnik v prazni sod, v katerem je poprej bil špirit, vrgel goreče žveplenke. Sod se užge in razleti. Kos soda zadene Kotnika v čelo, in za dve uri je bil revež mrtev. («Oj ti, vojaški boben!«) Vojaški bobni bodo zanaprej od sedanjih za 6cm nižji in vsled tanjših obročev lažji. Graški tovarnar godal, Stovvasser, dobil je naročilo, da mora nad 100 takih lahkih bobnov v kratkem času izdelati. (Usmiljeni bratje) v Gradcu so nam poslali slovensko poročilo. Iz njega se razvidi, da je lani pri njih iskalo pomoči 2295 bolnikov brez razlike vere, stanu in narodnosti. (Utopljenko) nepoznano so potegnili iz Drave pri Spuhlji niže Ptuja. Stara je bila kakih 25 let in je bila že okoli 14 dnij v vodi. (Ustrelil) se je v Šoštanju bivši občinski tajnik in tajnik okrajne bolniške blagajnice, star 72 let, ker je baje okoli 200 gld. pri blagajnici izneveril, in je temu višja gosposka prišla na sled. (Duhovniške spremembe.) Župnijo Sv. Štefana v Gomiljski je dobil č. g. Franc Škorjanec, župnik na Reki. — V Feldbachu je umrl č. g. Andrej Vodeb v 69. letu svoje dobe. Naj v miru počiva! I iOterijne številke. Trst 9. junija 1894: 68, 40, 64, 73, 69 Line » 21, 86, 36, 55, 33 t Stolni kapitelj Lavantinski naznanja s prežalost-n i m srcem, da so p. n. prečastiti gospod Frančišek Košar, domači prelat Njihove Svetosti rimskega papeža, inful. stolni dekan, kn. šk. konzistorijalni svetovalec, odlikovani z zaslužnim križem „Pro Ecclesia et Pontifice", predsednik družbe duhovnikov, konzulent družbe katoliških gospa itd. v noči od 10. na 11. junija v Iki na Primorskem |>o dolgem bolehanju v 71. letu svoje starosti za srčnim mrtvoudom mirno v Gospodu zaspali. Njihovo truplo se bode dne 14. junija predpoldnem iz Mariborskega kolodvora v stolno cerkev preneslo, in popoldne ob 3. uri po opravljenih slovesnih mrtvaških obredih na mestnem pokopališču pokopalo. Zadušnice se bodo služile 15. t. ni. ob 8. uri predpoldnem v stolni cerkvi. V Mariboru, dne 11. junija 1894. Karol Tratnik, pasar in srebrar stolne ulice V Mariboru (Domgasse) št. I. priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom za naročila cerkvenih «rod in posode, katere izdelujem iz zlata, srebra ali bronza, ali iz pozlačenih ali posrebrenih druzih kovin na primer: monštrance, kelihe, ciborije, lustre, svečnike, križe itd. v različnih zlogih po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah. Staro cerkveno orodje in posodo posebno dobro popravljam, pozlatim ali posrebrim v ognju. 1—12 Za vse moje izdelke zagotavljam. - (j— -11x xvi c ¿¿¿«^voije^Zravenna^ MazffMas. C. kr. sodišče na Vranskem naznanja: Po prošnji dedičev po pokojnem župniku na Vranskem gosp. Antonu Balonu se je dovolila sodnijska dražba vsega zapuščenega premoženja in sicer: konjev, krav, svinj, vozov in drugega gospodarskega orodja, vina, bišne in kuhinjske oprave, oblačila, perila itd. in se je dražba odločila na tS. junij» I MM eventuelno na sledeče dneve in sicer vsakokrat od 9.—12. ure predpoldne in 2—5. ure popoldne v farovžu na Vranskem. Opomni se pa, da se morajo prodane reči takoj plačati in odpraviti. C. kr. sodišče na Vranskem, dne 4. junija 1894. V. '.'('• sortnih. Zavoljo preselitve posestnika je jako lepo posestvo 22 oral — travnikov, njiv, gozda, sadunosnika, vinograda po zelo nizki ceni hitro na oddajo. Urami zidani, z opeko pokriti v najboljšem stanju. Pogoji jako ugodni. Ilranilnični dolg 2840 gld. To posestvo je v Kukovskem vrhu blizo .lareninske župnijske cerkve. Več pove Ivan Klenovšek, učitelj v Jarenini. Nova dva živinska sejma v Poličanah (Poltschach) v soboto pred Janezom Krst. letos 23. junija (ako je Janževo v soboto, pa prejšnjo soboto) in soboto po rožnivenški nedelji. Za Janževo soboto so češki kupci napovedani, ki pridejo posebno volov kupovat. 1-2 Županstvo v Poličanah. Ure za zvonike vsake vrste in velikosti in kakor znano najboljše izdelane ponujam po smrti svojega očeta Andreja Bertholda v Gnasu prav po ceni in z večletnim jamčenjem. Naša tvrdka obstoji 40 let ter je izdelala čez 200 novih ur za zvonike, med temi K) novih za različne cerkve in stolpe, kakor tudi za Srce-Jezusovo cerkev v Gradcu. Tudi prevzamem vsakovrstne poprave ur. Sé spoštovanjem Ignacij Berthold v 1-3 v A r n o ž u (Ehrenhausen) Štajarsko. Služtia organista in cerkovnika v Negovi je razpisana do dne 1. julija t. 1. Podpisani želi moža samskega, v službi zvestega, v življenju zmernega in lepega zadržanja in vdanega tudi podpisanemu; le takemu zagotavlja podpisani prijazno življenje v Nego v i. 1-3 Alojzij Sijanec, župnik. Ox«a»ilo. Dne 17. junija 1894 ob 3. uri popoldan se bodo posamezna dela pri stavbi enega nadstropja na sedanjem šolskem poslopju v Šentjanžu na Dravskem polju po minuendnem potu oddale. Celi stavbeni prevdarek znaša 8400 gold. Krajni šolski svet v Šentjanžu na Dravskem polju, dne 4. junija 1894. Janez Lešnik, načelnik. Ia prodaj 2-2 prav dober hišni mlin ali po domače žrmle v dobrem stanju na štiri železna kolesa in prav lahkega in dobrega mleja, za 40 gld. Natančneje se izve pri uredništvu tega lista. KONJAK. Ta iz krepkega, na lastnih goricah zrase-nega vina izvle-čena Francovka je skušen pomo-ček za oživljenje dušnih in telesnih močij. Zoper protin, trganje, otrpnenje udov, revmati-zem pomaga čudovito in uteši bolečine. Ena steklenica velja t gld. 20 kr. Stari konjak je za stare ljudi in take, ki so bolni želodcu, prava dobrota. Cena 1 gld. 50 kr. Kdor naroči 4 steklenice, se mu da škrinjica zastonj in plača se na pošti voznina. Dobi se le samo pri Benediktu IIeril, graščaku na Goliču pri Konjicah na Štajarskem. Zaloga v Mariboru pri Alojziju Quandest, gosposke ulice. 22-52 Leserer-jeve gorice na Pečičkem vrhu lepe lege, stanovanje za lastnika, preša, klet, stanovanje za viničarja, gospodarsko poslopje, gorice, sadonosni travnik, njiv 9'/2 oralov je na oddajo. Več pri lastnici ali pri Kari Sarku (Kaiserstrasše 8) v Mariboru. 2-3 OvgMjavec 40 let star, neoženjen, mizar in čebelar po novem načinu, kateri ima dobra spričala, želi pri kaki mali ali srednji fari, z majhnimi pogoji, orgljarsko in mežnarsko službo nastopiti. 3-3 Jožef Ranguš, pošta Moškance pri Ptuju. Na znanje! Naprava vsakojakih stavbarsko-kiparskih del, plošč za tlak in hodnike v raznih bojali in po raznih načrtih za cerkvene preddvore, stopnice, i. t. d. iz najboljega portlandskega mavca. Izdelovanje vsega kamnoseškega dela; velika zaloga zgotovljenih nagrobnih spomenikov iz marmorja, domačih in inozemskih kamenolomov, kakor tudi iz pravega egipčanskega syenita in bassalta. Zastopstvo svetovno znanih Lenzovih tirolskih porvier-ka-menolomov za cestno tlakanje, prevoze, trot-toire itd. Zastopstvo prve avstrijske asfalt tovarne N. Schofftel .na Dunaji za strešne lepenke, ločilne plošče proti vlažnosti, itd. pri JTosip Weber-,j n kamnoseka v Celji. 3-3 -eo 9 Y Gi $ $ 9 9 $ 9 (|) darjev na podlagi v ljudski šoli pridobljenih znanostij. vi, (j) Vsak odgojenec mora dve leti in ako nima potrebnih zna- (j) /k nostij, tri leta biti na zavodu, dobi tam stanovanje in navadno ^ij L hrano in se mora poduka in vseh kmetijskih del udeležiti. Za J. Naznanilo. Na štajavski deželni kmetijski šoli v Grottenhofn pri Gradcu se odda začetkom šolskega leta 1893/94, t. j. od 15. sep- A tembra 1893 več deželnih brezplačnih mest. t Namen te šole je dalnja odgoja sinov štajarskih gospo- m) V O O J' obleko in šolske reči mora vsak sam skrbeti. (!) 9 ri' u i j i ouionb niuiu »oun ociiii oni ci. /|\ Učenci morajo biti ob času vstopa v zavod najmanj 16 let *k (.) stari, krepkega in zdravega telesa, nravni in morajo dopričati, da (|) ( ) so iz ljudske šole odpuščeni in zastopijo navadna kmetijska dela. (J) /l\ Prošnjiki za ta mesta naj izročijo svoje prošnje s krstnim A in domovinskim listom, spričevalom o zdravji in cepljenji koz, o ^r nravi in s šolskim spričevalom, kakor tudi z izkazom predstojnika pj' (i) o premoženju, ravnatelju deželne kmetijske šole, vsaj do 15. julija V () 1894 osebno in naj se pred njim podvržejo skušnji o znanostih (|) (j) v ljudski šoli pridobljenih. 9 9 o Gradec, dne 4. junija 1894. 9 9 6 Od staj. deželnega odbora. $ /|\ /*n /x /n /n /n ^ /n /l Velika nova živinska sejma | •šila vsako leto na Ti Ju Imeni v Savi sij- li li dne 34. junija ¡n 26. avgusta, S na se bodeta vršila ski dolini dne 34. junij.. __ oziroma dan pozneje, kadar je ta dneva praznik, kar se kupci in prodajalci opozorijo, kajti nadejati sc je obilo živine. Mestnimi se ne bo zahtevala. 3-3 Trško-občinski urad Ljubno. Kose, kose, kose! Adaiberf Geiss. poprej Josip Sirca, trgovee v Žalei uljudno naznanja, da je dobil novo zalogo najboljših kos. Le te so iz najvlačnejšega in iz najtrdejšega jekla izdelane, so prav lehke in lepo izpeljane. Taka kosa zdrži ojstrino tako dobro, da je treba le malokrat zopet sklepati in da lahko ž njo najtrdejšo travo |>o lOO hornkuv (Mo-|iinj) iie|ii*eiielioin» kosiš, da si koso enkrat s kamenom nabrusil. Vsaka popisanih kos ima vsekano znamko poljedeljskega orodja in besedo „Garantie^. Slednjo tako koso, če ni dobra, zamenja Ailnlliert Cielww z drugo novo koso. Kose pošiljam nemudoma po sprejemu naročbe proti poštnemu povzetju. Ce se 10 kos skupaj pošlje, se zniža poštnina na 2—4 1er. komad. Tri naročbi naj se dolgost kose naznani. Cena kos je po dolgosti od 75 do 85 kr. za komad, iffnlec, v juniju 1894. 3- t