Iinanio vec vrst di- ^ytantov: takšne, ki v svoji diskusiji ^atki in povejo veliko tudi nič, tiste, ki {jljkutirajo na dolgo in zaradi tega da diskutirajo in tret- ij^ ki diskutirajo moi- ^ Imamo pa tudi takš- ^ diskutante, ki pra- ;,jjo: »Tovariši pred me- so diskutirali na ^Igo in široko, zaradi lifatko odmerjenega ča- ^ bom v svoji disku- jlji kratek.« Govoril je minut, vmes še ne- lijjkrat rekel, da bo liratek, potem pa je di- skutiral od vseh pri- jetnih najdalj! GOVOR PREDSEDNIKA REPUBLIKE JOSIPA BROZA - TITA V LABINU JE BILA ZA VSE DELOVNE LJUDI OHRABRUJOČA VOSCILNICA K PRAZNIKU DELA • Vreme je prvomajske praznike močno ska- zilo. Morda je prav zaradi tega malone vsa Ju- goslavija pri televizijskih sprejemnikih in radij- skih aparatih prisluhnila besedam predsednika republike Iz Istre, kjer je govoril na proslavi 50. obletnice Pazinske republike. S svojimi odloč- nimi in jasnimi besedami je ogrel vse delovne ljudi, ki jim beseda socializem pomeni kaj več kot besedo na jeziku. • In prav, da je bilo vreme neprijazno. Tako so govor slišali tudi vsi tisti, ki jim je bila na- menjena ostrina v Titovem govoru in ki so v praznikih imeli priložnost poglobljeno razmisliti o njegovih besedah. • Kako je bil govor sprejet med občani na- šega območja, med delovnimi ljudmi Celja? Pri- sluhnimo nekaterim izjavam! ŠTEFAN KOROŠKC;, poli- tični sekretar ZK v celjski občini: »Govor predsednika Tita v Labinu je naletel na veliik odmev mod Icomunisti in de- lovni^md Ijudimi v oeljsiki ob- čini zlasti zato, ker je izred- no aktuailen in v sredi'&öu pozornosti v zvezi z gosipo- darskimi tx>kovi, sociaiLnian in samoupravnim položajem delovnih ljudi, medJiacional. ndmd iji mednarodnima odno- si. Besede, ki so bile iajreče- ne nas morajo navdahmiti in spodbuditi 2a učinkovito ak- cijo ZK. Sedanji političmi tre- nutek zahteva večjo zavze- tost in konkretnost, pri ures- ndiöeväinijfu stali«;. Posebej naan naäa^ večjo udloönost tudi vprašanje diiierenciacije zno- traj ZK, iz ka^are bomo mo- rali odstraniti \'se, ka so vsto- pili zaradi osebnih interesov, le-takšni pa bodo morali do- živeti hkrati tudi družbeno nezaupoiico.« (Dalje na 6. sitrani; CFIJE, (5. M.AJA 1971 — Š f KVIl KA 17 — LETO XXV — CENA fi« PAR Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško in Žalec NOV USPEH AERA »Zdi se mi kot da je bilo včeraj, ko smo pred štirimi leti pri Aeru prvikrat bolj slavnostno proslavili otvori- tev nove proizvodne liale in pričetek proizvodnje selotejp lepilnih trakov v Šempetru. Danes smo se ponovno zbra- li, da poltaženio predstavni- kom samoupravnih organov •n sostom novo proizvodno •lalo^ ki smo jo zgradili za- radi povečanih potreb po se- lotejpu tem našem nadvse perspektivnem artiklu,« je na wčetku svojega govora med drugim dejal direktor Aera, Rado Jenko, ko je v četrtek, aprila, v počastitev 1. ma- ja, odpiral v Šempetru nov Proizvodni obrat. To ,}e bil lep praznik, ki j»^ pomenil veliko več kot sa- to, da je Aero izročil na- menu nov obrat za proizvod, "jo lepibiih trakov selotejp. je bil znova kamen v ^kupnem mozaiku proizvod- ne in poslovne politike Aera, ^ .ie bil znova eden od tistih "spehov, ki postavljajo Aero ^ prvo vrsto prizadevanj za "•oclernizacijo proizvodnje za "^nehno rast in Izpopoln.je- »itRj,.. Aero je tisti celjski kolek- tiv, ki je napravil značilno pot od majlm^a, lahko bi rekli obrtnega obrata, do pra- vega kemičnega velikana. To pot označujejo proizvodni program in vsi ' drugi ele- menti. Značilna pri vsem tem je ne safiio rast fizične- ga obsega proizvodnje, vred- nost in asortiment proizvod- nje, marveč tudi investicij- ska' vlaganja. Karakterističen za kolektiv je podatek da je vrednost strojne opreme hi- treje naraščala kot vrednost objektov. Kolektiv Aera pa je širil obrate in jih modernizi- ral ne samo v Clelju, marveč tudi v Šempetru. Tu so pred približno desetimi leti pre- vzeli prostore tedaj ukinje- ne tekstilne tovarne. Mnogi so z nezaupanjem gledali na ta korak, danes pa je potrdi- tev splošnih prizadevanj ko- lektiva Aera, saj se je tudi ta njegov del lepo znašel v novem okolju in postal po- memben činitelj pri reševa- nju krajevnih vprašanj. Tu je že 1967. leta nastala za- ključena enota za proizvod- njo lepilnega traku selotejp. Z n,}egovo uvel.favitvijo na tržišču pa so nastale tudi no- ve zahteve po povečanju pro- izA'odnje in s tem po pove- čanju oziroma zgraditvi no- vega obrata. Po zaslugi novega obrata in nove proizvodnje se bo realizacija tega šempetrske- ga obrata povečala za trikrat. Nova hala pa ni dobila sa- mo nov impregnirni stroj, marveč bodo v njej že v dru- gi polovici tega meseca na- mestili še starega. Novi prostori imajo 4000 kvadratnih metrov i>ovršine. V njih bo dobil svoj prostor tudi sodobno opremljen labo- ratorij. Proizvodnja v novih pro- storih in na novem stroju je že stekla — tekla je tudi med slavnostno otvoritvijo — računajo, da bodo na ra- čun povečane proizvodnje do- ločene količine tudi izvo- zili. Na slavnosti so se zbrali najvidnejši prdstavniki celj- ske in žalske občine, med njimi Olga Vrabič, Joško Roz- man, Štefan Korošec, Vlado Gorišek, Janko Ževart in drugi. M. BOŽIČ TUDI MATEJ JANŽEK, učenec 3.c razreda osnovne šole Prve celjske čete v Celju je sod&loval v kurirčkovi pošti. — »Moram reči, da sem vesel in srečen, ko sem sodeloval v tej pionirski akciji. Z njo smo počastili praznik našega ljubega maršala Tita, z njo pa smo obudili tudi spomin na vse tiste akcije, ki so jih v času narodnoosvobodilnega boja izvršili naši vrstniki. Hodili smo po poteh, po katerih so nekoč hodili tedanji pionirji in kurirji ...« (Foto: MB) LETOS ŽE OSEMINDVAJSET MRTVIH MED POŠKOVANIMI V PROMETU JE VEDNO VEČ OTROK Civilizacija nedvomno poleg vseh dobrot prinaša s seboj tudi stvari, ki ljudem, vedno bolj izobraženim in s čedalje kulturne j šim odnosom do sočloveka, vsekakor niso v čast. Ko gledamo in proučujemo številke o prometnih nesrečah, ne moremo, da ne bi pomislili, da gre v veliko večini primerov za nevzgojene, div- je ljudi, ki so na našem asfaltu ustvarili pravo džimglo. Lani je bi- lo v prvih štirih mesecih mrtvih v prometnih nesrečah 16 ljudi, letos jüi je že 28! Kdo so ljudje, ki po- vzročajo takšne nesreče, živijo med nami in tudi mi smo potencialni kandidati v manjši ali večji meri, da se vpišemo v to črno listo. Sa- mo trenutek nepazljivosti, ki pa ga povzroči malomaren odnos do cest- nih razzrner, pelje v nesrečo. Leto 1970 smo zaključili z upanjem, da bo letos na naših cestah mirneje. Bili smo optimisti. Januarja letos je bilo na celjskih cestah 115 nesreč, februarja 114, marca 138 in aprila 184. Skupaj 551. Lani v štirih mesecih 495. Sta- tistika zajema samo prometne ne- sreče, kjer so poškodovani ljudje in je materialna škoda večja od 1.000 novih dinarjev. In koliko je še manjših prometnih nesreč, ki pa prav tako vznemirijo ljudi in jim zmanjšajo varnost vožnje zaradi strahu, ki so ga doživeli v lažjem trčenju. Nesmisel bi bil, če bi pri- čakovali, da ne bo hudih nesreč. Nesmiisel zato, ker iimamo neureje- ne ceste in gost promet na eni strani, na drugi pa voznike, ki me- nijo, da najbolje vozijo od gostilne do gostilne in to s hitrostjo, ki jih prej pripelje v jarek kot i>a na cilj. Nekateri stari znanci prometne mi- lice pravijo, da človek zaradi »pla- vih uniform« ne more več voziit.i normalno, treznejši pa so mnenja, da je miličnikov še premalo. Ima- mo voznike, ki pravijo: »Meni se ne bo nikdar zgodilo, da bi trčili v koga aM zapeljai s oeste.« • (Dalje na 5. atrani) NEPREVIDNO PREČKANJE UUDEVIT BAJSIC, 27, iz Zagreba, je vozil z oseb- nim avtomobilom iz Celja proti Mariboru. V Slovenskih Konjicah je neprevidno prečkala cesto IVAN\ ZDOL- SEK, 80, iz Slov. Konjic. Težje poškodovano so jo pri- peljali v bolnišnico. Z NOGO V ŠIPO DUiSAN JANCIC, 21, s Teharij, je vozil z osebnim avtomobilom po cesti III. reda Petrovče—Kasaze, ko je prišel nasproti neznani pešec in visoko dvignil nogo ter z njo razbil prednjo šipo. Pešcu se je pri tem sezul čevelj. Neznanec je pobegnil preko njiv. OBLEŽAL JE NEZAVESTEN ŠTEFAN KORBER, 63, iz Založ, se je peljal z mo- pedom iz Braslovč, ko ga je na Polzeli tesno prehiteval voznik osebnega avtomobila FRANC ROVSNIK, 3Ö, s Polzele. Zadel ga je z desnim blatnikom. Korber je obležal v nezavesti. Voznik avtomobila ni počakal na kraju nesreče, ampak je zapeljal na stransko cesto. Oče videč nesreče ga je zaustavil in mu povedal, da je «bil mopedista. Voznik je kljub temu odpeljal. I NESREČA NA NEPREGLEDNEM OVINKU ZLATKO DIANEK, 43, iz Zagreba, je vozil z osebnim avtomobilom proti Šmarju s hitrostjo 80 kilometrov. Na nepreglednem ovinku na klancu ga je zaneslo v le- vo, ko je pripeljal nasproti z osebnim avtomobilom IVAN ŠALAMUN, 58, s Polzele. Pri trčenju so bili lažje poškodovani voznik iz Zagreba ter ANICA ŠALAMUN in NEVENKA VERBOSEK s Ponikve. Škode na vozilih je za 5.500 dinarjev. SEM TER TJA FRANC KOVŠE iz Velenja se je peljal z mopedom po Ljubljanski cesti v Velenju. Na mokri cesti ga je zanašalo sem ter tja. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom MATEV2 DOBELŠEK, 43, iz Velenja. Mo- pedist se je zaletel v prednji del avtomobila in se teže poškodoval. Lažje poškodbe je dobila njegova žena, ki je sedela za njim. UMAKNIL SE JE ANTON KOLAR, 27, z Vetemika, se je peljal z mo- pedom iz Podsrede proti Kozjem po sredini ceste. V križišču v Kozjem se je umikal skupini žensk na levo in tu zadel JOŽEFO BOSNER iz Kozjega. Pri padcu se je laže poškodovala. PREDNOST RUDOLF VIZJAK, 52, iz Celja, je vozil proti Dobrni In v Višnji vasi izsiljeval prednost kolesarki IRENI BRENKO iz Vojnika. Pri trčenju je dobila kolesarka lažje poškodbe. S CESTE NA TRAVNIK MARJAN MARTINEC, 37, iz Rudice, je na klancu ceste Celje—Velenje prehiteval osebni avtomobil. Zaradi hitrosti je njegovo vozilo zaneslo s ceste na travnik, kjer se je prevračalo 64 metrov. Pri nesreči so bili laže poškodovani žena voznika in otroka, škode na avtomo- bilu je za 10.000 dinarjev. OTROK PRED MOPEDISTA FRANC GER.M, 37, iz Tmovelj, se je peljal pro« Olju, ko je na Lopati nenadoma steikla čeiz cesto tri,letna RX:>ZALIJA KVAR z Loipate. Zaradi težjih po- &k"«db so jo odpeljali v bolnišnico. ANTON MOTOH, 18, iz Celja, se je vozü z mope- dom brez iepita po Prijateljevi ulica v Celju, ko je z desne strani pritekla na cesto MATEJA POTOÖNIK, Btara štiri leta. Pri trčenju se je teže pošJcodovala. NEOPREMLJENO KOLO J02E NOVrNšEK, 38, iz Velenja, se je peljal s ko- les">m bre^ luči in odsevnega sftekla ponoči iz Pesja proti domu. Za njim je pripeljal mopedist ALBIN NE^vTBC, 31, iz Velenja im ga zadel. Mopedist se je laže poäkfxioval. PREHITEVANJE ANTON JEVŠEVAR, 36, iz Vrha nad Lašfeim, Je vozil iz Sevnice proti Radečam in v Vrhovem hotel zaviti na leivo, ko je za njim pripelijail z nep-rimemo hitrostjo in ga pričel prehitevati po levi vo2aiik oseh. nega avtomobila MAHJAN STARIC, 24, iz Breaove. Zadea )e t Jevševarjevo voello in ga potd&kal 15 me- trov po oesti. Pri tem sta bUa teže ix^odovana Jev- fevar in njegov sopotnik Dd^AGO KNAiVS. CELJE Poročilo se je 21 parov, od teh: Anton Šumečnik in Me- toda Petkovšek, oba iz Celja; Milan Trauner, Celje in Ja- sna Miljevič, EKibrovnik; Bo- židar Kastelic in Vesna Per- me, oba iz Celja; Ivan I^cd- *nik, Zlateče in Alojzija Ov- čar, Landek; Ivan Stropnik in Ana Jelen, oba iz Polž; Alojz Spur, Celje in Justina Šalamun, Lenart; Rudolf Res- man in Martina Dravinec, oba ;z Celja; Pavao Rider, Orahovica in Marija Lipov- šek. Štore; Anton Podrekar, Grobelno in Ivana Vošnjak, 2alec; Viljam Senlčin in Aloj- zija Osvald, oba iz Celja; Mi- lan Zimšek in Silva Kovač, oba iz Celja ter Stanislav Ca- ter in Josipa Vešligaj. oba iz Celja. - GORNJI GRAD Franc ,Pustoslemšek, 26 elektroinženir, Etol in Irena Mermal, 23, kuharica. Gornji grad. HRASTNIK Stanislav Šantej, šofer in Frančiška Zupan, delavka, oba iz Dola; Ladislav Peklar, šofer, Turje in Metka škrbi- nec, delavka, Hrastnik ter Anton Strmljan, delavec, Mar- no in Silva Dobršek, delavka, Bmica. LAŠKO Jožef Veber, ix>ljedelec, Ve- like Gorelce in Štefanija Bo- žič, " poljedelka; Stanislav Hrastnik, šofer, Kladje in Vida Šantej, delavka, Pane- če; Kari Planko, rudar. Male Breze in Zdenka Leban, po- ljedelka, Plazovje; Branko Maček, delavec, Ojstro in Ljudmila tJžmah, poljedelka. Rečica; Marjan Borlak, de- lavec in Nada Kumer, delav- ka, oba iz Debra; Franc Skor- ja, pivovar, Tovsto in Silva Klinar, navij alka, Lahomšek ter Alojz Gerčer, rudar in Anica Bratuša, delavka, oba iz Breznega. SLOVENSKE KONJICE Marjan Qzej, 23, Mlače in Miroslava Kosi, 19, Pristava; Martin Zidanšek, 19, Loče m Ana Mernik, 17, Klc^očovnik; Alojz Koražija, 29, Dobrava in Amalija Marinšek, 23, Sp. Zreče; Marjan Štor, 24, Do- brna in Zofija Ločnikar, 21, Skomarje; Milan Hren, 21, Nova Etobrava in Magdalena Potrčevič, 21. Dravograd. ŠENTJUR PRI CELJU Karel Pušnik, 51, kmetova- lec in Angela Deželak, 43, po- ljedelka, oba iz Kostrivnice; Milan Zapušek, 25, kmetova- lec, Praprotno in Antonija Bezgovšek, poljedelka, Pod- peč; Jožef Grejan, 29, delavec in Marija Podreberšek, 18, delavka, oba iz Grobelnega; Emil Grejan, 29, delavec, Grobelno in Hermina Pušnik, 19, delavka, Tratna; Stanislav Kantužer, 21, delavec, Vodu- ce in Valčka Pinter, 21, polje- delka, Paridol; Alojz Pahole, 28, delavec, Polana in Jožefa Selič, 20, poljedelka, Lažiše; Jožef Bezgovšek, 33, trg. po- močnik, Brodnice in Rozalija Guček, 31, snažilka, Polana. ŠMARJE PRI JELŠAH Franc Ratajc, Vinski vrh in Martina Žaberl, Grobelce. CELJE Jožef Klinar, 65, Svetina; Alojz Kotaiik, 82, Dol pod Gojko; Ana Golavšek, 59, Tr- novelje; Anton Koražija, 62, Ratanska vas; Rudolf Šoper, 71, Obrežje; Terezija Mlakar, 72, Dobletina; Marija Poto- čin, 69, Podkraja; Maks Stem, 64, Celje; Jožefa Vovk, 82, Celje; Valentin Gajšek, 71, Ljubečna; Josip Lubej, 68, Celje; Rudolf Hojnik, 78, Ce- lje; Jurij Smerc, 80, Celje; Jskkob Kunst. 82, Gor. Ložni- ca; Franc Kleva, 64, Maribor; Marija Sorčan, 80, Celje; I- van Ilijaš, 64, Petrovče; Franc Menčak, 73, Šmatevž; Mihael Kok, 67, Vransko; Alojzij Zlender, 58, Drensko rebro; Julijana Amon, 52, Se- lo; Stanislav Jeraj, 65, Ljub- no; Martin Kink, 43, Radeče; Alojz Pirnat, 62, Celje; Ed- vard Oblak, 55, Griže; Neža Remih, 75, SI. Konjice in Antonija Delakorda, 67, Voj- nik. GORNJI GRAD Frančiška Potočnik, 61, u- pokojenka, Florjan in Mari- ja Letojne, 74, kmetovalka. Bočna. HRASTNIK Jože Verbič, 38, rudar, Kr. melj; Rudolf Prah, 40, rudar, Hrastnik; Srečko Kordon, 44, rudar, Hrastnik; Ivan Bede- nik, 45, rudar. Studence; Jan- ko Lapomik, 37, rudar, Se- draž; Mihael Zakošek, 39, ru- dar, Hrastnik; Franjo Pinta- rič, 39, rudar, Hrastnik; Hen- rik Matul, 33, rudar, Sedraž; Frančiška Cepuš, 83, upoko- jenka, Dol; Jožef Senegačnik, 75, upokojenec, Hrastnik; Ma- rija Drnovšek, 76, upokojen- ka, Ceče in Marija Grlica, 78, upokojenka, Hrastnik. LAŠKO Neža Lončar, roj. Knez, 76, gospodinja. Vodice. SLOVENSKE KONJICE Agata Kangler, 84, 81. Ko- njice; Ludvik Rečnik, 67, 2i- če; Alojzija Polegek, 80, Škal- ce; Martin Vidali, 59, Sojek in Jožefa Macun, SI. Konjice. ŠENTJUR PRI CELJU Kari Jager, 40, poljedelec, Tratna; Mihael Podrgajs, 77, preužitkar. Straža na Gori. ŠMARJE PRI JELŠAH Ana Berglez, roj. Antlej, 90, Sp. Selce; Janez Jančič, 65, Cača vas; Martin Ehegart- ner, 73, Rogatec; Anton Berg- baus, 83, Cača vas; Ivan Dob- ni-k, 33, Polžanska vas; JuK- jana Vehovar, roj. Jan^t. 63, Pečica; Franc PUko, I>ol in Terezija Šket, roj. zenšek, 72, Jerovska vas Jože Marčec, 47, Celje, škodoval si je levo roko; Pg, ro Petrovič, 23, Velenje, p^j. škodoval si je desno roko- Franc Špegel, 27, Strmec, škodoval si je levo roko; Ja. nislav Florjančič, 18, Kloka čovnik, poškodoval se je po obrazu; Sabino Hajšek. 48, Ratanska vas, poškodoval je levi gleženj; Jože Kodre, 18, Letuš, poškodoval si je levo podleht; Dulaga Gabrtč, 22, Velenje, poškodoval si je prste desne roke; Radko Faj. far, 26, Matke, poškodoval si je prste desne roke; Franci Hudomelj, 48, Celje, poško. doval si je desni gleženj; Ja. nez Rednak, 37, Št. Janž, po. škodoval Si je levo ramo in desno stran prsnega koša; Todor Manigoda, 28, Šoštanj, pK>škodoval si je desno roko; Božo Markovič, 24, Velenje, poškodoval si je prste desne roke; Vinko Šraml, 28, Stra- nje, poškodoval si je levi gle. ženj; Franc Arzenšek, 19, Vo- denovo, poškodoval si je pr- ste leve roke; Franc Praprot nik, 26, škale, poškodoval si je prste leve roke; Štefan Po. vršan, 17, Založe, poškodoval si je desni gleženj; Karel Polenik, 26, Celje, poškodd- val si je prste leve roke; Srečko Radobrič, 27, Šoštanj, poškodoval si je desni komo. lec; Jože Marin, 27, Velenje, poškodoval si je levo koleno; Milan Mernik, 19, Klokočov- nik; poškodoval si je prste desne roke; Ivan Stopinšek, 41, Brestovica, poškodoval si je levi gleženj; Jurij Naglic, 20, Smiklavž, poškodoval si je levo nogo; Jure Tasič, 17, Mislinja, poškodoval si je d©, sno roko; Karel Turk, 29, De- bro, poškodoval si je desno roko in Franc Kukovič, 38, Vetemik, poškodoval si je desno kračo. USMERJANJE DEKLET Vprašanje poklicnega us- merjanja deklet v tako ime- novane »moške poklice po- staja vedno bolj aktualno. Poklici, za katere se pretež- no odločajo dekleta (to so predvsem poklici prodajalke, frizerke, šivilje itd.), so ved- no bolj nasičeni. Po drugi strani pa imamo opraviti z očitno deficitarnostjo v ne- katerih »moških« 'poklicih, predvsem v skupini kovinar- skih poklicev. Vse doseda- nje, klasične metode poklic- nega usmerjanja, kot so: in- dividualno poklicno svetova- nje, predavanja za mladino in starše p>o šolah in druge oblike poklicnega prosvetlje- vanja in informiranja, niso rodile zaželjenih sadov. Do- mnevano, da za neuspeh pri tem lahko krivimo tudi na- čin šolanja v poklicnih šolah za »moške« poklice, kjer se je ponavadi peščica, četudi pogumnih in sposobnih de- klet »izgubila« med fanti, skratka — ni uspela. Po- membno dejstvo je, da so v poklicih kot n. pr.: orod- jar, kovlnostrugar, varilec, fi- nomehanik, elektromehanik, avtoelektrikar, p>ohištveni mi- zar, lesni dekorater itd., de- kleta lahko enako uspešna kot fantje, če ne celo bolj (seveda ob določeni ugodnej- ši klimi pri izobraževanju v »moških« poklicnih šolah!). Vzroki za nevključevanje de- klet v te poklice niso namreč v manjših sposobnostih de- klet, ampak predvsem v trar dicionalno konservativnem gledanju na te poklice. Po drugi strani pa je interesan- ten pKXiatek, da velika število delovnih mest nekvalificira- nih in polkvalificiranih de- lavcev v »moških« poklicih zasedajo ženske — prav ti- ste niso imele možnosti vključitve v uk oezdroma jim te možnosti nismo dali pri petnajstih letih — po kon- čani oMiovni šoli. Po raznih tovarnah opravljajo sedaj težja in manj plačana dela s področij tako imenovanih moških ix>klicnih dejavnosti, kot so kovinska, lesna, elek- tro in podobne stroke. Pred kratkim so kooniunalnd zavodi za zaposlovanje razpo- slali dekletom, ki se namera- vajo vključiti v Olk, posebna pisma in ankete, s katerimi so želeli vzpodbuditi dekleta za vključevanje v »moške« poklice in istočasno ugotoviti tudi konkreten interes deklet za takšno vključevanje. Od- govori bodo znani do konca meseca, rezultati pa morajo dati tudi napotke za konkret- no akcijo. Naj na kratko predstavimo enega izmed že omenjenih poklicev. KOVI- NOSTRUGAR: Natančno ob- delovanje raznih kovin na stružnicah zahteva take spo- sobnosti in lastnosti, ki jih lahko celo pogosteje najde- mo pri dekletih kot pri fan- tih. Čeprav se pK)samezne stružnice med seboj razliku- jejo, pa je vsem skupen teh- nični način struženja. Obde- lovanje različnih strojnih de- lov poteka tako, da se z na- tančnim vodenjem reaalnega noža, ki je vpet na premičnih saneh stroja, postopno od- vzema kovino delu, ki ga obdelujemo, pri čemer se ob- delovalni del vrti. Delo zah- teva posebno pozornost, spre- tnost in natančnost, zato u- porablja strugar pri svojem delu najrazličnejša precizna merilna orodja. Dela stoje v zaprtih prostorih. Opravlja- nje stružnic zahteva razen zdravih nog in stopal zlasti hitro reagiranje, usklajeno ielo obeh rok in oči, dobro presojanje prostominskih od- nosov in oblik, normalno os- trino vida ter veliko vestno- sti in natančnosti. Široko us- posobljen strugar lahko dela tudi na drugih obdelovalnih strojih. Možnosti za zaposli- tev strugarjev so zelo ugod- ne, ker dobrih strugarjev po- vsod primanjkuje. Učenje za strugarja traja tri leta. Glav- ni stokovnd predmeti v šoU so: strojno risanje in strojni elementi, strojeslovje, tehno- Ic^ja materiala, tehnologija obdelave, mehanika, elektro- tehnika in računstvo. Prihod- njič bomo nadaljevali s pred- stavljanjem še nekaterih po- klicev. PORAZ TUDI V CRVENKI Oslabljena ekipa celjskih rokometašev (brez Levstika, Teliča in Marguča) je pre- pričljivo izgubila srečanje zvezne lige v Crvenki proti istoimenski ekipi. Rezultat: 23:13 (11:4). Tekma je bila izredno fair, vendar so Celja- ni igrali slabo in brez poseb- ne volje. Očitno se igralci vse premalo zavedajo, da tu- di visoki porazi lahko vpliva- jo na razpored na lestvici ob koncu tekmovalne sezone. Gre za razliko med danimi in prejetimi goli, ki je za celjske rokometaše izredno neugodna. Gole so dosegli: Safarič 2, Markovič 2, Pučko 4, Lubej 2, Kac 1, Bojevič 1 (njegov prvi gol v zveani ligi!) in Ko- ren 1. Vsekakor bo treba v na- slednjih tekmah pokazati več borbenosti in znanja, če bodo hoteli celjski rokome- taši osvojiti potrebno število točk za obstanek v družbi najboljših jugoslovanskih ro- kometnih ekip. tv Zdravko Ačkun — Ači je bil po porazu z Medve- .ščakom in Crvenko očitno zaskrbljen. Igralci niso pokazali tistega kar znav jo, poleg tega pa so gost- .ie zaigrali mnogo boljše, kot na zadnjih tekmah. Za domačine še ni nič izgub- Ijpnegn; v to ,ie prepričan tnrti trener Ačkun. Z za- grizenostjo in prizadevno- stjo, dobrimi igrami, ne- poškodovanimi igralci in tudi — bodimo pošteni — tudi delčkom sreče (beri: da si ne bi drugi »proda- jali« točk in kuhali, kdo naj izpade) se bo dalo zbrati tolikšno število točk, ki bo zadoščalo za obstanek v zvezni ligi. PRIDE MOČNA EKIPA IZ BANJA LUKE Cel j Siki dvigalci Partizana Celje, ki majo v svojih vrs- tah državnega prvaka, rekor- derja in reprezentanta — Jo- žeta Urankarja, se bodo v nedeljo ob 10. uri v telovad- mci II. osnovrje šole pomeri- li protii močni vrsti Banja Luke in Konjiča jim nevarno sledi. Torej odločitev o prva- ku bo že morda znana sedaj. Celjani bodo nastopili v po- stavi — Jože in Slavko Urankar, Glavač. Napotnik, Smrečnik, Bevc in Lihtene- ger. Foto: E. KRu\JNC VESTI IZ ATLETSKEGA TABORA 0 Prane Vravnik, ki tre- nutno služi vojaški rok v Be- c^radu, p>o besedah zveznega kapetana moške državne re- prezentance redno trenira še- stkrat tedensko. Malce se mu pozna pomanjkanje vadbe v zimskem času, vendar vsa u- pajo, da bo do pomembnih mednarodnih srečanj, pred- vsem Balkanskih iger v Za- grebu, v polni formi. 0 Kljiub odsotnosti neka- terih najboljših atletov, nek- danjih stebrov ekipe, ima Kladivar po prvih letošnjih tekmo\'anöih mnogo obetajo- čih mladih aitlatov, ki že do- segajo prve pomembne rezul- tate. Prvi rekord v letošni se- zoni je dosegla pionirka Ada Sokačeva v skoku v daljavo — 513. cm in tako popravila 10 let stari pionirski rekord v omenjeni disciplini. Prese- netila je tudi Samčeva z dve- ma republiškima rekordoma za starejše mladinke v teku na 800 in 1500 m. Po dolgih letih pa ima ADK enotno Pi- onirsko štafeto, ki po prvih rezultatih (za republiškim rekordom so zaostali samo za dve desetinki sekiuide — 47,6!) mnogo obeta. 0 Prve prijave za Skokov memorial, najelitnejšo atlet- sko prireditev v letx>šnjeim letu v Celju, so že prispele. Poslale so jih a/tletske zveze Francije, Švice in Romunije, iz katere Kladivar pričakuje nastop treh svetovnih atlet- skih zvezd: Silaijeve v teku na 800 m, Popescove v sko- ku v višino in Penesove v metu kopja. Sodelovanje pa so odpovedali atleti Anglije, Vzh. Nemčije, Bolgarije in Grčije, medtem ko organiza- tor še pričakuje prijave, ki se zaključijo šele 1. julija. Sovjetske zveze Avstrije, Če- škoslovaške, Madžarske in Italije. T VRABL S tremi zmagami in do- brimi rezultati na področ; nem. tekmovanju za repu- bliški atletski pokal je Miro Kocuvan dokazal, da so slabše uvrstitve v Novi Gorici bile povsem slučaj- ne, ne pa plod nepriprav- ljenosti. še vedno je naj- boljši sprinter v Sloveni- ji... PODELILI BODO PRVE REKREACIJSKE ZNAČKE Občinski sindikalni svet Celje je v lanskem letu raz- pisal tekmovanje za rekrea- cijsko značko. Odziv je bil več kot uspešen, prve značke pa bodo podelili — če 1m) lepo vreme! — petek, 14. maja v Mestnem parku na prostoru drsališča. Ob sla- bem vremenu bo prireditev v Narodnem domu. Istočasno bo velika zabavno glasl)ena prireditev združena s plesom. Igrale bodo Ž.VBE! NOVO PRIZNANJE CELJSKEMU KARATEJU strokovni svet karate klu- bov Jmgolavije je določil za državno reprezentanco tudi Celjana dipl. ing. Rudija Jak- ha, ki bo 15. maja v Parizu nastopil na evropskem pr- venstvu, ki ga organizira Ev- ropska karate unija. Podelili bodo okoli 600 zla- tih, srebrnih in bronastih značk, kar je za obstoj tek- movanja v prvem letu izredno veliko. V sklopu prireditve bodo tudi razne družabne igre^ v katerih bodo sodelovali sin dikalni .športni delavci. tv MOTOKROS NA CELJSKI KOČI Združenje avtomehanikov in šoferjev CJelje je priredilo te dni na terenih pn Celjski koči motokros za mladince. Vsi mladi tekmovalci so se pripravljal za državno prven- stvo, ki bo prihodnji mesec na istih terenih. Po treh vožnjah so najbolj- ša mesta osvojih: Jecl (Ce- lje), Ulaga (Pečovnik), No- vak (EMO), Teržan (Celje), Hercegonja (Božič), Boždč (Božič), Brezovšek (Svetina) in Stiblovšek (Avt» (^Ije). 0 Kegljači keglj aškega klu- ba »Hmeljar« Žalec so pred dnevi gostovali v Piranu in srečanje v disciplini 80x200 lučajev izgubili z rezultatom 6715:6452. Med posamezniki p>a je bil najboljši Pintar (Žalec) z 893 podrtimi keg- Iji. 9 V nadaljevanju štajerske rokometne lige so rokometa- ši Partizana Petrovče doma preanagali ekipo Kroga z re- zultatom 20:14. Najboljši strelec tekme pri domačih je bil Herman s 4 goli pri go- stih pa Borovič, ki je dose- gel 5 golov. Drugi predstav- nik Partizan Griže pa bi moral doma odigrati prven- stveno tekmo s Velenjem. Sodnik Plahuta iz Olja ter igralci in gledalci so zaman čakali Velenjčane, ki niso pnäU m at&čanie. T. Tavtčar nogomet PREDNOST DOMAČA IGRlJ^CA Prvenstvo na področju celjske nogonxetne podzveze je v pol- nem teku. Moštva, ki nastopajo v prvi skupini so v l(i. kolu brez izjeme zmagala tista, ki so igrala na svojih igrišcnli. Voile- ča ekipa na lestvici. Partizan SoStanj, je brez težav premagal Opekarja, prav tako pa tudi Brežice, Senovo in Ljutmo. Pc^/cla pa je le s težavo osvojila obe točki proti Žalcu. Rezultati 16. kola I. skupine: Brežice — Radeče 6:1, Sošt .nJ — Opekar 3:0, CeUiIozar — Straža 2:0, Senovo — Boč 3:0, Ljub- no — Vojnik 3:0 in Polzela — Žalec 2:1. V II. skupini pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Laško je doma premagalo "Ponikvo, Zreče so v Rou-'.^kl Slatini premagale Steklarja B, Sevnica pa doma Ootovlje kar s 7:3. Rezultati III. skupine 9. kola: Laško — Ponikva 4:1. Steidai B — Zreče 1:2, Sevnica — Gotovlje 7:3. KOMAJ REŠENA TOČKA Z DRAVO v nadaljevanju republiške nogometne lige so Celjani IgraU doma s ptujsko Dravo in komaj iztržili remi. Rezultat 0:0. Tudi tokrat ni šlo vse po najbolj ddscdpiindrand i»ti, saj je sodnik nekaj minut pred koncem tekme moral izključiti domačega igral- ca Kompana. Celjani so še vedno na tretjem mestu z 19. točka- mi, v naslednjem kolu pa igrajo v Maribcmi profci Kovinarju. TRI TOČKE OD ŠESTIH ZA CELJSKE PREDSTAVNIKE Celjska predstavnika Kovinar in Olimp presenečata iz kola t kolo. Enkrat pozitivno, drugič negativno. Tokrat v dobro. Kovi- nar je kolo popreje premagal Fužinarja 4:1, je sedaj proti Ste- klarju podlegel 1:2. Olimp pa je po zmagi nad Osankarico 3:1 v gosteh, doma premagal vodečega Rudarja iz Velenja 1:0. Strelec — Hojnik. Tako je stanje na razpredelnici popolnoma nedoločeno. Vsako moštvo z vrha ima v vsaki ekipi nevarnega nasprotnika. Se naj- več sreče je imela vodeča Slivnica. Naši predstavniki pa s<. na sledečih mestih: Steklar tretji. Kovinar peti in Olimp sedmi V na.slednjehm kolu — 9. maja pa i^ajo: Kovinar in Olimp v Sto- rah. Steklar pa v gosteh proti Peci. Šmartno, ki pa uspešno boži z dna razpredelnice pa bo doma gostilo vodečo Slivnico. Med tednom so celjski nogometa.*! Kladivarja odigrali prija- teljsko tekmo proti drugoligašu Ljubljani in izgubili 4:7 (3::i). f hokej na travi NEPRIČAKOVANI USPEH PROTI MARATHONU Pred majskimi prazniki so celjski hokejisti na travi dosegli svoj največji letošnji uspeh. V srečanju proti vodečemu Maratho- nu so v Zagrebu iztržili eno samo točko. S tem so spreinet'.ill tudi vrh razpredelnice in ponovno je v vodstvu večkratni prvak Jedinstvo. Celjani so s svojo borbeno igro igrali neodločeno 0:0. Ta uspeh so si priborili: Zupane, D. Kolenc, Gril, V Bratec, Bon, Lednik, M. Bratec, Rovan, E. Kolenc. Jošt. Lamut in Panič. Prihodnje srečanje bo v Celju proti sedaj vodečemu Jedinstvu. Na razpredelnici so igralci Gaberja na sedmem mestu skupaj x Zelino in Trešnjevko. Vsi imajo trinajst točk. jk jiido JUDOISTI ŠE VEDNO TEKMUJEJO Čeravno ni v Celju tekmovanj t judu, celjski tekmovalci r»- dno sodelujejo na tekmovanjih. Tanko in Vasiljevič sta si z uvr- stitvijo med polfinaliste na republiškem tekmovanju uvrstila na državno prvenstvo. V Novem Sadu sta nastopila na državnem prvenstvu V močni konkurenci sta se uvrstila le t drugo kolo, potem pa izpadla. Kljub temu pa sta zapastila dober vtis. Sredi maja pe se bodo celjski judoist4 pomerili v Murski Soboti na republiškem prven- stvu po pasovih. jlt streljanje TONE JAGER NAJBOIJfŠI S STANDARNO PUŠKO Najboljši slovenski strelci so imeli v Ljubljani izbirne tekme za sestavo republiške reprezentance. Sodelovali so tudi štirje celjsln strelci, ki so dosegli lepe uspehe. V streljanju z vojaško puško je bil najboljši — prvi Jož*' Je- ram s 483 krogi. V standardni malokalibrski puški pa je Tone Jager dosegel nov celjski rekord s 559 krogi od 600 možnih S tem je osvojil prvo mesto. Ostali pa so se uvrstili: Dečman — Sesti s 531 kro^. V MK puški proste izbire pa je Jager osvojil četrto mesto s 1100 krogi, Dečman je bil peti s 1068 Brečko sed- mi s 1060 in Jeram osmi s 1058 krogi. V republiško reprezentanco sta se uvrstila Jeram » vojaški puški in Tone Jager t standardni malokalibrski precizni puški. C»>a tekmovalca bosta nastopila proti reprezentanci BRNA » me- secu Juniju. jk I CELJE__^_J KAJ .IK S SANACI.ISK1M PRO(;ilA>IO>l CINKARNE? MAR.IAN AŠIC, odbornik: Bliža se čas, ko bi mo- rali imeti sanacijski program cinkarne. Kaj je z njim in kaj bodo rekli delavci v tej tovarni, če prograona ne bo in če bodo zaradi tega prizadeti? Inž. DUŠAN BIJKNIK, podpredsetUiik skupščine: Na začetku marca smo dobili prva del sanacijskega pro- grama crinkame, drugi del pa je tik pred izdelavo. Vtem ko je bil prvi del programa sestavljen na bazi lanskega leta, so v drugem delu že računani devalva- cij ski vplivi. V drugem delu bo tudi odgovor na vpra- .šanje, kako nadomestiti izgubo, ki je nastala zaaradi ustavljenih obratov. Sanacijski program cinkarne bo- do zatem obravnavali vsi pristojni organi, poleg naše občinske skupščine tudi upravni odbor republiškega rezervnega sklada in pristojne banke. Gre tudi za to, da bedo vsi ti organi dali svoje mnenje o ix>ti za sa- nacijo tega problema. \ MRLIŠKA VEŽA V VOJN I KU? JURIJ BOJANOVIč, odbornik: Moram povedati, da se krajevne skupnosti v Vojniku, Ljubečni in Škof j i vasi zavzemajo za ureditev mrliške veže na vojniškem pokopali.šču. Na tem pokopališču namreč pokopavajo umrle iz območij vseh treh krajevnih skupnosti. Prob- lem pa nastaja takrat, kadar se vije pogrebni zavod iz oddaljenega zaselka proti vojniškemu pokopališču in mora iti tudi po cesti pn^ega reda. Mnogi sprevodi gredo zaradi tega tudi čez polja in p>o, slabih poteh. Zato je nujna ureditev mrliške veže, za katero bi tudi občani prispevali svoj delež. OIXiA VRABie, predsednica skupščine: Ali so kra- jevne skupnosti vnesle graditev mrliške veže tudi v svoje delavne in finančne programe? NEVA IRŠIČ, referent za skupščinske zadeve: Kra- jevne skupnosti tega objekta niso vnesle v svoje pro- grame. OLGA VRABIČ: Tako smo odprli vprašanje, ki za- deva v finančne probleme in ki ga nismo upoštevali tedaj, ko smo imeli čas. To delo namreč, kot ugotav- ljamo, ni upoštevano v letošnjem programu. Sicer pa bi lahko problem navzlic temu rešili, zlasti še, če je tu pripravljenost občanov: Ne glede na to i>a se pojav- lja vprašanje, aid bomo z mrliško vežico rešili vse, predvsem še, ker so tu tradicije, ki so vezane na po. grebe. JULKO KOžl^, odbornik: Problem je pereč zlasti za škofjo vas in šmarjeto, sicer pa se je razprava o gradnji mrliške vežice v Vojniku začela že lani. Me- nim, da bi pobudo za rešitev tega vprašanja prevzela krajevna skupnost v Vojniku. PO PARTIZANSKIH POTEH Ob 30-letnici vstaje sloven skega ljudstva in ustanovit- ve OF so priredili mladi pla- ninci iz Laškega, Zabukovl- ce, 2alca, Griža in Senovega pohod pK) partizanskih poteh proti Mrzlici. Tega pohoda .se je udiležilo preko dvesto pionirjev — planincev. V nedeljo, 25. aprila zju- traij so krenili pionirji iz La- škega, Zabukovioe, Briž, 2aiL- ca in Senovega po tistih po- teh, PK) katerih so nekdaj ho- dili partizani. Laške in senov- ške pionirje je pot vodiia mimo Sršenove kmetije, kjer je padla parti zanka Mi- ra Poprasek. Pot jüi je vo- dila dalje do kmetije Perme, kjer so ob spomeniku pad- lim borcem iz Rečice polo- žili venec. Po krajšem p>o- čiitkiu so se napotili proti Igrišam pod Mrzlico. Tu so jih pričakaili mladi planinci iz Zabukovice, Griž, 2a!ca, Petrovč in Velenja in sku- paj izvedli kulturni pro- gram. Organizator osvobodil- nega gibanja na tem področ- ju in udeleženec ustanovne- ga se.stanka pokrajinskega od- bora OF za štajersko na Koj- zici, tovariš Lojze Lešnik pa jim je opisaj važnejše dogod- ke te NOE na tem- področ- ju. Spomnili ^ se partiza^ nov in domačinov, ki so tu padli marca 1944 leta pod okupatorjevimi kroglami ali pa zgoreli v požganl domači- ji. Položili so vence pred nji- hov spomenik. Po končani svečanosti so obiskali še Kal in šmohor. Mladi planinci so tako združili koristno s prijet- nim, s povdarkom na često- krat pozabljene partizanske poti. Mladi pa so se spom- nili, obiskali m počastili nek- danje parti-zanske kraje. ANDREJ MA\TII TURISTIČNA PRIZNANJA Na zadnji plenarni seji celjske turistične zveze sta glavni tajnik Turistične zve- ze SÜoivenije, Boris Matajec In podpredsednik CTZ, Ivan Vodovnik, raizdelila priznanja, s katerimi je Tarističaia zve- za Slovenije odlikovala dolgo- letne turistične delavce. Zlata znaka sta prejela: Franc Renier (Pcidiöetrtek) in Ivo S(kale( Rogaška Slatina), srebrne so dobdili: Karel Bra- öun (Kozje), Jože Brilej (Pod- teirtek), Franjo Jelen (La- ško), Jože Kajtna (Rimske Toplice), Alojz Koželj (Rim- ske Toplice), Ivo Kuhar (Šempeter), Franc Medvešek (Laško), MilSutin širca (Bras- lovče), Avgust Tanjšek (Ve- lenje); bronaste zjnake so pre- jeli: Maks Košar, Jože Maj- cen, Hinko Wimmer, Janko Zdovc (vsi Laško) ter Anton Miklavžin (Šempeter) in Ani- ca Ribič (Vojnik). Poleg te- ga je celjsko olepševalno in turistično drušrt,vo prejelo po- sebno diplotmo. REŠITVE LE V CELOVITI RAZPRAVI Kot smo pričakovali sta nedavni sestanek članov celj- skega združenja zasebnih o- brtnikov in predčasni odhod predstavnikov občinske skup- ščine s tega zbora dobila od- mev tudi na zadnji skupni seji članov obeh zborov skup ščine občine Olje. Razprava se je začela in končala v li- sti točki dnevnega reda, ki je namenjena vprašanjem od- bornikov. Po vsem tem ni šlo za analizo in ne za do- končno stališče skupščine o tem dogodku in problemih, marveč samo za opozorilo in namig, da zasluži to vpraša- nje temeljito obravnavo. Od- borniki so se zanjo tudi od- ločili in tako so med dru- gim naročili komisiji za druž- beni nadzor, da prouči neka- tere probleme in odnose, ki nastajajo tudi med davčno upravo in zasebnimi obrtni- ki in da o tem pa tudi o ne- katerih pripombah, ki jih je bilo slišati na skupščinskem zasedanju, poroča na eni pri- hodnjih sej. Prav gotovo pa bo obrtniška problematika dobila svoj prostor še v dnev- nem redu seje sveta za bla- govni promet. Čeprav bo razprava o t-em vprašanju šele sledila, je prav, da vendarle napišemo besedo, dve o dogodku, ki je vzdignil nekaj prahu in komentarjev. Velja ugotovi- tev, da je šlo za sestanek združenja zasebnih obrtnikov v Celju, ki povezuje približ- no četrtino obrtnikov zaseb- nega sektorja. Torej je šlo za sestanek članov društva, organizacije. Ta sestanek so predstavniki občinske skup- ščine zapustili, ker so meni- li, da ne morejo biti tarča neumestnih napadov in za- htev, četudi redkih udeležen- cev. Ne glede na #0, se tudi sicer poraja vprašanje, zakaj so sploh šli na ta zbor, če je že bilo vabilo, ki so ga prejeli, napisano v žaljivem tonu. Menimo namreč, da problemov ni moč reševati^ na tak način in da bi tudi sklicatelji tega sestanka mo- rali že od vsega začetka, tu- di z vabilom, zagotoviti kon- struktivno in v nobenem pri- meru žaljivo debato. Zadeva se je pozneje polegla in umi- rila, saj so obrtniki sami od- stranili tist^a, ki je povzro- čil nered. Prav tako tega problema ni moč istovetiti s splošnim razvojem in hotenjem celj- skega obrtništva. Ta izredno pomembna panoga terciarne- ga gospodarstva združuje še drugi del zasebnih obrtnikov, ki niso člani svoje stanovske organizacije in ne nazadnje izredno močan družbeni sek- tor. Zato je šilo na sestanku združenja le za probleme in vprašanja, ki so se pojavila znotraj organizacije. Sicer pa ne toliko ta pri- mer kot zlasti nekateri dru- gi govorijo, da si problema- tika celjske obrti zasluži te- meljito razpravo. Nekateri imajo občutek, da je celj- ska davčna uprava ovira na poti hitrejšega razvoja obrt- ništva. To mnenje zasluži analizo in javni odgovor. Se- veda pa bo ob tem odpreti še drugo stran — kako je z odnosom nekaterih zasebnih obrtnikov do dinžbenih ob- veznosti. V okvir teh vpra- šanj sodi tudi ažurnost davč- ne uprave, zatem položaj sta- rejših obrtnikov zlasti usluä- nostnega.značaja itd., itd. Glede na to, da se je v obr- ti nakopičilo nekaj vprašanj, ki terjajo odgovor, je prav, da so se odborniki odločili za kompleksno razpravo, ki bo dala tudi jasna stališča. M. B. PROIZVODNIA DA, IZVOZ - NE ČETRTLETNA PROIZVODNA IN IZVOZNA BILANCA CELJSKE INDUSTRIJE Rezultati fizičnega obsega industrijske proizvodnje v prvem četrtletju letošnjega leta so za celjsko občino ugodni in zanimivi hkrati, saj opozarjajo na nenehen porast. V primerjavi s pov- prečjem lanskega leta so bi- li v januarju večji za 3,9 od- stotka, v februarju za 9,1 in v marcu za 12,9 odstotka. Skupaj je letošnji obseg in- dustrijske proizvodnje večji Od lanskega v enakem časov- nem razdobju za 7,6 odstot- ka. Značilen je nadalje poda- tek, da so vse industrijske iJanoge, razen barvaste meta- lurgije (cinkarne), presegle lanske rezultate. Ti presežki so celo zelo visoki, tako v grafični industriji za 36,7 od- stotka, v kemični za 36,1 od- stotka, v industriji gradbe- nega materiala za 24,5 od- stotka, v raznovrstni indu- striji za 23,1 odstotka, v tek- stilni industriji za 22,4 od- stotka itd. Barvasta metalur-- gija je zaostala za lanskimi dosežki v treh mesecih za 26,2 odstotka. FJazlogi so znani in utemeljeni. V cin- karni je namreč skupna pro- izvodnja nižja predvsem za- radi zmanjšanja metalurške proizvodnje. Razen tega je preskrba s cinkom in svin- cem, ki ga predelujejo, sla- ba in ga morajo uvažati. Razveseljiva je ugotovitev, da se je zboljšai položaj v tekstilni indoistriji. V Metki visoko presegajo lanske re- zultate, močno povečala se je proizvodnja tudi v Topni. To še posebej velja za me- sec marec. Znatno povečanje pa beležijo tudi v Vrvici. število zaposlenih se je več ali manj umirilo. Po po- datkih, ki veljajo za konec marca, je v industriji manj zaposlenih v primerjavi z istim razdobjem lanskega le- ta, le še za 0,2 odstotl^. V primerjavi z lanskoletnim povprečjem pa je v industri- ji manj zaposlenih za 0,6 od- stotka. V nasprotju z proizvodni- mi rezultati so izvozni. Iz- voz namreč močno zaostaja za lanskim. Zaostanek znaša v tem času že 29,4 odstotka. In spet morarno zapisati, da gre ta izpad predvsem na ra- čun manjšega izvoza izdel- kov iz cinkarne, medtem ko skupni izvoz izdelkov drugih podjetij celo za malenkost presega lanskoletne rezultate. Lanske izvozne rezultate močno presegajo v železar- ni, Etolu, Žični in zlatarni. SOLIDARNOST PA TAKSNA ALI ZAKAJ NE PIŠEMO O PREUSMERITVI RUDNIKA LAŠKO Nekaj let je očitno kot na dlani, da laški rudnik ni več perspektiven. Nekaj let traja- jo prizadevanja za preusme- ritev proizvodnje, ki naj kolektivu omogoči delo, dru- žinam zaslužek in skupnosti dohodek. Pred letom dni, celo neko- liko več, je vsa slovenska javnost zvedela, kakšno je ogorčenje kolektiva, ki mu »Po.silovne« šah mat poteze velikih mešajo štrene. To- varna, ki naj bi stala v Re- čici, .stoji danes v Logatcu, obeta pa se podobna, ki naij bi stala ob angažiranju »Go- renja v Šentjurju. Prav tudi Šentjur je potreben novih de- lovnih mest! Danes, leto po razburljivem zapletu v Laškem in v Ljub- ljani, v Rečici pri Laškem nekaj raste. Pred prvim ma- jem so prostor čistili buldo. žerji in začeli so betonirati. Kaj? Nič jasnega in določenega nI moč zvedeti. Govorilo se je o tovarni betonskih ele- mentov, hkrati o tovarni styropora. časnikarji smo bi- li nekajkrat naprošeni, naj o preusmeritvi ne pišemo, naj se ne prenaglimo, ker ne bo dobro za kolektiv, če bo jav- nost seznanjena (najbrž gre za določen del javnosti). Ohrabrujoče je, da nekaj raste, to, da se le bliža kon- kretna rešitev za rudarje, ki bodo kmalu ob svoj rudnik, žalostno ob vsem tem pa je nekaj drugega. To, da mora kolektiv skrivati svoje načr- te, se več kot skromno zavi- jati v molk, ker pač ni do- bro, da bi se kaj več izve- delo. žalostno je, da ta »poslovna tajna« ni namenje- na tuji kapitalistični gospo- darski špionaži. Rudarji imajo preveč britke izkušnje s programom valovite lepen- ke. Oni so načrtovali, drugi pa so smeli graditi. Tudi njihov sedanji načrt ni brez nevarnosti, ni brez groženj tekmecev, brez vmešavanja s strani. Kot da smo v času liberal- nega kapitalizma, kjer kapi- tal ni bil le trinog delavskim množicam, marveč tudi zno-. traj svojih vrst popadljiv konkurenčni volk. Kapitali- zem je iznašel geslo »fair play«, ki se ga mnogokrat tudi drži, mi pa imamo de- lavsko solidarnost vtkano v naš revolucionarni prapor. Je naš sistem tržnega gospo- darstva postavil vse druge vrednote v senco bitke za dohodek, presežno vrednost? Tudi na račun sočloveka, na račun sosednjega kolektiva, ene regije do druge? Zakaj sem te misli napisal šele zdaj. Spodbudil me je labinski govor tovariša Tita. JURE lOlAŠOVEC ŽE MAJA ELEKTRIČNI VLAK četudi sporazum še ni i>od- pisan, so se razgovori med celjsko občino in združenin železniškim transportnim p>odjetjem v Ljubljani glede elektrifikacije železniške pro- ge skoz: Celje vendarle kon- čali tako, da sta zadovoljna oba partnerja. Sporazum je bil dosežen in tako rešen problem, je bil več kot mu- čen, saj bi Celje res ne mo- glo biti ovira ^ri modemizar ciji železniške proge, četudi je moralo odstopiti od ne- katerih stališč urbanistične-' ga načrta, nad katerim bi sploh lahko postavili vprašaj realnosti. Železničarji so že v prvih razgovorih pristali na celjsko zahtevo, da se višina odprti- ne pKKivoza pri pK)šti ne sme zmanjšati, da. bodo takoj p>o ureditvi v Čretu opustili tir- ne naprave in skladišča ob Ulici 14. divizije ter zemlji- šče in objekte proti primer- ni odškodnini prepustili ob- čini. Prav tako so se strinjali z odstranitvijo objektov in naprav progovzdrževalne in vlečne službe med elektrifi- ciranimi južnimi tiri in Ma- riborsko cesto. Razen tega ni bilo pomislekov glede opustitve priključka indu- strijskega tira na celjsko že- lezniško postajo tedaj, ko bo zgrajena povezava z indu- strij'o v Gaberju in na Hu- dinji z novo industrijsko po- stajo v Bežigradu. In končno je bil dosežen sporazum tudi glede savinjske proge. Zdaj ni šlo več za njeno p>ovezavo v čret, marveč za drugo re- šitev — za njeno prestavitev proti vzhodu. Tako bodo celj- ski urbanisti dobili lep kos zemljišč za rešitev drugih urbanističnih zahtev, zlasti pa za ureditev nove avtobus- ne postaje. To so torej F>ogoji, pod ka- terimi bo celjska občina iz- dala soglasje za moderniza- cijo železniške proge skozi Celje. Rešitev je dosežena. In če verjamemo besedam, potem bo že proti koncu maja vozil na progi od Ljubljane do Celja in nazaj električni vlak. Pa če k vsemu temu dodamo še obljube glede moderniza- cije prometa na savinjski progi, kjer naj bi med dru- gim parne lokomotive zame- njale lokomotive na motorni pogon in ko naj bi uvedli tudi več direktnih vlakov od Velenja do Ljubljane, je na dlani, da se bodo novosti poznale tudi v celjskem zra- ku. Železnica bo namreč zmanjšala svoj delež pri one- snaženju zraka. SINDIKAT O DELITVI DOHODKA Danes, v četrtek, 6. maja, dopoldne bo v dvorani druž. beno političnih organizacij v Oelju šesto plenarno zaseda- nje članov medobčinskega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti. Na njem bodo razpravljali o osnutku splošnega družbene- ga dogovora o usmerjanju delitve dohodka in osebnih dohodkov 2» družbene de- javnosti, o akciji za sklepa- nje samoupravnih aporasai- mov in ne nazadnje o odloku republiškega izvršn^a sveta o podalljšanju omejitve na- raščanja osebnih dohodkiov in njegovem učinku na polo- žaj delavcev v družbenih de- javnostih. VOLITVE - DELOVNI OBRAČUN V MAJU VOLITVE V SKUPŠČINO SKUPNOSTI ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV CELJE sklepu zadnje, štirinaj- ^^ seje članov skupščine jijpnosti zdravstvenega zava- uvanja delavcev Celje, bodo jjtve članov v novo skup- jiiio ves mesec maj. Volitve j^o opravljene v skladu s ^ebnim pravilnikom ter pdo izvedene v volilnih eno- ^ in volilnih teilesih, ki jih ^ določila volilna komisija, "v novo skuf>ščinio bodo vo- |ji 62 članov. I Volitve pa niso samo for- M^na obveznost, marveč hkrati priložnost za obračun dosedanjega dela vseh samo- upravnih organov skupnosti zdravstvenega zavarovanja de- lavcev Celje. Pri tem je na prvem mestu poudariti ugo- tovitev, da so samoupravni organi, katerih mandat prav- kar poteka, opravüii pravza- prav pionirsko delo na tem področju in dali s svojimi odločitvami pečat temu obdob- ju. Skupščina sedanjega skli- ca se je namreč srečala z mnogimi izredno pomembni- mi vprašanjii. Tako je spre- jela statut skupnosti in vse druge pravilnike, s katerimi je povsem isamostojno dolo- čila pravice zavarovancev in predpisala njihove obvezno- sti. Vse te akte je sprejela po javni razpravi z zavaro- vanci in skleniila pomembne družbene dogovore, zlasti pri določanju obveznosti zavaro- vancev. Ölane skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja de- lavcev Celje volijo delavski sveti v gospodarskih organi- zacijah, sveti delovnih skup- nosti v zavodih oziroma us- trezni samoupravni organi delovnih skupnosti v drugih organizacijah, organi poklic- nih organizaoij zavarovancev —oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, organi sindikalnih organizacij delavcev zaposle- nih v zasebnem sektorju in odbori društev upokojencev in delovnih invalidov. En član skupščine se voli na 1500 do 2000 zavarovancev. t AiOLK KULTURNIH SKUPNOSTI Ne vseh! Medtem ko celjska kulturna skup- nost v polni meri že vrši svoje poslanstvo pa je v drugih občinah prišlo do zastoja, ki ga čutijo in občutijo predvsem tiste kulturne usta- nove, ki so odvisne od medobčinskega financi- ranja; to sta Zavod za spomeniško varstvo in Zgodovinski arhiv, ki sta se zaradi nedotoka obljubljenih sredstev znašla pred problemom, kako izplačati osebne dohodke v naslednjih me- secih, tudi maju! Celjsln kulturna zavoda, Zavod za spomeniško varstvo in Zgodovdinski arhiv sta se »asla v slepi ulioi! Ninaajo ffltBnosti za izplačevanje ose- Inih dohodkov, kaj šele za normalno delovanje ostalih akcij. Do zastoja je prišlo Tsled nedelovanja zunaj Ce- ya ustanovljenih ali še neu- sitanovjenih kulturnih skup- nosti in tudi zmanjšanje že prej objavljenih sredstev. Sa- mo celjska kulturna skupnost izpolnjiuje obvecse in redno »dostavlja« denar obema za- vodoma. Vendar je to občut- no premailo za normalno po- slovanje in delovanje. V prjšnjih letih so posa- mezne izven celjske občinske skupščine redno nakazovale posamezne dvanajstine sred- stev. V letošnjem letu so to nalogo prepustUe kulturnim skupnostim. Le - te pa še niso povsod ustanovljene (npr.: v mozirski občini je .sploh ne nameravajo!) tam, kjer pa so pa še niso začele delovati ali F>a zmanjšujejo obljubljene vsote zavodoma n«nenjene°;a denarja. Dejstvo je eno: dotoka denarja ni in uslužbenci obeh zavodov so se anašli v slepi ulici! Po zatonu je zadnji čas za začetM delovanja kultur- nih skupnosti 1. julij! V pr- vih mesecih letošnjega leta sta oba kulturna zavoda, od- visna od medobčinskega fi- nanciranja, še nekako životari- la in krpala — predvsem po zaslugi celjske kulturne skup- nosti — tal«) osebne dohodke, kot tudi ostale akcije zajete v njihovem programu. Zdaj pa se je ustavilo lin vpraša- nje je, kako dolgo bo takšno mrtvo stanje trajalo, še po- sebej če upoštevamo dejstvo, da pot za ustanovitev kultur- nih skupnosti ni niti najmanj kratka in enostavna. Vseka- kor ne bi smeli dovoliti, da dva za oelo celjsko regijo pomembna kulturna zavoda zaradi molka kulturnih skup- nosti po poselezn'h občinskih središčih čutita pomankanje najosnovnejšega; tistega kar jim pripada. Kulturne skup- nosti bi morale boüj resno opravljati svoje poslanstvo, saj so zato bile ustanovljene! T. VRABL SPRANI PRAZNIČNI NAČRTI Prvomajski prasandki se ni- » odvajali po načrtih in pri- ladevanjih delovnih ljudi. Sabo vreme je pokvarilo or- fandzirane proslave, pa tudi osebne načrte občanov v treh postih dneh. Letos je tako kot lani do- besedno padla v vodo načrto- vana sindikalna prvomajska fvečanost pod geslom »Prvo- majska srečanja«. V petek je odpadel zaradi dežja koncert oa Savinjskem nabrežju, prav tako tudd nočinii tek. Kaj >0 kurili na Aljaževem hribu, na Golovcu in dirugje ni jas- no, kresovi so razžarili nebo kljiuib nalivu. Ognjemet je bil seveda manj atraktiven. Sobota, prazaiični dan, je bila prav tako deževna. Pri Mlinarjevem Janezu na Te- harjih o programu na pro- stem ni moglo biti govora. Pevci so pop>oldan sicer na- sitopili v gostišču pred malo- številnim občinstvom, je pa zato popoldan in zvečer v vseh prostorih gostišča na Teharjih bilo nabito polno ljudi.'Priznati je treba, da so gostinci samopostrežnice dr- žali besedo kar zadeva niz- kih cen, pa tudi drugače so se močno potrudili. Nedeljski prvomajski moto- kros na Celjski kocd je bU uresničen, silili so se tudi z nogometom na mokri travi, sicer pa je tudi celjska koča zadovoljila le tiste, kd smo mogli pod streho. Jasno da z ialeti v naravo ni bilo nič. Zanimiv je po nedeljski komentar občana na vogalu pred »Kompasom«, ki je dejal sobesedniku: — Slabo vreme v prazmi- kih pa je bilo lie koristno. Veliko ljudi si je prihranilo precej denarja, mnogi pa mogoče tudi poškodbe, če ne življenje, ker so ostali z je- klenimi konjički doma.« — ec. LETOS 28 MRTVIH (Nadaljevanje s 1. strani) Mnogim lahko verjamemo n res imamo voznike, ki po deset let niso doživeli toti najmanjše praske. Toda, N lahko naredi takšen voz- če mu drug pripelje na "Vinku po levi strani ceste? V 551 nesrečah je bilo hu- ^ poškodovanih 150 ljudi, laže pa 202. Lani 302. Mate- "felno škodo so letos ocenili "»a 2 milijona 475.000 novih ®narjev, nemogoče pa je iz- ^unatd vrednost življenj, ''olniško oskrbo, izostanek z Jöla in še marsikaj drugega ^r je nujno navezano na J^rometne nesreče. Med vzroki na cestah celj- "'^ega področja prednjači ne- PJ^ema hitrost, sledijo pa "^pravilno prehitevanje — ki *®hteva največ žrtev — neu- "oštevanje prednosti, vinje- ''ost in nepravilno ravnanje ^ev. Zaskrbljujoč je ix>- "^atek, da iz leta v leto na- ^a število prometnih ne- so jih povzročili predšolska otroci. Letos je bilo hudo ali laže poškodo- vanih že sedemnajst otrok starih manj kot osem let. Kje je odgovornost staršev, ki malčke puščajo same na mestne ulice in odprte ceste? Za celjske miličnike pravi- jo, da so najstrožji v Slo- veniji. Inšj>ektor UJV Celje, Franc štiherl, nam je dejal: »V turistična sezona bo cestni promet občutno večji in zaradi cest, ki so takšne kot pred leti in tudi zaradi dejstva, da manjka obzirno- sti med vozniki, bodo hujše posledice. Milica planira predvsem akcijsko delo, ker nas stanje sili v to. Akcije na cestah bodo vsestranske in usmerjene predvsem na tiste najbolj pereče prekr- ške kot so prehitevanje, hi- trost, vinjenost in izsiljeva- nje prednosti. Letos bodo v akcijah in patrolah sodelova- li tudi miličniki v civilu, ki pa bodo- v radijski zvezi z uniformiranimi miličniki.« Prav je tako, če je strah pred denarno kaznijo edini, ki nas lahko prisili, da bo- mo vozili tako, da ne ogro- žamo sebe in drugih. M. StNICAR KAM PO NUJNA ZDRAVILA? v soboto, dne 10. 4. 1971 v večernem času mi je zbo lel otrok, ^tar 7 let. Takoj sem odšel do dežurnega zdravnika dr. MEDVEDA v Rogatec in ga prosil /a zdravniško pomoč. Dr. MEDVED je bil že Čez 5 minut v Roga.ški Slatini, predpisal ml je zdravila in na recept napisal NUJNO. Nato sem nameraval po zdravila v lekarno v Rogaško Slatino. Ko sem prišel do lekarna ni na vratih pisalo, kdo je v pripravljenosti iia izdajiw- nje nujnih zdravil. Ko sem našel žensko, ki je v lekarni v službi, mi je ta povedala, da nujna zdravila izda tov. KOMPARE, ki stanuje nad lekarno. Ob 20. uri sem odšel na stanovanje KOMPAR.\, vendar ga nisem mogel doklicati. Nato sem pred k>- karno čakal do 22. ure. Potem sem zopet odšel do njtv govega stanovanja in pozvonil. No, tokrat je KOMPARIiJ prišel in odprl stanovanje. Ko sem mu rekel »dobro večer« me je ostro pogledal in ničešar odgovoril. Vljud- no sem ga vprašal, ali je on v službi v lekarni. Močno je zavpil, kaj hooem in da on ne dežura, češ da ni za to plačan in da je dežurna lekarna samo v Celju. Ko sem mu predočil, da nisem vedel, da on ne izdaja zdravil in da grem v Celje, je zahteval v pogled recept. Opaadl je, da na receptu piše NUJNO, zato se je močno zadri: »Dobro, idite pred lekarno r® cesto in ne čakajte pred vrati, ampak pri oknu.« To bes'edo je močno dvakrat zavpil in vem, dfe so se zaradi vpitja prebudili sostanovalci. Ko sem ga pri oknu čakal 10 minut, je okno odprl in mi pK>tisnil zdravila, brez da bi kaj spregovoril. Vsa sreča, da je poprej zdravnik dr. MEDVED povedal, kaiko naj dajemo zdravila otroku. Menim, ^ je takšna pripravljenost ljudi, kateri bi morali človeku v nujnem primeru pomagati, skrajno nevljudna. Za pojasnila sem se tudi obrnil na uprava lekarn v Celje, kjer so mi povedali, da je tudi KOM- PARE za pripravljenost plačan in da mora na nujn« recepte izdati zdravila v vsakem času. Upam, da se mi bo tov. KOMPARE zaradi nevljud- nosti opravičil. SLAVKO JERIČ, Rogaška Slatina št. 74 ŽALOSTNO, A RESNIČNO Bila je sobota, navadna sobota, 17. aprila. Kcovedati, vsak v svojem okolju in sredini. Ce že res hočete vedeti, kaj me je v njegovem govoru najbolj zagrelo, a reči mo- ram, ^ me je ves govor od prvih sklepnih besed, potem povem, da tisti del, ko je go- voril o skrbi za delovnega človeka. To, da je govoril o delovnih ljudeh z najnižjimi osebnimi dohodki, si verjetno čisto prav razlagam in vesel sem, da smo sindikati v Ce- lju v bližnji preteklosti te- mu problemu p>osvečalQ prav Ix>sebno pozornost.« KONČNO O NEDELJIVI MORALI IN ODGOVORNOSTI . . . FRANC ROJSEK-JAKA, na- rodni heroj in predsednik ZB v celjski občini: »Moram re- či, da sem pričakoval tak Ti- tov nastop. Borce revoluci- je je gotovo najbolj ogrela Titova odločnost, da pridobi- tev NOV in socialistične iz- gradnje nikoLi ne bomo pu- stili razvrednotiti in razko- sati naše enotnosti. Globoko se strinjam z vtisom ob Ti- tovem obisku v Kosmetu, da so delovni ljudje za enotnost, za bratstvo in da če glede tega kje škriplje, škriplje v strukturah, ki so se ljudstvu odtujile. Z zadovoljstvom me navdaja tudi tisti del, ko je Tito govoril, da moramo iz naših vrst odstraniti toleran- co, da je morala in odgo- vomosit nedeljiva, še pose- bej za komimista. Izguba za- upanja partije je hkrati iz- guba zaupanja ludstva, kolek- tiva, delovne enote. Močno je odjeknil tudi tisti del govo- ra o množici delovnih ljudi z nazkimi osebnimi dohodki za pošteno in trdo delo.« ZAČETEK KONCA NEODLOČNOSTI IN OMAHLJIVOSTI Ing. DUŠAN BURNIK, pod- predsednik celjske občinske skupščine: »Tito je govoril ob pravem času, da pa je govoril tako odločno in jas- no, je pravzaprav bil tudi skrajni čas. Razumljivo, da sem posebej prisluhnil bese- dam, ki so velevale našemu gospodarstvu, njegovi stabi- lizaciji. Počasnost ukrepanj, vrsto nerešenih sistemskih vprašanj, nejasnosti in neod- ločnosti okoli politike cen, vse to smo v Celju globoko občutili. Mislim, da je Ti- tov govor v Pazinu znak za mnočno, široko, odločno in mnogo hitrejšo akcijo v tej smeri. Besede o odgovorno- sti je treba zelo resno jema- ti, kajti vse preveč je be- sednih soglasij s stabilizacij- skimi cüji ob drugačnih ob- našanjih v praksi. Tudi v Ce- lju ...« TAKO JE MOGEL POVEDATI LE TITO ... MILENA VRSNIK — ŠTIF- TARJEVA, ravnateljica Eko- nomske srednje šole: »Nevo- Iji, da so bili časniki tako skopi s poročili s seje pred- sedstva ZKJ, je sledilo dvoj- no zadovoljstvo. Tako origi- nalno, vsemu ljudstvu toli- kanj razumljive vsebine in zaključkov seje ne bi mogel dati nihče, kot jih je tovariš Tito. Prepričana sem, da je Brionska posvet zdaj jasen najbolj preprostemu občanu, ki mu je v veliko olajšanje predvsem odločnost predsed- nika republike, da je napočil čas, ko bo Od besed napo- čil čas resnične akcije . ..« VSE KAR JE POVEDAL JE POMEMBNO ... Ing. DANICA BLAGOJEVIC — BERSUANEC, članica ob- činskega komiteja ZKS: »Ne vem, kaj bi bilo najvažnejše v govoru predsednika Tita? Ali lahko ob oesedah o na- šem nadaljnem razvoju in stabilizaciji izdvojim prob- lem '/zgoje mladega rodu, budnost poštenih ljudi do ak- tivnosti notranjih in zunanjih sovražnikov? Ne morem se odločiti, kaj me je v govoru bolj pritegnilo. Rečem le to, da je zdaj na nas, kako bo- mo občutek, da je govoril iz nas samih, ohranjaU jutri, ko bo treba te jasne in od- ločne podatke prav tako jasno in odločno uresničiti.« DA NI GOVORIL O PROBLEMIH KMETIJSTVA? JE! B020 JURAK, direktor združenja »Styrija«: »Dvakrat sem poslušal njegov govor in toliko boij sem vpijal nje- gove besede, ker sem kljub pomanjkljivemu obveščanju med sejo predsedstva vedel o čem teče beseda. Da je tako kritično nastopil je büo nujno tako za razmere znot- raj kot zunaj meja naše do- movine. Res, neposredno o kmetijstvu ni govoril, posred- no pa je Ali se pofesnost, odlaganje, kompromisarstvo in toleranca ne odraža tudi v kmetijski politiki. 2e tri leta meljemo tozadevne do- kumente ZKJ, ZKS in skup- ščin. Čutim prelomnico, če- ravno se nekoliko bojam, saj Tito ni prvič nastopil tako ostro, tako odločno ...« PROTIZAKONITOST IZVEN ZAKONA ... BORIS KMET, javni toži- lec: »Globoko soglašam z vsako besedo. 2elim, da bi takšna odločnost in jasnost sledila v naših prizadevanjih, da zadeve hitro m temeljito opravimo. Skrajni čas je že, da protizakonitost, iskanje lu- kenj m izobinje zakonitosti postavimo izven zakona. Ne- mogoče je, da bi mogli ver- jeti pravodobni statistiki, ki malone izključuje, da bi bilo pri nas kaj gospodarskega kriminala, nemorale v po- slovnosti, hkrati pa so infla- cijske tendence tako očitne. Skrajni čas, za tako odločne besede! Da jih je moral iz- reči kivariš Tito je žalostno predvsem, ker ni govril pr- vič tako..,.« XXX To je nekaj mnenj o govo- ru tovariša Tita. 2al nam je za izbiranje izjav bil na raz- polago kratek čas, kajti še veliko večjo odmevnost bi ugotovili, če bi vprašali tudi delavce iz neposredne proiz- vodnje, ki jih je Titov go- vor ogrel kljub hladu v praz- ničnih dneh. t JURE KRAŠOVEC SREČKO PRATNEttSER Ha, redka je priložnost, da more časnikar dohiti pod pero stanovskega kole- go. Ena takih je Srečko Pratnemer, ki bo v nekaj dneh srečal Abrahama in se tako uvrstil v gornjo skupino nad povprečjem življenjske dobe, ki jo v Jugoslaviji dosezajo časni- karji. Prav mu je. Da bt ga predstavljal? Za- kaj? Ne mine dan, ko pri- jeten glas napovedovalke radia Ljubljana napove: Naš sodelavec iz Celja, Srečko Pratnemer poro- ča... Potem se navadno oglasi njegov polbariton, polbas. Tako že dolgih ena- indvajset let. Je Srečko, zraven tega, da je časnikarski veteran, tu- di preprost občan, najbolj agilen sindikalni delavec med časnikarji in najbolj pišoči med sindikalnimi de- lavci. Njegovi najbolj zma- čilni razpoznavni znaki so usnjena torba čez ramo, v kateri je magnetofon, ži- vahne oči pod močnimi obr- vmi, ki so nad nosom stika- ta kot črni metlišči. Kadar nima zaprtih, se mu usta razpotegnejo v širok, dob- ročuten in sproščen na- smeh, ki se mu v rahlem dregetu vsiljuje na ustnici tudi če si prizadeva, da bi bil resen. Morda kdo kdaj pomisli, kaj ti časnikarji vedo o življenju? Ce kdo tega ve- liko ve, potem je to Srečko čisto zanesljivo, kajti kole- ga Pratnemer ima svoje ime — Srečko — čisto po naključju. Preživljaj, je ne- zamdno mladost v osem- članski družini v Makedo- niji, Celju, Mariboru, Ze- munu. Z instrukcijami in delom se je prebil do šest razredov gimnazije in po očetovi smrti odšel med vojne pilote. Da pilot je njegov drugi, oziroma prvi poklic. Prostovoljec ob iz- bruhu vojne, ujetnik, begu- nec, nasilno mobiliziran je v Romuniji dezeriiral, se na Sloi-aškem pridružil Rdeči armadi. Po vojni je delal pri železnici in tu so v njem odkrili smisel za časnikar- stvo, ki mu Od leta 1950 ne- prestano odreja način živ- ljenja, polno dinamike, ne- mira, veselih in trpkih tre- nutkov — zapisovalec življenja v času in prosto- ru. In energije ima ta člo- vek. Dolga leta je ob čas- nikarstvu še politični de- lavec v pravem pomenu be- sede, saj ga pri sindikatih nebi mogli spogrešiti Bil je svoj čas eden prvih se- kretarjev občinskega komi- teja ZK, ki so to bili po- leg redne službe in sicer v Šentjurju. To je namreč njegova domicdna občina, kajti v Velikem Lipogla- vu je prišel na svet kot sin hlapca in kmečke hčere. Kar je od takrat do danes od njega nastalo, je izključ- no plod njegovega samo- kritičnega truda. Želimo, Srečko, da bi s še nekaj desetletji pomagal spremeniti statistično pov- prečje »dolgoski življenja našega«. JURE USPEH NI PLOD KONJUKTURE -TEMVt ANALIZ TRŽIŠČA Ervin Janežič is za so- govornika predlagal diplo- miranega inžemrja v SIP Šempeter Janka Vošnjaka, vodjo razvoja. Kaj je pogojevalo hiter razvoj SIP-a in če je bila usmeritev v izdelovanje strojev za spravilo sena rezultat slučajnefja izbora ali ustrezniii raziskav? »Stroji za spravilo sena ne predstavljajo neke pov- sem nove usmeritve SIP-a, saj osnovo lahko najdemo že v prejšnji dejavnosti podjetja. Bivši Agroservis je bil ustanovljen kot ser- visna delavnica za kmetij- sko mehanizacijo, kateri se je kasneje priključil še avtomobilski servis in ključavničarstvo. Tako osnovano podjetje je nudilo ; ritve predvsem okoliškemu kmetijskemu področju 1 večjih prelomnic v razvoju podjetja je bilo leto 1! ko je podjetje začelo s proizvodnjo strojev za obira hmelja. V skladu s spoznavanjem, da obrtna pr vodnja ne nudi dovolj možnosti za hitrejši razvoj, daje zadostne akumulacije, je pričelo podjetje z int zivnim iskanjem možnosti zožitve programa in s t specializacije. Raziskave so potekale v več smei posebno pa so bile osredotočene v kmetijsko mehs zacijo. Tržne analize in natančne raziskave tehnološ zmožnosti podjetja so pokazale, da je za nas najV perspektiven program izdelava strojev za spravilo se po katerih naj bi se v naslednjih letih večalo popra vanje, proizvajalca pa do takrat pri nas še ni b: Pravilnost takšne usmeritve so v kratkem času po zali rezultati podjetja, saj se je obseg proizvodnje čal vsako leto za skoraj 50 odstotkov. Izdelki iz te novega programa pa so v razmeroma kratkem čs dveh do treh let predstavljali osnovno dejavnost p jetja. V tem obdobju je bila izredna skrb posvečg uvajanju sodobne tehnologije, s tem pa le bilfi pol zana tudi sprememba miselnosti, saj naši teh% iloo:; \ nes ne govorijo več v urah, temveč v minutah Hi tako je bila deležna velike pozornosti zasedba delovi mest in se je skladno s tem močno popravila kadrov« struktura. Vse to nam je omogočilo strokovni prist k delu in zagotovilo uveljavitev na našem trgu pr vsem zaradi kvalitete in cenenosti. Cene naših izdelh so za 20—30 odstotkov nižje, kot pa cene na zahodi evropskem tržišču. Pri nas stane n pr. traktorski ob čalnik 6500 din, v Avstriji, ki je poznana po velita številu proizvodnje kmetijske mehanizacije, pa 8500 d Tudi izvoz predstavlja v zadnjih letih lep del ni proizvodnje, kar ravno tako dokazuje konkurenč sposobnost našega podjetja. Pri vsem tem pa je p jetje poznano po sorazmerno visokih osebnih dohodk ki pod takšnimi pogoji niso rezultat izkoriščan.ia k' junktumih razmer, temveč prpdvsem plod vestnesra ( la, visoke produktivnosti, razvite tehnologije in pa ( bre organizacije dela« S tem .je razvidno, da ne gre izključno za trennt stanje tržnih razmer, temveč za rezultate plodneea st kovnega dela. Kakšna .je perspektiva in kateri de,javn bodo vplivali na njo? »Tudi delo na razvojnem področju je strokovno stavljeno. Z lastnim razvojem zasledujemo najnovej dogajanja doma in v svetu, pri čemer je v veliko kor tudi sodelovanje z inozemskim partnerjem. V norm nih razmerah bi morali samo povečevati obseg pro vodnje, da bi zadostili potrebam trga, saj je pri n razvoj kmetijske mehanizacije šele v začetni fazi. Na perspektiva sloni predvsem na razvoju živinoreje I tem pa predstavlja živinorejska proizvodnja dve tretji celotne kmetijske proizvodnje. Za naslednjih dvajf let predvidevajo strokovnjaki povečano potrošnjo me za enkrat in za polovico potrošnjo mleka. Ker pa d lata poprečno na kmetiji samo dva odrasla človel bodo živinorejci kos tako povečanim zahtevam san , z boljšo opremljenostjo s kmetijskimi stroji. Ns kmetijski strokovnjaki poudarjajo izredno pomen» nost voluminozne krme, ki je za zdravo rast govedi 4 obhodno potrebna in istočasno cenejša od močnih 4 mil. To pa lahko zagotovimo samo s strojnim spif vilom.« I Kakšna je zavzetost kmetov pri nakupu strojev? »Kmetje kažejo veliko zavzetost za nakup stroje Problem je v tem, da pri nas lahko vsak dobi kredit: nakup avtomobila, ki služi samo ozki skupini, za tra tor, ki bi bil pomemben za skoraj vse, pa težko ä ne. Ni enakih možnosti, kljub temu. da ima posredu od kmeta oziroma kmetijskih izdelkov osnovno kor'- standard vseh naših ljudi. Zadnji čas skuša skupni"' te probleme reševati, vendar še nismo dosegli tisti' rezultatov, ki bi vse probleme rešili.« Koga predlagate za naslednjega sogovornika? »Predlagam kmeta Ivana Kudra iz Pongraca, ki n® bi nadaljeval zgornjo misel in povedal kaj več o moi nostih nabave kmetijske mehanizacije, istočasno pa pove, za kakšne rešitve tega problema se bo zavzem^ kot novoizvoljeni poslanec gospodarskega zbora SR^ ker bi bila s tem obdelava celotnega kompleksa vpi^ šanja s tega področja zaključena.« , Tone Vra"" ŠLANDROVA IDEJA BO ŽIVELA... Pretekli četrtek je bila v razstavnih paxjstorih Muzeja revolucije v Celju odprta raz- stava načrtov m maket, ki So jih F>oslali udeleženci na- tečaja za postavitev spomeni- ka narodnemu heroju Slav- ku Slandru na Trgu Svobo- de v Celju. Kot je razstava pokazala, je natečaj naletel na nespričakovano velik odziv. Skupno je sodelovalo 14 raz- ličnih avtorjev, kiparjev in arhitektov, ki so zdaj budi širši javnosti predstavili svo- je zamisli. Razen dveh av- torjev — eden je svoj elabo- rat poslal prepozno, drugi pa ni predložil makete — So na razstavi zastopani vsi udeleženci natečaja. Nagrajeni so bili trije os- nutki. Prvo nagrado je pre- jel projekt pod šifro »1941-5«, kater^ avtorja sta akad. kipar Janez Pimat iz Ljub- ljane in dipl. ing. arh. Dušan Samec iz Celja. Druga na- grada je bila podeljena pro- jektu pod šifro »PERUTI«, katerega avtorji so bili akad. kipar Janez Boljka iz Lju- bljane in nskupina arhitek- tov z oznako RTB, tretjo na- grado F>a je dobil natečajni osnutek dipl ing. arh. Igorja Skulja IZ Ljubljane, fci je bil odposlan pod šifro »54321«. Avtorja spomenika, ki bo v prihodnje krasil celj- ski Trg svobode, sta torej kipar J. Pimat in arhitekt D. Samec. Svojo odločitev za podelitev prve nagrade pa je komisija takole utemeljila: »Natečajni osnutek predsta- vlja idejno in oblikovno zgo- ščeno stvaritev. Prisotna je misel kamnite odmaknjenosti, ki je različna in sodobna. Gre za obliko čiste kocke na podstavku, ki je skladno in elegantno kombinirana tudi s svojim kamnitim jedrom. Im- presdonira suverena, oblikov- no moderno zasnovo s sodo- bnim plastičnim materialom, saj skozi medaj tega paxjsoj- nega matetniala ostaja lik Slavka šlandra v danem piro- storu izvenčasovno priso- ten ...« Obiskovalcem razstave je pol^ maket in načrtov na vpogled tudii celotna doku- n»entacija o delu strokovne kamisdje, ki je predložene projekte ocenila. ZDENKA STOPAB # Slavnostna govor na množičnem koncertu ob za- ključku letošnjega jubilejne- ga mladinskega pevskega fe- stivala 6. jimija na Muzej- skem trgu bo imel generalni sekretar zvezne konference SZDL Beno Zupančič. Zdru- ženemu zboru bosta dirigira- la Vid Marčen iz Celja in Ivan Marin iz Velenja. # Poleg petih zborov iz inozemstva bo na festivalu nastopil tudi slovenski otro- ški zbor »Kraški slavček« iz Devin — Nabrežine pri Tr- stu. Zbor, ki ima 60 i>evcev, vodi prof. Sergij Kadovlč. 9 Dva zbora bosta na celj- sko prireditev odpotovala z avionom. To sta zbor iz Fin- ske in zbor RTV iz Bukare- šte v Romvtniji. Vsi zbori iz inozemstva pa bodo poleg nastopa v Celju pripravili še več samostojnih koncertov po najrazličnejših krajih Slove- nije. Nastopali bodo skupaj z gostitelji. ^ Nastop pevskih zborov bo letos prvič ocenjevala me- dnarodna strokovna komisija, v kateri bo tudi priznani giasbend strokovnjak iz Če- škoslovaške, prof. Mdilan U- herka iz Liberca. % Organizatorji že dobiva- jo prve prošnje za rezerva- cijo prenočišč ör vstopnic, konkretno iz Beograda. Do- bro pa poteka tudi akcija med celjskimi družinami, ki naj bi za noč ali dve spreje- le pod svojo streho mlade osnovnošolske pevce. % Takoj F>o končanem celjskem mladinskem pev- skem festivalu, ki mora pre- seči vse prejšnje, bo mladin- ski zbor III. osnovne šole pod vodstvom Vida Marcena nastopil na srečanju korcško- slovenskih zborov v Voits- bergu v Avstriji. T. VRABL Prvonaerrajeni osnutek pod šifro 1941—5, katerega av- torja sta akademski kipar Janez Pirnat iz Ljubljane in dipl. ing. arh. Dušan Samec iz Celja. ATEUE ZA LIKOVNE USTVARJALCE? Pododbor Društva sloven- skih likovnih umetnikov v Ce- lju je sprožil akcijo za ure- ditev ateljejev v adaptiranih hišah starega mestnega jedra. Gre za to, da bi Stanovanj- sko podjetje, ki obnavlja sta- re hiše v starem mestnem je- dru upoštevalo tudi želje sli- karjev in jim — tam, kjer so možnosti — sčasoma ure,- dili ateljeje, ki bi omogočali boljše pogoje za njihovo us- tvarjanje. TreinulJio ima v Celju atelje samo kipar Ciril Cesar, med- tem ko si je akadem- ski slikar Avgust Lav- renčič predelal določen prostor v atelje. Vsi ostali celjski slikarji, med drugim tudi oba Lorenčaka, Povše, kip>ar Tomanič, ne nazadnje še ne član mladi slikar iz Vojnika Krivec itd., so brez ustreznih ustvarjalnih prosto- rov. Akcijo pododbora DSLU je podprla tudi celjska kul- turna skupnost s pripombo, da se bodo o konkretni po- moči in sodelovanju pogovar- jali takrat, ko bodo znane tu- di prve lokacije ateljejev. Slikarji se zavedajo, da vseh ateljejev ne bo možno zgra- diti oziiroma v starih stavbah priilagoditii likovnemu ustvar- janju v krajšem času, ampak šele v nekaj letih. Gre pa za zanimiv primer pcanoči li- kovnemu ustvarjanju celjskih slikarjev, katerega je treba samo podpreti. Podobne re- šitve so že zaživele v Ljub- ljani (ceäo v novih stavbah!), Mariboru in drugod. T. VRABL OTROCI O »ŠTIRI- NAJSTI« V RISBI Učenci osnovne šole v Laš- kem so v počastitev 30. ob- letinice OF in praznika dela pripravili s svojimd učd^telji razstavo otroških grafik pod geslom »Pohod Xrv. divizaje na Štajersko«. Razstavo .so odprli na dan ustanovitve OF ob pomoči muzejske zbirke —oddelka NOV in občinske- ga odibora ZB NOV. Zapis o tej razstavi bomo še pasre- dovali. Razstava je odiprta do 9. maja. JUTRI KONCERT KOMORNEGA ZBORA Čeprav smo ga tudi po pro- slavi ob dvajsetletnici uspeš- nega dela videli in slišali na različnih prireditvah in pro- slavah in zlasti med delovni- mi kolektivi, se člani celjske- ga komornega moškega zbo- ra po dveh letih tokrat zno- va predstavljajo Celjanom na celovečernem samostojnem koncertu. Za svoj nastop so si izbrali jutrišnji dan, petek, 7. maja. Koncert bo v veliki dvorani Narodnega doma ob 20. uri. Ni naključje, da vlada tu- di za jutrišnji nastop izred- no zanimanje. Zbor ima ve- liko prijateljev in veliko šte- vilo je tistih ljudi, ki radi prisluhnejo njegovemu petju. Pričakovanja niso zaman. Zbor bo nastopil v pomlaje- ni sestavi, hkrati pa je tre- ba povedati, da se je tudi staž drugih članov za toliko povečal, da prenekateri ra- čunajo na nova in višja Gal- lusova odličja. Za jutrišnji koncert je zbor pripravil spored, v kate- rem je polovica novih pe- smi. V njem bodo prevlado- vali domači avtorji, čeprav tudi klasikov in drugih ne bo manjkalo. Nekatere pe- smi, ki jih bodo zapeli na tem nastopu, bo zbor posnel tudi za svojo prvo gramofon- sko ploščo pod naslovom »Sloven'c Slovenca vabi«. In kot že dobrih 20 let, bo zbor tudi jutri nastopil kod taktirko prof. Egona Kune- ja. M. B. Kulturna prizadevanja PIŠE: STEFAN ŽVIŽEJ Pretekli teden je bila v Ce- lju redna dveletna skupščina Zveze kulturno prosvetnih organizacij občine Celje. Ta skupščina bi marala biti že v decembru pre^teklega leta, ven-dar so jo odlagali pred- vsem zavoljo ustanavljanja Teaneljne kulturne skupnosti, kajti marsikomu ni bilo jas- no, kaj bo ta organizacija v prihodnje še delala. Taka vprašanja m se vsiljevala predvsem tistim, ki so nje- no delo premalo poznali in skušali obenem imeti vpliv- no besedo ob sestavljanju koncepta dela v Temeljni kul- turni skupiKXsti. Vsebina razprave in skle- pov skupščine v letu 1968 pa le ne daje dovolj svetlobe na kompleksen kritič«! po- gled na uspešnost dela naše organizacije, je dejal v svo- jem uvodnem referatu pred- sednik I\'an Bele. Uspešna je le tista organizacija, ki vedno jasno in realno opre- deli svojo vlogo in ki to vlo- g tudi uresničuje. Pomemben mejnik za opredeljevanje na- še vloge je vsebina V. kon- gresa ZKPOS iz leta 1968. Smernice, ki jih je sprejel ta kongres, morajo biti še da- nes temeljno vodilo pri naših prizadevanjih. V .smernicah se ZKPOs proklamira za or- ganizirano silo vseh za kul- turo razvnetih občanov, ki naj v družbi deluje kot mno- žično kulturno gibanje — je nadaljeval predsednik iBele. Tako vlogo pa je mogoče uresničiti le z vsestranskim ixjvezovanjem in sodelova- njem ter z vodenjem poh- tike čim širše odprtosti. Na splošno pa v preteklosti so- delovanje s poklicnimi kul- turnimi ustanovami ni bilo sproščeno predvsem zavoljo tega, ker je neurejeno, neza- dostno in na proračunskem sistemu temeljeno financira- nje kulturnih dejavnosti med nosilci teh dejavnosti v bor- bi za obstanek vzbujalo ri- valske odnose. Pričakujemo, da se bodo razmere s samo- upravnim sporazumevanjem v kulturnih skupnostih znat- no spremenile, je zaključil te pomembne misli predsednik Ivan Bele. O materialu, ki so ga vsi delegati sprejela že vnaprej, o uvodnili mislila predsednika Beleita in o poro- čilu tajii.ika Štefana Zvižeja, ki je izhajalo predvsem iz konkretnih ugotovitev, se je ruz\'ila živahna razprava. Jur- če Vreze, glavni tajnik Mla- dinskega pevskega festivala, je poudaril pomembnost mla- dinske glasbene vzgoje mla- dih in njihovo vključevanje v dru.štvene sekcije. Zavzel se je tudi aa ustanovitev os- rednjega mladinskega pevske- ga zbora, ki bi nadaljeval začeto delo v osnovnih šo- lah. Profesor Egon Kune j, je poudaril v svojem prispev- ku predvsem nujnost načrt- nega prc^rajniranja celotne dejavnosti in enakomerno po- razdelitev kuJitumÄh prire- ditev skozi vse leto. Tovariš jakob Majcen, ravnatelj Os- novne šole I. celjske čete, se je lotil enega izmed zelo delikatnih vprašanj: kako za- jeziti po^>iavo tako imenova- ne »šund literature« in ua«>- žemh pornografskih revij ter časopisov. Podprl je tudi pri- zadevanje te organizacije na filmsko vzgojnem področju, saj v njih prednjačd pred vse- mi osit-alimi organizacijami v vsej Sloveniji. iEno izmed osrednjih vpra- šanj je bilo tudi pravilno kad- rovanje in vzbujanje interesa za to dejavnost. Poleg vse- binskega je namreč ta prob- lem iz leta v leto tako nara- stel, da stopa v ospredje daleč pred ostalimi, števil- ni delegati in gostje so s svojimi predlogi bogato obo- gatili material, ki bo služil komisiji za sestavitev skle- pov. » Dosedanji predsednik Ivan Bele je bil ponovno soglas- no izvoljen za to funkcijo, podpredsednik bo tudi v pri- hodnje Drago Predan, tajnik pa Štefan žvižej. še .nekaj moraniio pripisati. 2e uvodoma smo omenili, da je bila konferenca kratka. S tem pa ni rečeno, da bi bila okrnjena ali orops^ za raz- pravo in splepe. Nasprotno: bila je konkretna, konstruk- tivna in strnjena. Takih kon- ferenc si lahko želi sleherna organizacija. Jutri popoldan ob 17. uri bo v Liko\Tiem sa.lonu Celje otvoritev predzadnje razsta- ve v sezoni 70-71. Tokrat se predstavlja skupina osmih is- trskih silikarjev mlajše in srednje generacije iz Labina. To je že več ali manj pri- znana umetniška skupina, ki je v zadnjih letih veliko svo- jega umetnišk^a ustvarjanja unesla tudi v samo podobo Labina. Upravnik Likovnegä salo- na Juro Kishnger je pred ot- voritvijo razstave »Labinski ateljeji« povedal: »Upravni odbor Likovnega salona Ce- lje se je že lani odločil, da bo vsako razstavno sezono pripravil vsaj eno po mož- nosti pa dve razstavi likov- nih del umetna kov iz ostalih jiigoslovanskih republik. Pri tem ga je vodilo predvsem spoznanje, da je kuiltuma po- vezanost med posameznimi jugoslovanskimi narodi nepo- trebno in neupravičeno majh- na. Tako Slovenci včasih bolj poznamo kulturna dogajanja v drugih državah Evrope in po svetu, kot v drugih re- publikah naše lastne države. I>a bi temu odpomogli in v okviru svojih možnosti pri- spevali k spoznanju Mkovne tvornosti ostalih jugoslovan- skih narodov, smo uvrstiM v pwogram to razstavo. V se- zoni 70-71 je ta program po- vsem izpolnjen, saj je bila ot- voritvena razstava sodobne srbske grafike, adej pa bo skupinska razstava istrskih Likovnikov iz Labina.« Ob tej priložnosti so likov- niki iz Labina in celjski pod- odbor DSLU izdali skupen dvojezični katalog z vsemi podatki o slikarjih, ki bodoi razstavljali, dop>olnjen z re- produkcijami. Celjski likov- ndikd pa so že zdaj povablje- ni T Labdn, kjer naj bd raz- stavlja v jeseni. Gre torej tuda za konkretnejše in tes- nejše sodelovanje dv^ likov- näh skupän. T, VRABL ZLATA KRAŠOVEC: LJUBLJANSKA SREČANJA Dr. SAVO POBERAJ Staro resnico, da pretira- na neziahtevnost nd ravno od- lika časnikarja, sem prvič tu- di sama spoznala, ko sem prosi'la za razgovor doktorja Savo Poberaja. Kot pcHiavadi, sem tudi tokrat predlagala, naj čas razgovora izbere sam. Morda je bila le šala, ko mi je predlagal, da bi se srečala enkrat septembra. Ampak v tistem trenutku ni- sem čutila ndti trohice' nag- njenja do humorja te vrste. Vedela sem samo, da moram spremeniti taktiko in preiti v napad. No, že naslednji dan sam doktorja Poberaja obiskala na njegovem domu. Dr. Savo Poberaj je doma šmaotnega ob Dreti. Med vojno je njegovo družano pot odvedla v Sarajevo. Tam je 2saceä obiskovati gimnazijo in tam pi^rikrat dobil r roke tudi učbenik fizike — last njegove sestre, ki je takrat hodila v četrti razred. Fizika ga je tako pritegnila, da jo je začel prizadevno študirati in tega .ni nikoli več opustil. Po končani vojni je postal sošolec Predana, Šepeta in Mušiča na celjski gimmaaiji. Sam pravi, da je bid njegov razred nekaj posebnega zato, ker So se vsi že takrat od- ločili za svoj kasnejši poklic. Izredno zanimanje Sava Po- beraja za fiziko je bdlo goto- v\o edind vjirok, da so nui profesorji fizike na gimnamji često odstopali svoja preda- vanja. Po matiMi je študiral fiziko na VKiiiverai t Ljubljani. Ta- koj, ko je diplomiral, se je zaposlil na institutu »Jo- žef Štefan«. V 23ačetku se je posvečal iiaiki trdih snovi, potem pa fiziki plazme — vtekoöinjenih plinov. To po- dročje je danes zelo važno za ostrofiziko in za raziskave vesolja, s to plazmo skušajo pridobivati atomsko energi- jo iz vodikovega izotopa dev- terija. F^i temperaturi več milijonov stopinj, se z zli- tjem devterija pri vodikovi bombi nekontrolirano spro- šča ogromna energija. Znar>- stvenikd p» vsem svetu ae trudijo odkriti postopeüc, t katerem bd büo to sprošča- nje kontrolirano. Ker je vodi- ka pcyvsod dovodj« Itoiiko po- stane praktično neizčrpno go- rivo (m še strateško pomem- ben nd). Hikratd bi se moč- no zmanjšala nevarnost one- snaženja zraka z radioaktiv- nimi snovmi. Načrti, s katerimi je bü omogočen močno skrajšan postopek merjenja na podro- čju fizike trdih snovi, so bi- li predmet njegove doktor- ske disertacije. Medtem ko sem napenjala možgane, da bi njegovim mislim lahko sledila, je on vso reč razla- gal, kot da bi šlo aa najboij preprosto hišno opravilo. In res. Za dr. Poberaja je fSajLka delo in konjiček hkra- ti: »Res je, da znanstveno ra- ziskovalno delo zahteva veli- ko študija. Zmotil pa je mnenje, da to dek) znanstve- nika bremeni. Ko večkrat po- zno v noč študiram, tega ne delam zato, ker bi moral, ampak ker me delo zadovo- ljuje.« In spomtini na Celje? V glavnem prijetni. Zlasti zato, ker so bila to pnra leta svo- bode in so se ljudje otresla strahu. Sicer pa so celjska spyomim vezani na dijaški dom, na redke obdske v ki- nu, predvsem pa na študij — predvsem fizike. Tako je tekel pogovor » Savom Poberajem od takrat, ko So se njegovi trije fanti- či stnunno odpravljali v po- steljo, pa do takrat, ko sem se poslovila in ae je lahko spet posvetil — uganete i» VMil — £i2ijldL PRAZNIČNE ZDRAVICE Praznični torek v Laškem na dan tridesete obletnice ustanovitve osvobo- dilne fronte. V gostišču »Hum« je bil sjrrejem za devet občanov in tri orga- nizacije, ki so v jubilejnem letu do- bili priznanje OF. V družbi spomeni- čarjev, vodilnih mož političnih orga- nizacij v občini, predsednikov krajev- nih organizacij se je po kratkem sve- čanem uvodu razvil razgovor ob pri- grizku in okrepčilih. Svečani del sem, odkrito povem, zamudil, v prepričanju, da je osma ura zjutraj napovedana z rezervo. Pa ni bilo tako. Veterani imajo dobro staro lastnost — točnost. Da je slavnostni gel tako hitro minil, pa končno ni ni' čudnega. Takšnemu občinstvu, kot so bili povabljeni, o po- menu Osvobodilne fronte pač ni bilo treba na široko razlagati. Pa So se ta dan zvrstile tudi zdra- vice. Najprej je slavljencem nazdravil sekretar občinske konference SZDL Jo- že Kos, Za njim predsednik komiteja mladine, ki je veteranom OF zaželel še mnogo let, da bi z obujanjem tra- dicij krepili podobne vrline med mla- dimi. Lojze Lešnik, eden od soustanovi- teljev pokrajinskega odbora OF za Šta- jersko iz leta 1941 pa se ni določeno izrazil, v imenu katere gen.eracije dvi- ga čašo, ko se je v zdravici obračal na mlajše in mnogo mlajše. Ko mu je to nekdo očital, pa je povedal, da je pred dnevi na proslavi v Igrišah pod Mrzli- co veljal za vodjo mladinske delegaci- je iz Laškega. Ker mi kot zamudniku niso mogli oprostiti, sem se le izjasnil zoper ta- ko zgodnjo uro na praznični dan z do- datkom, da tisti, ki so pred trideseti- mi leti spali, tudi' na jubilejni dan - lahko počnejo isto', ker jih nihče na- vsezgodaj ne vabi na proslavo. —ček Po prejemu so se dobitniki priznanj OF v jubilejnem letu še takole »ovekovečili« pred objektivom fotografskega aparata. NADOMESTNE VOLITVE Glede na to, da je bil do- sedanji odbornik občinskega zbora celjske občinske skup- ščine Rudi tPeperko pred kratkim imenovan aa sodni- ka za prekrške, je podal os- tavko na mandat občinskega odbornika. Tako bodo v 17. enoti za volitve v občinski zbor skupščine občine Celje v nedeljo, 6. junija letos na- domestne volitve. Ta enota pa obsega Vrunčevo, VeseloTO in Dalmatinovo ulico. Dečkovo cesto od št. 19 naprej, Nuši- čevo, Tkalsko ter Ulico Mo- se Pijade. KINO LMON: 6. maja še francoski bai-v- ni film »Ljubim te, ljubim te«; Od 7. do 9. maja japon- ski barvni film »iVIaščeva- lec iz Okinave«; od 10. do 12. maja italijanski barvni film »Pokvarjenci«. METROPOL: od 6. do 9. maja francoski barvni film »Poslednji Mo- hikanec«; od 10. do 12. ma- ja ob 16.30 in 18.30 uri ameriški barvni film »Rusi prihajajo«, ob 20.30 jugo- slovanski barvni film »Lili- ka«. DOM: od 5. do 9. maja francoski barvTii film »Doktor v rde- čem plašču«; od 10. do 12. maja amreiški barvni film »Nenavadna kraja«. DOBRNA: 8. in 9. maja ameriški bar- vni film »Rusi prihajajo«. Predstave v kinu Union in kinu Dom so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, na Dobrni pa v soboto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. IMENOVANJA člani obeh zborov skupšči- ne občine Celje so na zad- nji seji imenovali tov. Antona Čuka za tajnika sklada za zadeve invalidov in borcev NOV ter sklada za reševanje stanovanjskih vprašanj ude- ležencev NOV. Vrh tega so izrekli sogla- sje k razrešitvi Emila Sokli- ča, kot namestnika občinske- ga javnega tožilca v Celju. Tov Soklič bo namreč imeno- van za namestnika okrožnega jävnega tožilca, prav tako v Celju. Vprašuje: Milan Seničar Odgovarja: Hasan Bakijevič Kam po sladoled? Jasno, k Bakiju! To je nekoliko bolj znano ime ali skrajšano Ba- kijev č. Koliko otrok je že kupilo sladoled pri Bakijevi- ču nekoč v Zidančkovi ulici in sedaj na Tomšičevem trgu lahko samo ugibamo. Roko na srce — veliko je proda- jaln sladoleda in še več vo- zičkov oziroma modemih a- paratov v Celju, ampak, če hočeš resnično dober slado- led, boš zavil k Bakijeviču. Pa tole ni nobena reklama, verjemite. Tako je! In zakaj? »Zakaj je vaš sladoled ta- hko dober?« »Ne vem, tako pravijo drugi, še sanitarna.« »No, vseeno zakaj?« »Borimo se za obstoj in kvaliteto.« »Imate svoj recept, ki ga no- čete zaupati?« »Imam svoj recept, vendar ne bi govoril o njem.« »Ga nikomur ne poveste?« »Ne rad. Veste, vse je odvisno od materiala in dobre volje tistega, ki slado- led dela.« »Katere so osnov- ne sestavine sladoleda?« »Za vanilijev sladoled je potreb- no mleko, sladkor, jajčka, va- nilij. To je osnovna zmes, ki jo potem premešamo. »Koli- ko gre dnevno sladoleda v vročih mesecih?« »Tako od 20 do 30 litrov.« »In koliko škrnicijev je v enem litru.« »Od 18 do 20«. »Ga po va- šem mnenju veliko prodate?« »Niti ne, ker sedaj imajo v Celju že na vsakem vogalu tiste vozičke.« »Kakšna je kvaliteta sladoleda v teh mo- dernih aparatih po vašem o- kusu?« »Oprostite, ampak ni- komur se ne bi rad zameril. Menim, da je nekakšna sred. nja kvaliteta.« »Kaj mu manj- ka?« »Zdi se mi, da je v njem premalo materiala.« »Zakaj ste se preselili iz Zi- danškove ulice?« »Ni bilo vse odvisno od naše volje. No, Icljub temu, je tu mnogo bolj prometno. Bliže smo centru. »Imate veliko stalnih strank?« »K sreči dovolj.« »Od kdaj ste v C;elju?« »Od 6. marca 1946.« »Vam je tu všeč?« »Iz- redno, saj sem irnel že nekoč željo, da bi živel v Sloveniji.« »Kako je s prodajo peciva?« »Nekoliko slabše odkar ga prodajajo v vsaki . samojKV strežbi in pekarnah.« »Je bU tudi vaš oče slaščičar?« »Bil. Delal je celo v Romuniji.« »Bo tudi vaš sin?« »Želim si, sicer bomo pa videli, čeprav ga že uvajam v posel.« »Se vam ne zdi, da vi iz vaših kraji'v pripravljate boljše pe- civo kot Slovenci?« »Mogo- če zato, ker je pri nas pre- cej orientalskih specialitet?« »Jeste pecivo?« »Ne rad, kaj bolj kislega.« »Na primer?« »Solato« »Veliko delate?« »Veliko. Tudi po 20 ur na dan.« »Je dohodek temu pri- meren?« »Je in ni, avtomo- bila še nimam.« SLG četrtek, 6. maja ob 19.30 uri Claudel: »Zamenjava« za IV. mladinski abonma in izven. Petek, 7. maja ob 17.30 uri Büchner: »I^eonc^i hi I^ia« za 3. šolski abonma in iz- ven. Sobota, 8. maja ob 19.."iO uri Vitomil Zupan: »črvi« — gostovanje Primorskega • dramskega gledališča iz Nove Gorice. Vstopnice so v prodaji v petek od 18..30 do 19.30 ure ter dve uri pred pričetkom. Rezervaci- je po telefonu 29-60. Torek, 11. maja ob 19.30 uri »I^eonce in I^ena« za VI. mladinski abonma in iz- ven. Sreda, 12. maja ob 17.00 uri »Iveonce in I^ena« za abon- ma upokojenci in izven. Četrtek, 13. maja ob 20.15 uri Strindberg: »Gospodična Julija« — gostovanje v No- vi Gorici — v Solkanu. DEŽURNA LEKARNA Do sobote, 8. maja, je de- žurna lekarna Center, Vodni- kova 1, od sobote, od 12. ure dalje pa Nova lekarna, Tom- šičev trg 11. PAZITE NA ODREZKE Pri nedavnem popisu prebi- valcev in stanovanj je sle- herni občan prejel tudi od- rezek z registrsko številko. To je majhen, a pomemben dokument, ki ga je skrbno čuvati. Ta listič oziroma re- gistrsko številko boste po- trebovali pri dvigu izpiska matične knjige za otroke, ro- jene Po 1. aprilu 1971. leta (registrska številka matere in očeta), isti listič boste po- trebovali pri dvigu izpiska iz mrliške knjige, pri prijavi poroke, pri odjavi oziroma prijavi srtalnega bivališča. Zato, pazite nanj! RAZŠIRITEV TRGOVSKE ŠOLE Na pobudo celjske občin- ske skupščine ter društva ka- drovskih delavcev je bil prej- šnji teden razgovor o seda- njem položaju in delu šol- skega centra za blagovni pro- met ter o potrebah in mož- nostih za razširitev šole. Šola je namreč že lani odklonila vpis 70 učencev, le- tos pa več kot 200. Zaradi tega se bodo trgovske de- lovne organizacije že letos srečale z nerešljivimi kad- rovskimi problemi, še večje težave pa bodo v prihodnjih letih, ko bo Celje bogatejše za nekaj novih trgovskih hiš. redki so, ki se lahk( čeprav niti ni tako težka bolj ljubosumno čuvati Zato smo si tudi izposoi Za primer in v opozorili manj javnem mestu. šoli bodo predlagali, da I problem skušala, vsaj začs sno, reševati z dislociranin oddelki v celjski občini ii tudi v drugih krajih. Vzp< redno s tem pa bo šola m silec programa za razširite šolskih prostorov, torej z novo investicijo, ki naj t zahtevala okoli 4.5 müijon din. Sicer pa so razpravljalci ž menili, da bo treba organiz ranost in smeri šolanja šo skega centra za blagovni pr( met prilagoditi potrebam g< spodarstva na -celjskem ol močju. RAZSTAVA FINŽGARJEVIH DEI v prostorih študijske knji nice so odprli razstavo vse objavljenih del F. S. Fini garja. Razstavljena so del! ki so izšla v samostojni knjigah ter po posamezni revijah, časnikih in broši rah. Razstava je lep prika ustvarjalnega dela priljublje nega slovenskega pisca. VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE v ponedeljek, 10. maja b šesta redna seja članov ko ference občinske organizaci Zveze komunistov v Celj Na njej bodo med drugii razpravljali o idejno poUÖ nih vprašanjih vzgoje in i obraževanja v Celju ter siP® jeli delovni načrt konferent in njenih organov za obd<^ je do septembra letos. ! ŽIVA LJUDSKA ŠEGA g (Zapis iz škofje vasi pri Celju) = V neposredni okolici Celja, v Škofji vasi, še trdno J živi ljudska šega, ki je vezana na Florjanovo, na dan = 4. maja. To je svojevrstno fantovsko koledovanje, ki g se še danes upira modernim oblikam življenja. M Na predvečer Florjanova se zbere skupina nepo- 1 ročenih fantov, sem in tja se jim pridruži tudi k^ 2 izkušenejši mož. Zbrani veseljaki se odpravijo od hiše s . do hiše, proseč darov z naslednjo pesmijo: = Prav lepo ime je svet Florjan, i; mi njega častimo = in prosimo ' ^ za svet'ga Florijana dar ... s Svet'ga Florijana vodimo, p špeha in jajec prosimo ... ^ Da b'vas obvar'val vseh nesreč, ^ pred ognjem pa največ! h Pesmi sledi nagovor enega izmed kolednikov. Ta- p kole se glasi: E »Se vam priporočimo za kurjega repičja, svinjskega Ti. obličja, pa tudi za kakšne kraljeve krone ...« ^ Res,' fante obdarijo večinoma z jajci, s slanino, ^ suhim mesom pa tudi z denarjem, p Zbrane darove — in teh ni malo — odnesejo v že ^ naprej določeno hišo ali gostilno, kjer jih hranijo za = konec tedna, ko si v družbi deklet, ob petju in ple- ^ su, privoščijo veselo večerjo, pripravljeno iz nabra- ^ nega blaga. Največkrat je to obilen jajčnik ali v trdo ^ kiihana jajca s solato. S to svojevrstno zabavo pote- p gnejo tudi do jutra, saj zbranih jedi ni mogoče kar ^ nä en mah pospraviti. Če so se za gostijo odločili v _ gostilni, so jo deležni tudi večerni, čestokrat pa še = jiitranji gostje. ' GG I da resnično popolnoma obvladajo slovnico, jvencev nas je malo in zato moramo še toliko ^vsaj pred tistimi najbolj grobimi napakami, izvezka ob telefonski knjigi na Starem gradu, i takšnih listkov v bodoče puščali na bolj ali TONE OBELNIK lec prejšnjega ted- na pokopališču v pokopali Toneta lika, bančnega u- pokoju iz Celja, fe v 76. letu staro- bieg precejšnjega prijateljev in znan- sorodnikov, se je kern grobu od nje- dr. Ervin Me- ii se je spomnil h zaslug zlasti na ragojnem področ- je Tone Grobelnik ( letih pred vojno h v sokolskih vr- bj\-idnejša mesta, fenovzgo jni^delavec e uveljavil tudi po ii MUHI EN MAH! graški ovinek je Karibda za vsakega, I, kolesarje, zlasti pa fee težkih vozil in and je požar upepe- »V mlin v enem kotu t Ovinka. Letos so zi- )rušili in tako je zdaj Sied boljši, če se že a en zavoj ni zananj- bo zdaj? Eddnstve- žnost je, da bi^oster ovinek spremenili v enojnega. Ni namreč 6e bo stavba obnov- starih razmerah, ali končno uresničena i bd spravili to pro- adrego s poti? A ČRETI OV DOM ^m partizanskem dve uri oddaljeni ?®kega gradi Planin- % Vransko nov pla- Prva plošča je pa bi dom po- ^ avgusta letos. V ® nekaj ležišč, ku- ^'arije in družabni jl^nar imajo zbran, I so ga Krajevna . Vransko, ZB in Občina Žalec. Zemljo je dru- štvu dal kmet Franc Pončak — bodoči oskrbnik. Pred- nost tega doma je tudi v tem, da je dostopen z av- tomobilom. tt GRADILI BODO Letos bodo pričeli z grad- njo planinske postojanke na Bukovici, ki spada pod Pla- ninsko društvo Zabukovica. Za to gradnjo se je upravni odbor Planinskega društva odločil na zadnjem sestanku. Ob tej priložnosti so izvolili gradbeni odbor, medtem ko so vaščani pripravljeni po- magati z denarjem in pred- vsem s prostovoljnim delom. NOVA UPRIZORITEV Prosvetno društvo Gotov- lje se pod vodstvom režiser- ja Avgusta Jordana priprav- lja na uprizoritev ljudske drame »Prisega ob polnoči«, člani igralske skupine meni- jo, da bo premiera v krat- kem. tt ZMAGA ZA PETROVČE v finalni kviz prireditvi v počastitev 30. obletnice OF, ki jo je pripravila Občinska konferenca ZMS v Žalcu je med petimi osnovnimi šola- mi zmagala ekipa Petrovč pred Žalcem, Polzelo, Šempe- trom in Braslovčami. Učenci so odgovarjali na vprašanja s področja »NOB v Savinj- ski dolini«. Istočasno je Ob- činska konferenca SZDL p>o- delila šestim učencem knjiž- ne nagrade za najboljše spise na isto temo, kot so odgo- varjali v kvizu. Prejeli so jih: Edita Birman iz Braslovč, Nada Petrove iz Griž, Irena Plaskan iz Prebolda, Franc Žagar iz Petrovč, Jana Kranjc iz šemp>etra in Nada Draž- nik iz Ponikve. Prireditev, v kateri so nastopali tudi pev- ski zbor iz Griž, folklorna skupina iz Šempetra in reci- tator, je izredno lepo uspela in še enkrat pokazala, kako priljubljene so podobne pri- reditve med mladino. SEMINARJI ZA REŽISERJE IN IGRALCE Na zadnji seji sveta kul- turno-prosvetnüi organizacij občine Velenje so kritično ocenili delo in poslušali po- ročilo komisije za ocenjeva- nje dram v tednu drame. Najboljši skupini sta bili ve- lenjsika in Šentilj ska. Hotenja mladih v okoliških krajih so pozitivna. Na seji so sklenili, da bo zaključek tedna drame v so- boto, 8. maja zvečer v ve- lenjskem kulturnem domu. Predstavila se bo igralska skupina iz Šentilja pri Vele- nju, ki bo uprizorila Trin- kausovo dramo iz vojnega ča- sa »Maščevanje«. Takoj po uprizoritvi bo svet pripravil z vsemj, igral- ci velenjske.^ občine kratek razgovor. Vse režiserje pa bodo nagradili s posebnimi priznanji. Sicer pa so tudi te prire- ditve spodbudile idejo, da bo treba za režiserje in igral- ce pripraviti ustrezne semi- narje. -v- ZAŠČITNA SREDSTVA Na seji delavskega sveta rudarskega šolskega centra so razpravljali o pravilniku za zaščitna sredstva. Sklenili so, da bodo do začetka 1972. leta pripravili nov pravilnik. Zanimiv je predlog, da bi zaščitna sredstva delavcem prodajaii. Delavci bi za to dobili iz skupnih sredstev ustrezno vsoto. Tako bi do- segli, da bi bolj kot doslej pazili na zaščitna sredstva. Prav tako so razpravljali o kadrovanju novincev in o predlogu, ki ga bodo posre- dovali pristojnim organom, da bi naj veljal za mlade ru- darje skrajšan kadrovski rok v JLA. Menijo, da bi skraj- šan rok povečal zanimanje mladih ljudi za rudarski po- klic. KLUBSKI VEČERI Na tednu klubskih večerov od 10. do 14. maja v pro- storih hotela Pake v Velenju bodo sodelovale samo tri ali štiri skupine. Večere oziro- ma programe bo ocenjevala po=?ebna republiška komisija. SEJA SKUPŠČINE Naslednja seja občinske skupščine bo 20. maja, kot so nam povedali v tajništvu občine. Posebne točke dnev- nega reda ne bo, obravnavali pa bodo zaključne račune in različna poročila. KONČNO ASFALT Te dni so pričeli z asfalti- ranjem zunanjih delov ožje- ga centra Šentjurja, kar je bila že dolgoletna želja pre- bivalcev, ki so sami prispe- vali 40 odstotkov. Zgradili bodo tudi novo igrišče za od- bojko. Dela bodo končana predvidoma že v maju. POVEZAVA Z OBČINAMI Postavitev spomenika bra- tom Ipavcem ima večji ob- seg. Občina Šentjur bo v teh dneh poslala vsem sloven- skim občinam posebno pla- keto, v kateri bodo zaprosili za pomoč pri zbiranju denar- ja za gradnjo spomenika zna- nim skladateljem. GOSPODARSKA MOč REPUBLIK Nedvomno je že dalj časa v ospredju politične dejav nosti javna razpi-ava o ustavnih spremembah. Tako v kri jevnih organi'zacijah Socialistične zveze, kakor v delovnil organizacijah občani^ in delovni ljudje intenzivno razprav Ijajo o posameznih ustavnih amandmajih, ki vnašajo bistve ne novosti v naš ustavotvomi sistem. Nov splet družbeni] odnosov, na višji kvalitativni ravni zahteva, da se temi ustrezno spremenijo in dopolnijo t/udi ustavna določila kajti konkretna družbena stvarnost jdh je že adavna prerastla. Zanimalo nas je kaj o teh vprašanjih sodij« delavci v proizvodnji,' pa smo jih povprašali, katere spre menibe so za njih najvažnejše in zakaj? Takole so odgo vorili na naše vprašanje: MARICA KAČ, uslužbenka: Najpomembnejši se mi zdi tisti del ustavnih sprememb na podlagi katerih se bodo republike bistveno okrepile, predvsem na področju eko- nomike. sedanji sistem preli- vanja akumulacije ni bil pra- vičen. Tudi pri nas imamo nerazvita področja, ki zao- stajajo in jim bo potrebno pomagati. Poglejte našo in- dustrijo, zastarele in iztro- šene naprave, ki jih bo po- trebno čimprej obnoviti, to bo pKDgojilo večjo produktiv- nost, ta pa večji standard. MARJAN VEBER, inženir: Ustavne spremembe so ne- dvomno odraz spreanenjenih družbenih odnosov na novem, višjem nivoju. Večja eko- nomska samostojnost repub- lik bo ob upoštevanju enot- nega trga ustvarila pogoje, da bo možno realizirati tudi prepotrebne naložbe v in- frastrukturi. Predsedstvo kot nov organ bo nedvomno od- igralo izredno pomembno vlo- go, predvsem kadar se bo- do pojavljali manjši kon- flikti, ki jih bo potrebno učinkovito sproti reševati. JOŽE PRIMOŽIČ, klepar: Eden osnovnih problemov preteklosti je bil v odliva- nju akumulacije. Z jačanjem republik na ekonomskem področju bomo nedvomno dosegli to, da bodo sredstva ostajala tam, kjer se ustvarja- jo. Prepričan sem, da bodo ustavne spremembe pozitivno vplivale tudi na nadaljnji raz- voj samoupravljanja. Zdi se mi, da z ustavnimi dopol- nili urejamo prenekatero po- membno vprašanje, ki je v preteklosti povzročilo mnogo glavobola na raznih nivojih. KONRAD KONČAN, labo- rant: iHitre spremembe v družbi so terjale tudi ustrez- nih dopolnil v ustavi. Pre- pričan sem, da bomo z uve- ljavitvijo postavljenih načel ustvarili boljše pogoje za de- lo, to pa pomeni tudi boljši standard. Prav je, da bo -vpra- šanje nerazvitih še nadalje skupna skrb, saj republike vsaka zase verjetno ne zmo- rejo uspešno reševati tega velikega problema. Ustavne spremembe bodo vzpodbudile tudi večjo aktivnost pK)sa- meznikov, ki ne bodo mog- li več stati ob strani. DANILO KRALJ, strugar: Ustavne spremembe so ve- lik korak naprej v razvoju naše samoupravne družbe. Najpomembnejše je nedvom- no v tem, da se bodo repub- like bistveno okrepile, pred- vsem na področju ekonomi- ke. Ce z zakoni ne bomo ustrezno uredili določenih zadev, se mi zdi, da znajo nastopati določene težave v zvezi z amandmanom XXIII, kjer je govora o privatnem delu. Spremembe bodo pozi- tiTOO vplivale na razvoj „sa- moupravljanja, predvsem na nivoju republike. Nobeiie.ga dvoma ni, da dajejo zaposleni delavci pred- nost predvsem tistemu delu predvidenih ustavnih spre- memb, ki neposredno zadevajo področje ekonomike. Sko- raj vsi bi# izjeme so si edini, da pomeni večja gospo- darska moč republik eno izmed bistvenih pridobitev, ki jih prina.šajo predvidene ustavne spremembe. Vsi se za- vzemajo za to, da se akumulacija troši predvsem tam, kjer se ustvarja, da se preliva v modernizacijo proizvod- nje in prepotrebno infrastrukturo. B. Strmčnik SREČANJA Z NAGRAJENCI OSVOBODILNE FRONTE — OLGA VRABIČ SPOMINOV JE VELIKO # Med tremi, ki so s celjskega področja prejeli republiška priznanja Osvobodilne fronte je tudi predsednica skupščine občine Celja Olga Vrabič. Ob tej priliki smo jo naprosili, da za naše bralce obudi nekaj spominov na predvojno delovanje Komunistične partije v rodnem Šoštanju. # »Spominov je veliko, kar preveč,« je povedala uvodoma, »in težko bi bilo izločiti nekaj tipičnih dogodkov tega časa. Osnovna razlika med delovanjem komunistov takrat in danes je prav gotovo v tem, da se je v tem predvojnem revolucionarnem obdobju delalo takore- koč noč in dan. Stalna akcija, stalni stiki z delovnimi množicami in nenehna borba z reži- mom, to so bile samo nekatere značilnosti takratnega dela.« # Dogodkov je bilo mnogo. Spomini so veseli in žalostni, takšni so bili tudi dogodki. Takratni časi so zahtevali seveda tudi povsem drugačne metode dela. Doživljali smo mnoge zmage in tudi poraze. Pogovor je stekel pravza- prav brez nekega posebnega uvoda. Ko sem jo poprosil, da naO mi pripoveduje o kak-šnih posebnih doživetjih in spominih na njeno pred- vojno delovanje se je lahno zleknila v naslonjaču. Videl sem, da »brska« po spomi- nih. da išče kje bi pravza- prav /iačela. Globoko je po- tegnila dim iz pravkar pri- žgane cigarete, ko jo je zmo- til telefon. Opravila je po- govor, se ponovno usedla v svoj fotelj in pričela pripo- vedovati: »Dogodkov in predvojnega delovanja je tako veliko, da bi le s težavo izločila neka- tere, ki bi jih kazalo pose- bej obdelati. Pogoji dela v ti- stih časih so bili razumljivo bistveno drugačni kakor so danes. Biti komunist takrat je pomenilo, "delati sleherni dan, biti pripravljen za ak- cije takorekoč v vsakem mo- ment^a in vedno ter povsod dajati od sebe vse, kar je človeku dopuščala njegova energija. No, te nam v tem burnem otodobju ni manj- kalo. Šoštanj, Pesje in Velenje skupaj je tvorilo eno partij- sko organizacijo s svojim mestnim komitejem. Velika gospodarska kriza je imela hude posledice tndi v šale- ški dolini. Vladala je velika revščina in beda, delavske mezde so bile mizeme, ne- sMidovoljstvo pa je bilo tudi med kmeti. Po vrnitvi šlan- dra iz Mitrovice, kjer je bil na robi j i, se je jxMiovno pri- čelo obdobje organizacijskega utrjevanja naših vrst. V Šo- štanju je bilo v tem času močno čutiti tudi pritisk ,kulturbunda', ki je imel močno zaslombo pri nekate- rih nameščencih v tovarni usnja. Kot protiutež vsemu temu sta delovali dve delav- sko prosvetni društvi in si- cer ,Vzajemnost' in ,Ivan Cankar' preko katerih smo na pol legalno izvajali naše Ix>litično delovanje. Za Par- tijo je bilo to obdobje zna- čilno tudi po tem, da je za- jemala predvsem mladino in to kmečko, delavsko, vajen- sko in Študentsko. Pomem- ben dogodek tega časa je bil štrajk v Tovarni usnja. Strajk je bil leta 1936 in je trajal dva dni. Kljub temu, da je bil stavka zatrta, da ni rodila pričakovanih reeulta- tov, je za nas pomenila po- memben dosežek, ki se je pokazal predvsem v veliki solidarnosti s strani kme- tov, malih trgovcev in obrt- nikov. Kmetje so na vozovih vozili stavkajočim hrano, mali trgovci in obrtniki pa so zaprli svoje trgovine, oziro- ma delavnice in tako izrazili svojo solidarnost s stavkajo- čimi delavci. Naša partijska organizacija je bila s stavko direktno povezana. Stalno smo bili v kontaktih s stav- kovnim odborom, posredova- li smo smernice za posameai- ne akcije, midili smo ogrom- no moralno politično podpo- ro pri ustvarjanju javnega mnenja, organizirali dovoz hrane. S pK>močjo naše teh- nike smo tiskali letake in drugo propagandno gradivo in tako sproti obveščali ja- vnost o dogodkih in njiho- vem razvoju. ^ Spominjam se, da me je osebno izredno prizadelo, da je kapitalistu uspelo razbiti štrajkovski odbor, ga razbiti od znotraj in si pridobiti ne- katere ljudi na svojo stran. Na nas, ki smo biU prežeti z eno samo idejo, idejo ustvaritve pravičnejše druž- bene ureditve, kjer bi ustva- rili enake pogoje dela in živ- ljenja za vse, pa propad star- ke seveda ni pomenil, da smo bitko izgubili, še bolj smo se vrgli na delo in pri tem upoštevali predvsem ti- sto i>ozitivno, kar je stavka dala, to je bila velika soli- darnost med množicami in povezanost pravzaprav vseh slojev od delavcev, preko ma- lih trgovcev in obrtnikov do kmetov. To je bila velika zmaga ob hkratnem porazu seveda. Drugi dogodek, ki mi je posebej ostal v spominu je bila proslava Cankarjeve smrti 1939. V okviru društva ,Vzajemnost' smo priprarvili proslavo, na kateri je v reci- tailu .Hlapec Jernej' nastopa- lo preko 100 ljudi. Proslava je bila v dvorani Kajuhove mame. Ob pričetku proslave je bila dvorana nabito pod- rta, tako da niti vsi niso mo- gli v dvorano. Ko bi s pro- slavo morali pričeti se je po- javil policaj in sporočil, da je sresko načelstvo proslavo prepovedalo. Na oder je sto- pil BIBA RÖCK in s^ročil novico zbranemu občinstvu, ter sporočilo zaključil z vprašanjem: ali proslava naj bo ali ne? V dvorani je na- stalo pravo huronsko vpitje in zahteve, da proslava mo- ra biti. Orožnikom ni kaaa- lo drugega, kot da so odšli in proslava se je pričela in kon- čala z velikim uspehom. Morda na videz nepomemb- na stvar, toda povedati je treba, da je bil ta dogodek zelo velika opora za nadalj- nje delo. Saj je ponovno pri- šla do izraza naša moč, ko smo na tak javen način de- monstrirali svoja stališča in poglede. Se posebej se spominjam državnih volitev leta 1938. Partijska organizacija je ta- krat pokrenila akcijo, da bi tudi ženske dobile volilno pravico. Organizirali smo zbiranje podipisov na celot- nem terenu. Od hiše do hiše smo obiskovali ženske in ta- ko zbrali preko 70 podpisnic, ki so izražale zahtevo po žen- ski volilni pravici. Cez nekaj dni so nekatere prišle in prosile za preklic svojega podpisa, ker so se ustrašile prevelikega eksponiranja, po- sebno v nekaterih primerih, ko so bili njihovi možje že itak iapoetavljeni stalnemu policijskemu pritisku. Akcija seveda ni uspela, pokaaala pa je med drugim vsaj to, da je bik) tudd med ženami iz- redno vrfjko takih, ki so simpatizirale z našimi ideja- mi in akcijami. To pa je že bilo nekaj, kar je bilo upo- števanja vredno. Akdjo zbiranja podpisov smo organizirali tudi 1. 1939. Takrat smo zbiraJl podpise s katerimi smo zahtevali, da se uspostavijo diplomatski od- nosi s Sovjetsko zvezo. V kratkem času smo zibrali preko 100 podipisov. Z zlomom stare Jugoslavi- je in prihodom Nemcev so se stvari seveda bistveno, za- sukale. že konec marca meseca, torej še pred priho- dom Nemcev smo šli v Ma- ribor in zahtevali od šefa tamkajšnjih zaporov, da iz- pusti vse politične zaporni- ke. Smejali so se nam in nam povedali, da bodo Nemci ra- viK) teh — komunističnih are- stantov prav gotovo še pose- bej veseli. No kasneje so se le omehčali in tik pred pri- hodom so naše ljudi izpu- stili. Med njimi je bil brat Janko. Dan po zasedbi Šoštanja je prišel predstavnik nemške komande in mi povedal, da imam hišni zapor in da sta- novanja ne smem zapustiti. Takrat sem bila sekretar mesitnega komiteja in takle hišni zapor ni bil ravno vzpodbuda za dek», ki ga .je bilo potrebno opraviti. Na vsak način sem morala do- biti stik z našimi tovariši, ki so se zadrževali v hiši Strop- nikovih. Postavilo se je vprar šan.^e, kako naj pridem tja. Zvečer, ko je biLa stroga p^, licijska ura, je bilo t» potpoj. noma nemog^e. Zato sn^ se odločili, da izipeljemo 2« devo kar pri belem dnevij] Toda kako? Odrešilno idej, je dala naiša hišna pomočnj ca, ki je bila tudi sama n^ Sa simpatizerka. Pri hij smo imeli majhen ročni vo zičak s katerim smo ,akcijo izpeljali. Služkinja me je ogositeje prihajajo do nae vesti iz najrazličnejših kra- jev Jugoslavije o posilstvih deklic, še otrok, odraslih žensk in tujih turistk. Pone- kod se domači fantje celo hvalijo s tem, kaj vse so pokazali dekletu iz inozemst va, ki je obiskalo našo drža- vo. Primer, ki pa smo ga za- beležili pred dnevi v bližani Mozirja verjetno nima pri- merjave. 83-letna N N. se je zve- čer vračala proti duanu. Na- slednje jutro so jo našli pri Triiavi. Ležala je v potoku Starko so takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pretres možganov. Vidne so bile tuda odrgnine po oogah Verjetno /xiravni- kom ni bilo težko ugotoviti, da je nekdo posilil nemočno staro ženičko. Delaivci UJV in milice so seveda takoj pričeli s pre- iskavo, kajti aločin je vzbu diil veliko vzinemirjenje med tistiimi redkimi, ki so zanj izvedeli. Kdo je človek^ ki je naredil silo betežni starki? To je bilo vprašanje, ki je .samo dan in pol monlo vse, ki so se zanimali za odkritje nasilneža. Odkrili so ga. 22-letna mla- denič je osumljen, da je na- redil silo 83-letm ženski. Gre za fanta brez zaposlitve iz okolice Mozirja, ki je bdi osumljen — baje — že po- dobnih dejanj. Ne bi huteld govoriti o »razücaiih« ali »iz- mišljenih« p>osilstvih, toda to, kar se je ^^odilo pri Mo- zirju je vredno najhinjše ob- sodbe, saj v nobenem pri- meru ne gre za drugega, kot za človeka, ki je tako bolan, da je nevaren svoji okolicd. M. SENICAR HUMOR CENE NA CELJSKEM TRGU Največ je bilo v tem ted- nu naprodaj solate, ki jo pri- peljejo iz Dalmacije in celo iz Mostarja. . Cena solate se je sukala od 4 do 7 dinarjev za kilogram, domača berivka pa je bila po 10 dinarjev za kilogram. Pojavila se je že mlada čebula po 4 dinarje za kilogram, stare pa je bilo tudi dovolj po 3 dinarje. Ve- liko je bilo tudi sveže špina- če po 8 do 10 dinarjev za ki- logram, stari krompir pa so prodajali po 1,20 do 1,50 di- narja. Sop rdeče redkvice je stal 1 do 1,50 dinarja. Domača jabolka so bila po 2,50 do 4 dinarje, uvožena pa po 6 dinarjev. Zelo lepe ba- nane so bile po 6 dinarjev, suhe slive pa po 4 dinarje za kilogram. Cena jajčk se je gibala od 50 do 60 par. n Velika je bila izbira sadik, prav tako lončnic, katerih cena se je sukala od 7 do 30 dinarjev. Fo nekaterih znakih sodeč, je v Carigradu izbruhnila ko- lera. Naše oblasti so takoj zaprosile svetovno zdravstve- no organizacijo v Ženevi naj brzojavno potrdi ali zanika te podatke, da bi lahko naše oblasti potem ustrezno ukre- pale in preprečile morebit- no širjenje te bolezni v Ju- goslaviji. Za milijon dolarjev bo znani škotski igralec Sean Connery zopet zaigral zna- menitega tajnega agenta 007 Jamesa Bonda — čeprav je nekoč izjavil (ko je končal snemanje zadnjega izmed fil- lov te serije), da ne bo nikoli več igral Jamesa Bonda. Premislil se je, kot je izja- vil, zato, da bi lahkg ves honorar (torej milijon dolar- jev!) podaril škotskemu skla- du za izobraževanje. Tudi na avstrijskih cestah so med minulimi prvomajski- mi prazniki zabeležili tragič- no bilanco prometnih nesreč. Večina se jih je pripetila za- radi nepazljivosti in alkohola, pa je nek avstrijski časnik to komentiral z besedami, da je med prazniki »alkohol pre.- vladoval v cestnem prometu.« Neki dezerter je v bližini belgijsko-nizosemske meje ubil dva belgijska policista, dva pa ranil. Na policijo je streljal iz avtomobila, parki- ranega tik ob meji. Po tridesetih letih sta si nekdanja sovražnika nazdra- vila s šampanjcem: Anglež Alfred Windebank in Italijan Fulvio Franchini. Anglež je sestrelil Italijaiia v letalski bitki nad Sredozemljem, po tridesetih letih pa sta se se- šla in popila steklenico šam- panjca — v znamenju spra- ve. Februarja 1974 bo ameriška vesoljska sonda »Mariner— Venera—Merkur« letela zelo blizu planetov Merkur in Ve- nera in tedaj lahko pričaku- jemo prve televizijske po- snetke obeh planetov — pr- vega iz razdalje 960 kilomet- rov, drugega pa iz razdalje 4827 kilometrov. Američane bo gradnja vesoljske sonde, ki jo i)o izdelala znana letal- ska družba Boeing, veljala 47 miiljonov dolarjev. Malen- kost v primerjavi z Vietna- mom. Zaradi odpora prebivalcev, ki niso pustili, da bi občina spremenila ulici ime, bo po- staja angleške policije v me- stu St. Ives še vedno v — Svinjski ulici. .. Kljub temu, da je policija prosila za spre- membo imena, občina na to ni pristala zato, ker so pre- bivalci (ki so očitno hoteli nagajati čuvarjem reda) za- grozili, da bodo uprizorili hude demonstracije. Ameriški admiral Elmo Zumwald, ki je ameriškim mornarjem dovolil nositi bra- de in piti pivo na ladjah (oboje je bilo nekoč strogo prepovedano), se ukvarja z mislijo, da bi uvedel povsem ženske posadke na bojnih ladjah. Sedaj je v ameriški vojni mornarici približno 42.000 žensk — vendar samo na suhem. Kaj pa morska bolezen? Ko so odprli oporoko, je bila 20-letna vdova angleške- ga milionarja Cliva Raphaela hudo razočarana. Mož ji je zapustil namreč »premože- nje«, ki je bilo vredno le — 26.50 dinarjev. Sedaj skuša izpodbijati veljavnost oporo- ke. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Osrednji notranje politič- ni dogodek zadnjih dni — ki mu bomo tokrat posvetili največ pozornosti ~ je bila vsekakor RAZŠIRJENA SEJA PREDSEDSTVA ZKJ na Bri- onih, seja, ki je trajala zdr- žema kar tri dni (minulo sredo, četrtek in petek) ter je bila v celoti posvečena razpravi o aktualno-politič- nemu položaju v državi ter o odnosih v ZKJ. Celotnega povzetka te ob- sežne seje kajpak ne moremo pvodati le v nekaj stavkih — na seji so sprejeli tudi vrsto pomembnih sklepov, ki bo- mo o njihovih glavnih točkah spregovorili še posebej. Že takoj pa napišemo, da je predsedstvo KZJ soglasno ocenilo RESNOST SEDANJE- GA POLITIČNEGA IN GOS- PODARSKEGA POLOŽAJA pri nas, položaja, ki upra- vičeno povzroča zaskrblje- nost naših delovnih ljudi. Zategadelj je nujno — takšno je bilo enotno mnenje pred- sedstva ZKJ — da uresniči- mo predvidene ustavne spre- membe z vsem, kar i^ njilj izhaja, kar je eden bistvenih pogojev za premostitev se- danjih političnih in gospo- darskih težav, ki jih ugotav- ljamo. In še: predsedstvo ZKJ poziva vse družbene dejavnike ~ predvsem vod- stva in člane ZK — da se za- vzamejo za uresničitev ključ- nih nalog v zvezi z začrtano stabilizacijsko politiko. Predsedstvo ZKJ je na svoji tokratni razširjeni seji tudi podrobneje razčlenilo vzro- ke za politični in gospodar- ski položaj 'v državi. Ti vz- roki so — po ugotovitvi predsedstva — predvsem v premajhni razvitosti SAMO- UPRAVNIH ODNOSOV, kar pride prav birokratsko-tehno- kratskim težnjam in silam ter zmanjšuje vpliv delavske- ga razreda na lastni družbe- no gospodarski položaj in na ta razvoj v celoti, nadalje se skrivajo vzroki za sedanji položaj v strukturalnih mot- njah v gospodarstvu in v NE- DOSLEDNEM URESNIČE- VANJU STABILIZACIJSKE- GA PROGRAMA v družbeno- političnih skupnostih in de- lovnih organizacijah, med temi vzroki pa je ne nazad- nje treba omeniti tudi nara- ščanje nacionalizma in raz- nih šovinističnih teženj. Zato je razumljivo, da so slednje težnje — kvarni na- cionalizem in šovinistična ne- strpnost — dobile v vrsti sklepov s tokratne razširje- ne seje predsedstva KZJ (v celoti gre za osem širših sklepov, od katerih vsak na- kaziije en del problematike ter vsebuje začrtano smer zja reševanje tega dela proble- mov) tudi določnejši pouda- rek. Boj za socialistično in razredno vsebino nacionalne uveljavitve — je rečeno v sklepu predsedstva ZKJ, ki se nanaša na omenjene tež- nje — boj za odstranitev os- tankov birokratskega centra- lizma in unitarizma TERJA ENOTNOST, ODLOČNEJŠI IN KONKRETNEJŠI BOJ zo- per vse oblike nacionalizma v lastnem okolju, kajti na- cionalizem je podlaga za zdriiževanje vseh protikomu- nističnih sil ter ruši enot- nost narodov Jugoslavije lin vodi k spodkopavanju enot- nosti ZKJ. Poseben poudarek v tokrat- nem obravnavanju aktualno- političnega položaja v drža- vi je dobila tudi sovražna podtalna dejavnost — ki se je PO oceni predsedstva ZKJ okrepila, ko izrablja naše no- tranje težave ter se opira na naše sovražnike v deželi. V sklepu te sovražne, protiju- goslovanske in protisociali- stične dejavnosti je bila or- ganizirana tudi akcija za RAZVREDNOTENJE POLI- TIČNEGA VODSTVA SR, Hrvatske in sicer z name- nom, da bi z medrepubliški- mi trenji in politično osla- bitvijo naši sovražniki zavrli nadaljnji samoupravni socia- listični razvoj v državi. Pred- sedstvo je sprejelo ugotovi- tev, da naši zvezni organi uprave, njihove službe in po- sameznikov v njih pri tem niso sodelovali v kakršnikoU vrsti zarote. Ob tem so na seji ugotovili tudi pomanj- kljiivost v delu posameznih varnostnih služb — pomanj- kljivosti, ki jih bo po skle- pu predsedstva ZKJ treba odpraviti v najkrajšem času. Vsebini s'klepov tokratne brionske seje rezširjenega predsedstva Zlf je bil skoraj v celoti posvečen, lahko re- čemo, tudi GOVOR PRED- SEDNIKA TITA na velikem ljudskem zborovanju 1. ma- ja v Labinu, na proslavi ob 50-letnici labinske republike. Ko govorim o naših se- danjih slabostih — je med dnigimi dejal predsednrLk Ti- to — mislim r^a to, da se moramo predvsem obrniti Jc sebi in biti neizprosni do vseh izkrivljanj in neusklajenosti, tako med nami v ZKJ kot v vsej naši družbi. In nadalje, ko je govoril o položaju v našem gospodarstvu; še zme- raj imamo razne megaloman- ske investicijske načrte, v vsem je mnogo divjanja, ki potem povzroči devalvacijo in krize. Dogovorili smo se, da ne bomo več dovolili in- vesticij brez kritja! Ob tem je predsednik Tito posebej POZVAL K ODGOVORNOSTI vse tiste Ijiidi, ki so na vo- dilnih mestih v gospodarstvu, bankah in drugih sektorjih našega gospodarskega življe- nja (in to so večidel komu- nisti), naj se vedejo tako, kot to zahtevajo od njih skle- pi ZK, ne pa tako, kot sami odločajo. V nasprotnem primeru — je določeno poudaril predsed- nik Tito — bomo z njimi uk- repali odločno in dosledno; ne samo tako, da jih bomo izključili iz ZK, ampak bodo morali tudi zapustiti svoja vodilna mesta! Lotiti se mo- ramo vsega, da bi čimprej premostili NAGIBANJA H KRIZI v našem gospodar- stvu, je ob tem še dejal pred- sednik Tito. Jasno je, da tega ni moč doseči že kar v enem mesecu — za to bo traÖii več mesecev naših skupnih na- porov in doslednih ukrepov, vendar moramo z vsem tem že sedaj res takoj začetii. UGIBANJA O POKOJNINAH KMETJE NE BODO ZMOGLI VISOKIH PRISPEVKOV — ENOTNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE — DEDOVANJE KMETIJ BREZ GOSPODARJEV Ljudje že veliko ugibajo o st:&rostnem ali pokojninskem zavarovanju kmetov, čeprav še niso znane nadrobnosti, kakšen naj bi bU zakoi^, ki ga pripravljajo. Bo za kme- tijstvo koristno ali bo le nova obremenitev? Kako bi kmečkim ljudem najbolj us- trezalo? Kaj bi kmetom najbolj us- trezalo, vei'jetno vemo vsi. Težave pa se pojavljajo pri usklajevanju tega z možnost- mi. Kje jemati dentvr za pre- živnine oziroma pokojnine? Gospodarski strokovnjaki so izračunali, da bi za pre- živnine ostatelih kmečkih gospodarjev — če bo starost- no zavarovanje, bodo preživ- nine, če pokojninsko pa pokojnine — potrebovali letno okrog 130 milijonov din. če bi morali kmetje pri- spevati vse, bi vsaka kmeč- ka družina plačala letno 1500 din. Letna preživnina bd bila 3000 din ali 250 din me- sečno. Večina kmetov ne zmore ta- lcih prispevkov, zato so re- publiški organi že obljubili eno tretjino. Poleg sedanjih dajatev je za mnoge tudi 1000 din letno preveč. Sliši se, da bi tudi za drugo tre- tjino prispevkov poiskali vire zunaj kmetijstva. Nekateri kmetje In občinski organi, ki se bojijo velikih novih da- jatev, pa menijo, da bi bilo treba delavsko in kmečko po- kojninsko zavarovanje zdru- žiti. Pravijo, da se je veliko kmečkih otrok zaposlilo dru- god in tam ustvarjajo do- hodke, zato naj bi družba podpirala ostarele kmete, če bi njihovi otroci ostali na posestvih, oni zdaj ne bi bili v breme drugim. Taka splošna mnenja in predloge je treba nekoliko razčleniti. Kmečkim ljudem bi naj- bolj ustrezalo enotno pokoj- ninsko zavarovanje z enako prispevno stopnjo od dohod- ka, kot velja za delavce. Po- misleke pa imajo delavci, ki bi mörali plačevati zvišane prispevke v korist kmetov. Ostareli kmetje, ki so zdaj sami na posestvih, so pred leti res morali skrbeti za svoje otroke, dokler se niso izučili in zaposlili. A tudi de- lavske družine so morale enako skrbeti za svoje otro- ke. Kmečki otroci bodo po smrti svojih staršev podedo- vali posestva, delavski pa ne. Zakaj naj bi torej prispeva- li za onemogle kmečke ljudi vsi enako? Tako smo pri vprašanju, ali ne bi mogli uvrstiti med dohodke za starostno ali pokojninsko zavarovanje kmetov tudi posestev, ki jih lastniki ne morejo več ob- delovati, bodoči dediči pa nočejo. Tega ne omenjajo le delavci, ampak tudi nekateri mlajši kmečki ljudje, ki na- meravajo ostati na kmetijah. Menijo, da bi tako lahko zni- žali prispevke delovnih kme^ tov za pokojninsko zavaro- vanje, ne da bi büo močno odvisni od družbe, če bi ča- kali le na podporo od drugod, bi se jim lahko zgodilo po- dobno kot pri zavarovanju, ko njihovi odbori morajo zviševati prispevke. Kmetje seveda ne bodo ra- di dajali posestev za preživ- nine ali pK>kojnine. Bojijo se, kaj bo čez nekaj let, če bodo cene še tako rastle kot do- slej, preživnine pa bodo zar ostajale za njimi, še bolj se bojijo, da bi jih otroci kle- li, če jim po smrti ne bi ni- česar zapustili. Ne morejo pa jim zapustiti na škodo drugih kmetov, ki bi morali plačevati za zavarovanje vi- soke prispevke, niti na ško- do delavcev, če bi zavarova- nje združili. Šele zdaj, ko smo začeli te stvari nekoliko razčlenjevati, ugotavljamo, kako so zaple- tene, če želimo, da bi bilo prav in pošteno za vse. Jože Petek ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Tiste, ki malce podrobneje zasle- dujejo dogajanja na zunanjepolitič- ni sceni, odstop prvega sekretarja CK enotne socialistične partije Nemčije niti ni preveč presenetil — namigovanja o tem je bilo moč za- slediti v resnejšem tonu vsaj že pred desetimi dnevi. »Leta zahteva- jo svoje,« je lakonično zapisal bivši šef nemške Partije, ki je bil na svo- jem položaju dve desetletji. Torej je starost — oziroma normalna za- menjava vodstva, kot so to označili uradno v Vzhodnem Berlinu — edi- ni razlog za tako odločitev Walter- Ja Ulbrichta, ki bo poslej le še pred- sednik partije, kar je nova funkci- ja in, kot vse kaže, nalašč izbrana zanj. 77-letni državnik je v nem- škem delavskem gibanju delal šest- deset let in je bil najstarejši vodi- telj partije v državah članicah Var- šavske pogodbe. Zamenjal ga je Erich Honecker, 51, ki je bil doslej sekretar CK in predstojnik partij- skega organizacijskega sektorja. Kljub uradni obrazložitvi, da gre pač za nujno in normalno kadrov- sko osvežitev vodstva partije, pa lahko pripišemo še neformalno mnenje opazovalcev, ki sodijo, da je Ulbrichtov odstop v tesni zvezi z odnosi med obema Nemčijama. Po tej inačici naj bi bil Ulbrichtov odstop eno izmed znamenj, ki na- poveduje spremenjeno stališče Vzhodne Nemčije v stikih z urad- nim Bonnom. Veliko bolj nepričakovano in za- to tudi malce skrivnostno pa je Po- dobno dogajanje v Združeni arab- ski republiki, kjer je bil kar čez noč razrešen svojih dolžnosti egiptovski podpredsednik Ali Sabri. V odsot- nosti uradnih pojasnil in razlag se lahko opazovalci naslanjajo zgolj na različna neuradna mnenja in dom- neve. Kolikor je moč verjeti tem vi- rom, gre za koncesijo Kaira pred obiskom aemriškega državnega se- kretarja za zunanje zadeve Willia- ma Rogersa v egiptovski prestolni- ci. S tem, da je odstavil podpred- sednika, naj bi predsednik El Sadat pokazal Američanom na najbolj mo- goč viden način svojo pripravlje- nost na kompromis za rešitev bliž- njevzhodne krize. Koliko je v tej razlagi resnice in koliko zgolj fan- tazije, je v tem trenutku skorajda nemogoče povedati, dejstvo pa je, da je bil podpredsednik Ali Sabri dolgoletni prijatelj Moskve. Sovjet- sko zvezo je obiskal večkrat, nazad- nje pa je bil tam decembra lani. Si- cer pa je Rogers, ki je pred tem obi- skal Aman (kjer se je izčrpno po- govarjal s kraljem Huseinom in mu predal osebno poslanico predsedni- ka Nixona ter verjetno obljubil vo- jaško pomoč) prispel že v Kairo, kjer bo imel pomembne razgovore z egiptovskimi voditelji. Mnogi z ve- likimi dvomi spremljajo Rogersovo turnejo po Bližnjem vzhodu in ne verjamejo, da bo šef ameriške di- plomacije uspel zbližati obe sprti strani — toda mednarodna diploma- cija je včasih igra presenečenj in če pesimisti sicer ne pričakujejo spek- takularnih preobratov, pa vsaj ne odklanjajo možnosti, da bi se iz Rogersove turneje vendarle utegnili poroditi pozitivni sadovi. Kambodža je še vedno brez vla- de, kajti tudi general In Tam je vrnil mandat za sestavo vlade — tako kot pred njim Lon Nol in princ Matak. Kriza se torej nada- ljuje in težko je predvideti, kako se bo končala. švedski premier Olof Palme in njegova družina so pod nenehnim nadzorom varnostne službe po grožnji, ki so mu jo poslali neznan- ci, da bodo ugrabili njegove tri ot- roke in jih ubili, čeprav švedske oblasti ne vedo, kdo bi bili anonim- ni grozilci, pa domnevajo, da gre za neko tujo emigrantsko organiza- ny Spencer je izjavil, da je njegova cijo. Narednik ameriške vojske Dan- četa pred dvema letoma v Južnem Vietnamu zagrešila zločin podoben tistemu, zaradi katerega je bil ne- davno tega obsojen poročnik Calley: v neki vasi naj bi iz maščevanja pobili okoli 30 civilistov. Njegova iz- java je vzbudila v ZDA vihar pro- testov in zahtevo, naj posebna ko- misija takoj začne raziskovati ta primer. V Turčiji je vlada izdala odlok o izrednem slan ju v 11 provincah — kar kaže, da se kriza še vedno ni povsem polegla. Proti koncu minu- lega tedna pa so se že pojavili prvi znaki umiritve, saj so med drugim znova odprli tudi istanbulsko uni- verzo, ki je bila nekaj časa zaradi bojazni pred študentskimi nemiri zaprta. Na'pariškem letališču Orly je prišlo do mučnega incidenta, ko je skupina kitajskih diplomatov sku- šala na silo spraviti v letalo paki- stanske letalske družbe nekega svo- jega diplomata, ki je bil po zatrje- vanju dežurnega zdravnika očitno omamljen. Pred tem je diplomat skušal dobiti politični azil. Zaradi tega je kitajsko veleposlaništvo v Parizu uradno protestiralo pri fran- coskih oblasteh. Policija je v Washingtonu areti- rala okoli 6000 demonstrantov, ki so protestirali proti vojni v Vietna- mu. Demonstranti so poskusili pa- ralizirati normalno življenje v ame- riški prestolnici, pa jim to zaradi odločne akcije policije ni povsem uspelo. Malikovalci sociali- zma, ne delajo sociali- zmu usluge. Brez cJružbe še pes pogine. Če je ponoči vsaka krava črna, zato še ni po(Jnevi vsaka bela. Ni velike razlike med prvim aprilom in ostalimi dnevi. Zamaknjeni ljudje ne vidijo resničnih nevarnosti. PREPROSTO IN JASNO O USTAVNIH SPREMEMBAH SAMOSTOJNOST REPUBLIK NA VSEH PODROČJIH ŽIVLJENJA lupm dopolnila prinaša- Miembne novosti tudi osebnega dela z delov- sredstvi, ki so last ob (,' z drugimi besedami privatnega dela, obrti, p na ljubo moramo fiti, da je bilo o tem v plasti precej nasprotu- J si mnenj, pogledov in jičanj, pa tudi različ- praktičnih rešitev. Neka- ko bili trdno prepričani, firneni vsaJca obrtna de- ta zametek kapitalizma, I ü našem družbenem in grškem sistemu ter BO nevarnost sa sociali- Bili so drugi, ki so se čila o tem vsebuje XXIV. ustavno dopolnilo. Kljub temu, da je Jugoslavi- ja sestavljena iz šestih re- publik in dveh avtonomnih pokrajin (Vojvodina in Ko- sovo v okviru republike Sr- bije), veljajo na celem nje- nem ozemlju enotna načela o gospodarski dejavnosti, o trgovini (prometu blaga), za- poslovanju itd. Sleherno po- djetje iz katerekoli republi- ke sme svobodno delovati kjerkoli v Jugoslaviji, pro- dajati svoje "blago in usluga, sprejemati delo, odpirati svo- je obrate, lokale, podružnice. Občine aH republike nima- jo pravice delati izjeme med delovnimi organiz-acijami, do- puščati, da bi, recimo, nekje lahko odpirale trgovine ali kaj podobnega samo delov- ne organizacije iz tiste obči- ne ali republike, druge pa ne. Vsak občan se lahko zaposli kjerkoli, če je seveda delo na voljo, in ne sme biti iz- postavljen razlikam, pa najsi prihaja od koderkoli iz Jugo- slavije. Za vso državo, določa XXIV. ustavno dopolnilo, ve- ljajo enoten denar in ista na- čela kreditne politike. Prav tako velja za vso državo isti sistem gospodarskih odnosov s tujino. Z vsem tem je za- gotovljeno, da bo jugoslovan- ski trg v resnici enoten, da bosta na ta način trgovina in gospodarska dejavnost sproščeni, da republike ali občine ne bodo zapirale vrat pred gospodarskimi or- ganizacijami iz drugih občin in republik. To je navsezad- nje v prid njim samim, saj Se na ta način uveljavlja konkurenca med podjetji, poživlja gospodarska dejav- nost, se širi in bolje oskrbu- je trg, omogoča izmenjava stjrokovnjakov in podobno. Nemogoče si je zamisliti, da bi se republike zaprle vase in s tem onemogočile konku- renco. To bi pomenilo plju- vanje v lastno skledo, siro- mašenje lastnega gospodar- stva pravzaprav. Seveda so pri vsem tem republike popol- noma samostojne, kar zade- va njihovo gospodarstvo, na- črtovanje in usmerjanje go- spodarskega razvoja. Njihova vrata morajo ostati odprta za vse, ki se hočejo enakoprav- no 'in ob pogojih, ki veljajo za njihovo gospodarstvo, vključiti v njihovo gospodar- sko življenje. Z družbenim načrtom Ju- goslavije se določa samo skupna gospodarska ix>liti^ za vso državo. Razumljivo je namreč, da bo potrebno tu- di v bodoče načrtovati neke okvire razvoja vsega jugoslo- vanskega gospodarstva, ven- dar ne na ta način, da bi z vrha navzdol, iz nekega dr- žavnega centra, togo naročali gospodarstvu kaj, kako in koliko bo delalo, časi takš- nega državnega planiranja so že zdavnaj za nami in ni- so bili ravno uspešni. Kot so deloma že sedaj, bodo v pri- hodnje republike v celoti od- govarjale in skrbele za svoj gospodarski in drugi razvoj. Družbeni načrt Jugoslavije Do na podlagi skupno oce- njenih možnosti in razvoj- nih pogojev gospodarskih or- ganizacij, občin in republik samo določal gospodarsko politiko za vso državo. BANKE, DAVKI IN SAMOSTOJNOST REPUBLIK Ustavna dopolnila prmaša- jo novost tudi v organizacijo Narodne bani^e Jug^jsiavije oziroma v delo m luuoge, ki jin opravlja. Kot aoaiej oo tudi v prihodnje opravljala emisijsko tunkcijo, Kar bi preprosteje m nekoliko p>o- enustavljeno pomeniiu, da bo izaajala denar. Novost je preavsem v tem, da bodopo- siej imele narodne banke tu- di republike, ki naj ne bi. bile samo nekakšne podi-už- nice Narodne banke Jugosla- vije, kot so zidaj, ampak naj bi v skladu z novim položa- jem ter pravicami republik sodelovale pri oblikovanju emisijske politike. Imele naj bi svojo besedo, ko bi šlo za odločitve o tiskanju de- narja, njegovem razdeljeva- nju, o določanju načel za kreditno politiko in podob- no. To seveda ne pomeni, da bo Narodna banka Jugoslavi- je z republiškimi narodnimi bankami odločala samostoj- no o vsem tem. Poglavitne odločitve bodo sprejemali us- trezni državni in družbeno- politični organi, ki bodo tu- di začrtavali osnove gospo- darske politike, katere nad- vse pomemben del sta prav emisijska in kreditna poli- tika. Davčna politika bo v bodo- če izključno v roka:h repub- like. Te bodo. samostojno do- ločale, kakšne prispevke in davke bodo plačevali posa- mezniki in delovne organiza- cije (organizacije združenega dela). Federacija bo določa- la samo višino prometnega davka na blago in storitve, to pa je potrebno zategadelj, da ne bi bilo republikam ali občinam omogočeno različno obdavčevati blago različnih proizvajalcee. Prometni da- vek bo potemtakem enoten za vso Jugoslavijo in na ta način ne bo mogel biti sred- stvo, s katerim bi lahko tu- di vplivali na konkurenco. Tudi iz teh določil jasno odseva tisto, ker je bistveno za sedanje ustavne spre- membe: samostojnost repu- blik na vseh področjih go- ^odarskega, družbenega in zakonodajnega življenja. Re- publika mora skrbeti sama zase, zato mora v načelu tu- di sama zagotavljati vire in sredstva za nemoteno delo- vanje vseh področij, ki so važna za nemoten razvoj živ- ljenja v družbi. Ni še dolgo tega, ko je bil položaj precej drugačen: zve- za je določala vrste davščin in prispevkov in pa njihovo višino. Sicer se je zadnja le- ta tudi tu marsikaj spreme- nilo in so republike imele čedalje bolj proste roke, ven- dar pomenijo ustavna dopol- nila popoln prelom z dose- danjo ureditvijo. Seveda pa moramo poudariti, da zara- di tega najbrž davkov ne bo nič manj, kar bi utegnil kdo preprosto sklepati. Prispev- ki, ki jih plačujejo zaposle- ni, pa vse vrste davkov so vir sredstev za družbo, za državo, če hočete, s kateri- mi konec koncev skrbimo predvsem za to, da lahko za- dovoljujemo nekatere skup- ne in tudi osebne potrebe (zdravstvena pM>moč in var- stvo, šolanje, komunalna ureditev, delovanje uprave itd. itd.). I. RUDOLF 1.500 DINARJEV SKOZI OKNO NEMEC IN SLOVENKA NISTA HOTELA PLAČATI RAČUNA ^je sta se spoznala in za- i sta odšla prav v Planin- idom na Lisci je za sedaj skrivnost, ki pa jo bo kmalu odkril preiskovalni sodnik. Žal smo navajeni najrazličnejših goljufij, po- begov s kraja prometne ne- sreče, .roparskih napadov in podobnega, toda dogodek pred dnevi je vzburil ljud- sko domišljijo. 34-letni državljan Zvezne republike Netmčije FRANZ EIMER in 23-letna ROZALI- JA MRAK sta se verjetno prav prijetno zabavala ob dobri, hrani in pijači v sobi planinskega doma na Lisoi. Morda sta izgledala tako dobro, da ju ni nihče vpra- šal, ali bosta tudi plačala račun, ki je bil vedno višji in je dosegel prav lepo šte- vilko: 1500 dinarjev. Pravijo, da je vsake zaba- ve enkrat konec. Tako sta verjetno ugotovila tudi lju- bimca mešane narodnosti in sklenila, da se plačila viso- kega računa rešita prav eno- sta\Tio — s pobegom. Morda jima je idejo dala TV reklama o v-^sdržljivosti posteljnega perila. Zvezala sta rjuhe v močno vrv in se skozi okno spustila v temno noč. Kdo ve, morda sta se še prav prijetno nasmejala ob misli, kako bodo zjutraj pogledali uslužbenci, ko bo- do ugotovili, da jim je 1500 dinarjev pobegnilo skozi ok- no. Njuno veselje pa je billo kratkotrajno. Ko sta hotela ilegalno pre- stopiti jugoslovansko-avstrij- sko mejo, so ju prijeli. Za svoje dejanje se bosta naj- prej zagovarjala pred pre- iskovalnim sodnikom. Kaj hočemo, užitke je treba pla. čatL M. S. lAPAD NA KERSNIKOVI ULICI kaže so se pričeli ča- ' bo moral človek pono- dobro pogledati sočlove- : ^ ga bo srečal na ulici, kdo ve, kaj se bo zgo- l^i Mihael Zimšek iz To- 'ov^a pri Šmarju ni ve- del kako in kaj, ko sta ga ponoči na Kersnikovi uUci nenadoma napadla l&Jetni MENSUR SOFTIC in mlado- letni M. S. ter mu odvzela denarnico s 670 dinarji. ■K sreči so oba napadalca kmalu prijeli. Dejanje sta priznala in za Softiča je bil odrejen pripor. OGENJ V GORENJU Pretekli teden je v tovar- ni gospodinjske opreme Go- renje nenadoma nastal po- žar v hali, kjer montirajo hladilnike. Pri varjenju cevi so iskre zažgale proizvodni material. Ogenj so hitro po- gasili sami delavci. Škode je ža 30.000 dinarjev. POŽAR Pred dnevi je izbruhnil ogenj na gospodarskem po- slopju last MATEVŽA 2URE- JA v Klokočovniku pri Lo- čah. CJospodar je kuhal žga- nje, ko so nenadoma iskre planile na slamnato streho in zažgale poslopje. Zgorel je tudi ves inventar, škodo ce- nijo na 20.000 dinarjev. AVTOMOBIL 12 GARAŽE f^znani storilci se ne za- E^'jujejo več z vlamlja- in krajo avtomobilov, parkirani pod miUm pričeli so vlamljati ^ v garaže. Tako je pred ^ neznanec v nočnih urah Ij^' v garažo v Jurčičevi [7 in iz nje odtujil oseb- /^omobil, last Ivana Ho- jJ'ja iz Celja, ^f^boliran avtomobil so b I, dan pri Sloven- ^istrici. 23. In zdaj Paradižnikova zgodba: Malokdo bi verjel, da bi mogel pravi lovec spati V najbogatejšem revirju sveta. Spati pred mrakom, ko divjad prihaja iz svojih skrivališč, ko odhaja k vodi in na lov ... Paradižnik je v svoji mreži dremal le z enim očesom in prav z nobenim ušesom. Kako pametno! Ni minilo deset minut in na bližnji jasi je stal nihče drug kot njegovo veli- čanstvo kralj živali! Da, prav ti.sti, ki se je pote- goval za mesto pred kavčem v daljni Košati lipi ... Paradižnik ni mogel verjeti svojim očem! Veličastni lev s kraljevsko grivo ga je mirno motril z jase in čakal, da ga junaški lovec v travo. Ne! je zaklical Paradižnik in po^^ puško. To je edinstven prizor! Silna škoo^ bila, če tega ne bi posnel ... Paradižnik je odložil karabinko in izvlek® torbe svoj fotoaparat. \ počastitev praznika dela, 1. maja, je kolektiv tovarne Aero v Celju odprl v Šempetru v Savinjski dolini novo halo za proizvodnjo selotejpa. Hkrati s tem so izročili namenu tudi nov impregnirni stroj. Gradbena dela je opravil celjski Ingrad. Foto: MB Tudi on je obstal pred tablico in se zamislil... U: tudi on, glavni direktor gradbenega industrijskeg podjetja Ingrad, inž. Henrik čmak, se je zazrl v ti blico in ime kolektiva, ki ga vodi, v tablico, ki so j vgradili na steiYt) nove hale tovarne Aero v šenipetn Na njej ni samo ime kolektiva, ki je lep «bjekt zgr; dil, marveč tudi ponos in skrito veliko, veliko pr zadevanja... Foto: M ČIGAV JE VALJAR? Lansko jesen so na PolzeJi astal tirali nekaj kilometrov krajevnih cest. Pri dehi so uporabili tudi ta valjar, ki ga vidimo na sliki. Čeprav je minilo od lani več mesecev, se lastnik valjarja do sedaj ni umaknil, tako, da se Polzelani sprašujejo, kdo si lahko privošči takšno malomarnost. Foto: T. Tavčar v GLIN Nazarje hitro napreduje modernizacija novih obratov in gradhja tovarne ivernih plošč. Na posneti vidimo delavca pri manipuUran.ju s hlodi, preden bodo prišli iz posebnega bazena v žago. Foto: B. v R E M E V četrtek bo še ne- stalno nato pa nekaj- dnevno izboljšanje vre- mena z otoplitvijo. Temperature se bodo dvignile nad 20 stopinj Celzija. Nuvi FEDNIK - GlasUo oDömsluh organizacij SocialisüCne jveze delovnega ljudstva. Celje LaSko m Žalec Uredništvo n uprava Celje. Gregoreiöeva 5 poStiU predal 161 — Urejuje Orednišlu odboi — Glavni in odgovorni orednlk: Bernard Strmčnik — Tehnični urednik: .Jože Cegnar - NOVI TEDNIK iznaja vsaU četrteU — Izdaja ga CGP »Delo«, Inlormacije propaganda Celje — Tisk in fciišeji CGP BDeloo Ljubljana — Rokopisom ne vračamo - Cena posamezne številke 60 par, letna naročnina 30 lin; polletna 15 din Za tujino znaša na ročnma 6C djn - Tekoöi račun 507—1—1280 - TELEFONI: iiredni.šrvo 23-69 In, 3105 mali oglasi In naročnine 28-00 PISMO BREZ AVTORJA Ko se je Micka priženila na grunt, je še prve dni pokazala, kako znajo zagrabiti za delo njene žuljave kmečke roke že tako trdna kmetija je po Micikinem prihodu še bolj zacvetela. Postavili so si novo hišo, ku- pili traktor in leto pozneje star-avtomobil. »Ta pa zna, ta,« so govorili nekateri v soseščini. In res je znala Micika obrniti vsak dinar tako, da sta iz njega nastala dva. Od neprestanega garanja se je po- starala, toda kmalu je prišel čas, ko je bila domačija tako urejena, da si je lahko nekoliko oddahnila. Prvič po dolgih letih je odšla v mesto in si nakurnla nekaj oblek. V večerih končno je našla čas in sedla pred televizor. Bila je zadovoljna. Potem pa je prišlo prvo pismo: >,Kaj je ti coprnica kmečka, ki si se brez hlač pri- ženila na kmetijo in se sedaj gosposko oblačiš, tvoj mož pa za dva ded nima. Takšne c. .. kot si ti imajo pa res srečo, saj vsi vemo, kako si ga ulovila. Nič se sedaj ne kiti s ttijim perjem, že vemo, kako si prišla do njega.« Takšni in podobni stavki napisani z okorno pisavo preko štirih strani belega pisma. Micika je bila že od nekdaj občutljiva. Jok, jeza in žalost so se menjavali. Gledala je okoli sebe po sosediji in razmišljala: le kdo bi bil pisec. Toda vsi so bili prijazni prav tako kot prej In Micika se je žrla iz dneva v dan kazala žuljave roke drugim in še pozno v noč jokala na moževi rami. Potem je prišlo drugo pismo. In nato še tretje. Ljudi v okolici, prav tako kmete kot sta bila Mi- cika in njen mož, je motila visoka bela hiša, urejen vrt, poln hlev in avtomobil. Skratka, bili so jima nevoščlji- vi, zeleni od zavisti zato, ker sta si s pridnim delom ustvarila več kot drugI. Zakaj so potrebna takšna pisma, ki jih pišejo ne- znanci nekje v kotičku svoje sobe in s črnilom izlivajo na papir tudi svoj žolč? Zakaj ljudje drugih ne pustijo pri miru in bolj uživajo v njihovi nesreči kot sreči. Ali ni anonimno pismo nekaj najbolj umazanega, še postV bej, če pomislimo, kakšne dvome in pomisleke vnese v srce osebe, ki je občutljiva, labilna? In takšna pisma danes na podeželju žal niso redkost, še to, zgodbica je resnična! M. SE NIČ AR-