informator Vitovo Velenje, 22. oktobra 1986 Leto XX Številka 42 gorenje /C GORENJE - POGLED V PRIHODNOST Enajsti hišni sejem sozda Gorenje je odprt. Od 20. do 30. oktobra 1986 bodo vrata Rdeče dvorane v Titovem Velenju odprta poslovnim partnerjem in širši javnosti. Prikaz razvojnih in proizvodnih dosežkov sozda Gorenje. Razstavlja tudi savinjsko —šaleško gospodarstvo. V ponedeljek dopoldne, 20. oktobra, se je pričel tradicionalni hišni sejem sozda Gorenje. Zbranim gostom, poslovnim partnerjem in drugim je ob otvoritvi spregovoril predsednik poslovodnega odbora sozda Gorenje Herman Rigelnik.Med drugim je povedal: "Dosežki, ki so razstavljeni na sejmu, so plod trdega dela in hotenj po napredku, tako naših razvojnikov in tržnikov, kot tudi slehernega delavca Gorenja. Simbolizirajo prelomni trenutek, v katerem se Gorenje nahaja, to je prehod iz finančne v razvojno sanacijo. Za zadnjo se nismo odločili zaradi nekega izjemno ugodnega položaja, v katerem naj bi se nahajali, pač pa zato, ker je to edina alternativa za naš nadaljnji obstoj in razvoj. Naša trdna odločitev je, biti boljši od drugih, biti v vseh pogledih najmanj enakovreden in konkurenčen partner pri vključevanju v naše združeno delo in v mednarodno menjavo. Za dosego teh ciljev pa bo potrebno marsikaj spremeniti tudi pri nas samih. Mnogi izmed nas žive v prepričanju, da smo postorili prav vse, kar je bilo mogoče, pri tem pa pozabljajo na velika bremena iz preteklosti, ki jih moramo nositi( in na našo skupno odgovornost za popolno in trajno sanacijo Gorenja. Njeno največjo težo še vedno nosi delavec v neposredni proizvodnji. Velike neizkoriščene možnosti obstoje zlasti v pogledu prilagajanja tržiščem in naše odzivnosti na zahteve tržišč. Pri tem pa ne gre samo za ‘raziskovanje in zadovoljevanje obstoječih potreb porabnikov, temveč tudi za to, da skozi inovacijski in raziskovalni proces ustvarjamo nove potrebe ali nove načine zadovoljevanja obstoječih potreb. Za to pa niso vselej nujne nove naložbe v objekte.kot se pogosto misli, temveč je zelo veliko mogoče storiti z boljšim planiranjem, sodobnejšo tehnologijo, racionalnejšo organizacijo ter vsesplošno informatizacijo. Predvsem pa s primernimi medčloveškimi odnosi, ki naj sproščajo ustvarjalne potenciale vseh zaposlenih. Mednje lahko štejemo tudi naš odnos do reda, čistoče, kakovosti, delavnosti, točnosti in poslovne solid- nosti. Prav zato je ena od naših temeljnih vrednot odnos do kupca, do porabnika. Sleherni delavec Gorenja, tudi vratar in čistilka, je na svoj način prodajalec naših izdelkov in storitev, saj na nakup proizvoda vplivajo prav vse sestavine proizvodnega in poslovnega procesa." nadaljevanje na 2. strani Kadrovske vesti Delavski svet Gorenje sozd je na svoji zadnji seji, ki je bila v ponedeljek, 20. oktobra 1986, imenoval za podpredsednika Gorenja SOZD za področje razvoja Petra Petroviča, dosedanjega predsednika Poslovodnega odbora Gorenja Gospodinjski aparati. DANES V NFORMATORJU Spomini so oživeli (stran 5) Zimski oddih (stran 6) GORENJE- POGUED V PRIHODNOST nadaljevanje s 1. strani Enajsti hišni sejem sozda Gorenje je s priložnostnim govorom odprl predsednik medobčinske Savinjsko—šaleške zbornice Janez Basle. „Gre za nadaljevanje tradicije Gorenja, ki v tem času prikaže širši javnosti svoje razvojno programske dosežke in prizadevanja svojih delavcev, skupaj s poslovnimi partnerji in razvojno raziskovalnimi inštitucijami. Predvsem so ti dosežki odraz zavesti delavcev Gorenja, ki so v minulih letih prešli prvi del poti sanacije, predvsem s trdim delom in odrekanjem ter zavestjo, da opravljeno delo še ne pomeni dolgoročne rešitve za obstoj in razvoj Gorenja, ampak je treba pogumno stopiti v drugo, takoime-novano razvojno sanacijo Gorenja..." V nadaljevanju je Janez Basle orisal prizadevanje zbornice, da bi se v hišni sejem vklju- čilo kar v največji meri tudi gospodarstvo občin Mozirja in Velenja. Takšna oblika skupnega nastopa predstavlja tudi pomembno razvojno in poslovno spodbudo, hkrati pa je to pomemben vir idej za različne oblike tržnega in poslovno—tehničnega sodelovanja. Največje zanimanje med gosti in tudi že prvimi poslovnimi partnerji je veljalo novostim Gorenja, ki so razstavljene med okrog tisoč izdelki vseh delovnih organizacij in skupnosti sozda Gorenje. V lepem razstavnem ambientu predstavljajo ne samo gospodinjski aparati, temveč vsi ostali izdelki ter najrazličnejša oprema pravo pašo za oči. Seveda pa tudi priložnost za poslovneže iz vse Jugoslavije in tujine za sklepanje pogodb. Med prvimi podpisniki sta v ponedeljek bila celjska Kovinotehna in velenjska Era. Prijazni ljudje — razlog več za nakup Vodja tozda Štedilniki Jože Piki je prejel prijazno pismo, ki smo ga lahko veseli vsi v Gorenju. »Najprej vam prisrčna hvala, hvala za prijaznost, hvala za tako hitro dobavo štedilnika, ki ga še ni dobiti v trgovini in hvala za vaš človeški odnos do kupca, " piše v svojem pismu Marička Rakovec iz Kranja. „ Moram priznati, da sem bila nadvse presenečena, ne samo nad zavzetostjo, tudi nad tako hitro dobavo. Izdelano v Gorenju — razlog več za nakup je vaš slogan, toda jaz bi pridala še Prijazni ljudje — razlog več za nakup in zagotavljam vam, da se bo ta prijaznost daleč slišala. Lepo pozdravljeni in še enkrat hvala." Predlagani slogan je dober, mi pa moramo storiti vse, da ga bomo nenehno potrjevali. Proizvodnja v septembru gorenjegjospodlhjslki aparate Operativni mesečni načrt je 4.888 zaposlenih izpolnilo 94 odstotno, vrednost septembra izdelanih velikih gospodinjskih aparatov je 9.789.976 tisoč dinarjev, v prvih devetih mesecih letos pa so izdelali 72 odstotkov za letos načrtovanih aparatov. V tozdu Štedilniki so prejšnji mesec izdelali 42.341 različnih vrst štedilnikov, vrednih 2.391.162 tisoč dinarjev, kar je 90 odstotkov načrtovanih aparatov za pretekli mesec. Za izvoz so namenili od tega 27.170 štedilnikov. V devetih mesecih letos pa so tako izdelali že 403.714 štedilnikov, kar je 72 odstotkov letnega načrta. Vrednost vseh letos izdelanih aparatov pa je 18.518.396 tisoč dinarjev. Od skupaj 197.452 delovnih ur je 973 zaposlenih opravilo 151.215 efektivnih ur. V tozdu Pralno—pomivalna tehnika so septembra izdelali 34.943 pralnih strojev in delovni načrt presegli za 5 odstotkov, za izvoz pa so od tega namenili 16.682 aparatov, vrednost celotne proizvodnje prejšnjega meseca pa je 3.100.122 tisoč dinarjev. Do konca septembra so tako v tej temeljni organizaciji izdelali že 283.766 ali 60 odstotkov načrtovanih aparatov, katerih vrednost je 20.061.511 tisoč dinarjev. Od skupaj 164.196 delovnih ur je 880 zaposlenih opravilo 1 25.630 efektivnih ur. V tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika so prejšnji mesec operativni delovni načrt izpolnili 91 odstotno, izdelali pa so 50.802 zamrzovalno—hladilna aparata, katerih vrednost je 4.298.702 tisoč dinarjev. Za izvoz so namenili 24.811 aparatov, v prvih devetih mesecih pa so izdelali že 54.878 hladilnikov, 189.175 zamrzovalnih omar in 188.691 zamrzovalnih skrinj, kar je 70 odstotkov za letos načrtovanih zamrzovalno—hladilnih aparatov, njihova vrednost pa je 29.720.488 tisoč dinarjev. Od skupaj 293.596 delovnih ur je prejšnji mesec 1.578 zaposlenih opravilo 224.092 efektivnih ur. Skupaj so v Gorenju Gospodinjski aparati izdelali prejšnji mesec 128.086 velikih gospodinjskih aparatov, kar 68.663 pa so jih od tega namenili za tuje kupce. gorenjerotomp ©pomm V prvih devetih mesecih je 600 zaposlenih izdelalo že 393.646 pogojnih enot izdelkov, kar je 71 odstotkov načrtovanega za letos, vrednost izdelkov pa je skupaj 2.976.531 tisoč dinarjev. V tozdu Pohištvo so septembra izdelali za 16.675 pogojnih enot izdelkov, vrednih 229.094 tisoč dinarjev. Mesečni delovni načrt so tako v celoti izpolnili. V prvih devetih mesecih pa so v tej temeljni organizaciji izdelali za 131.780 pogojnih enot izdelkov in letni delovni načrt izpolnili 68 odstotno. Od sku- paj 52.297 delovnih ur je 280 zaposlenih opravilo 40.844 efektivnih ur. V tozdu Gradbeni elementi so prejšnji mesec izdelali za 28.494 pogojnih enot različnih izdelkov, kar je 16 odstotkov več kot so načrtovali, vrednost teh izdelkov pa je 234.869 tisoč dinarjev. Do konca septembra so tako v dveh obratih tega tozda izdelali že za 261.866 pogojnih enot izdelkov, kar je 72 odstotkov načrtovanega za letos. Od skupaj 49.214 delovnih ur je 251 zaposlenih opravilo 39.026 efektivnih ur, V Gorenju Notranja oprema so prejšnji mesec operativni načrt presegli za 9 odstotkov. Novosti v mikroračunalništvu gorenjeiliraroira široke potrošnje____ Vrednost prejšnji mesec izdelanih barvnih televizijskih in radijskih sprejemnikov je 702.370 tisoč dinarjev, letni delovni načrt pa so v prvih devetih mesecih izpolnili 62 odstotno. Prejšnji mesec so v tej delovni organizaciji izdelali 3.135 barvnih televizorjev, kar je 97 odstotkov operativnega načrta, za izvoz pa so jih namenili 977 ali 23 odstot- kov več kot so načrtovali. Do konca septembra so izdelali že 21.075 barvnih televizorjev in tako letni delovni načrt izpolnili že 71 odstotno. Radijske sprejemnike so, septembra izdelovali za domače kupce, izdelali pa so jih le 29 odstotkov ali 211. V prvih devetih mesecih letos so tako izdelali 1.517, kar je 15 odstotkov načrtovanega za letos. Od skupaj 37.657 delovnih ur je 211 zaposlenih opravilo 31.617 efektivnih ur. gorenjemga Operativni mesečni načrt so v tej delovni organizaciji prejšnji mesec presegli za 1 odstotek! V Nazarjah so prejšnji mesec izdelali skupaj 90.646 malih gospodinjskih aparatov, vrednih 448.460 tisoč dinarjev. Do konca septembra so izdelali že 72 odstotkov za letos načrtovanih aparatov. Tako so izdelali že 336.056 električnih mešalnikov, 214.688 kavnih mlinov, 34,947 varil-nikov folij, 66.438 tehtnic, 14.129 podstavkov in 26.864 ur, vrednost vseh teh izdelkov pa je 3.102.829 tisoč dinarjev. Od skupaj 75.873 delovnih ur je 409 zaposlenih opravilo 61.332 efektivnih ur. gorenjebirsi Ze avgustovska proizvodnja v Gorenju Bira je pokazala, koliko v tej tovarni pravzaprav zmorejo, in res je bil nato september po številu izdelanih aparatov v Gorenju Bira rekorden. Delavci Gorenja Bira so septembra izdelali kar 50 od- stotkov več aparatov kot avgusta in 321 več kot so načrtovali za ta mesec. V septembru je bila namreč poprečna dnevna proizvodnja 1.409 hladilnikov, 30. septembra pa so dosegli rekordnih 1.738 aparatov. Tako so prejšnji mesec izdelali 35.217 hladilnikov, od tega so jih 15.935 poslali na tuja tržišča. Bo znova rekordna proizvodnja v Bihaču V začetku oktobra je bil v Gorenju v Titovem Velenju tretji sestanek mik-roračunalniške sekcije Gorenja, na katerem naj bi se seznanili s trendi in novostmi v mikroračunalništvu. Člane sekcije je vodja delovne skupnosti Informatika in organizacija Janko Štimnikar seznanil z usmeritvami pri nabavi mikroračunalniške opreme, pri čemer je upošteval predvsem ceno, zmogljivosti in razširjenost te opreme. Seznanili so se tudi z možnostmi izobraževanja na področju mikroračunalništva, ki so kar precejšnje, o čemer priča tudi mesečni seznam tečajev. Možnosti, ki nam jih nudijo mikroračunalniki povezani v mrežo, je prikazal Damjan Zazula. Tako povezani mik- roračunalnik se začne obnašati kot „mali veliki računal-ni" seveda za neprimerno nižjo ceno kot pravi veliki računalnik. Delovanje mreže bo prikazano tudi na našem sejmu v Rdeči dvorani. Da ni nujno, da je osciloskop v klasični obliki, ampak je lahko tudi mikroračunalnik, je razložil Andrej Obu. Člani mikroračunalniške sekcije pa so si ogledali tudi demonstracije med dvema mikroračunalnikoma, med mikroračunalnikom in Vaxom, računalniške grafike v konstruiranju ter kreiranje računalniških aplikacij z Data Base III. Dogovorili so se tudi, da mora nabava mikroračunalniške opreme potekati preko sekcije, da bi se tako lažje sporazumevali med seboj ter zaradi prenosa programske opreme in njenega vzdrževanja. Peter Rebernik Obisk v Gorenju IZ GANE Gorenje v Titovem Velenju je prejšnji teden obiskala vladna delegacija iz Gane. Gostje so se predvsem zanimali za izdelke, hladilne in zamrzovalne tehnike, pa tudi za kuhalne aparate. Zato so si gostje z velikim zanimanjem ogledali tudi to proizvodnjo. Z DUNAJA Na ogledu Gorenja so bili pred nedavnim tudi delavci večjih trgovin iz Avstrije, ki prodajajo izdelke bele tehnike. Gorenje z Dunaja je namreč povabilo njihove največje kupce ne samo na ogled Gorenja, temveč tudi Slovenije. Kaj o moji prijavi mislijo drugi? Po novem pravilniku o inventivni dejavnosti je bilo v devetih mesecih letošnjega leta v Gorenju Gospodinjski aparati obdelanih in na samoupravnih organih obravnavanih 337 predlogov. Število letos obravnavanih inventivnih predlogov je znatno večje kot je bilo letos sprejetih prijav. Le-teh je bilo 130. Obdelanih je namreč več predlogov iz prejšnjih let, zato le približno polovica gospodarske koristi, ki znaša 1.088.371.373, velja za to leto. Trenutno imamo v referatu Tehnično ekonomskih analiz še 184 neobdelanih inventivnih predlogov (konec lanskega leta pa jih je bilo kar 760), za katere še zbiramo strokovna mnenja o možnostih njihove realizacije. Po več kot osmih mesecih veljavnosti novega Pravilnika ugotavljamo, da sta dva ali tri- je členi premalo natančno definirani in da se nekoliko povečuje število inovacijskih predlogov za stanjšanje debeline pločevine polizdelkov, vodnikov in pa število drugih predlogov, ki po svoje vplivajo le na kakovost izdelkov in jemljejo strokovnim službam za raziskave veliko časa. Takšne predloge bomo morali verjetno v prihodnje malo zavirati. Pritožb na ocenjeno ustvarjalnost ni. V nekaterih strokovnih službah, verjetno zaradi 10. člena starega Pravilnika, ne prijavljajo svojih inovacij, čeprav je bil novi Pravilnik sprejet prav z namenom, da spodbudi te ljudi k takšni ustvarjalnosti, ki jo sicer čutimo pri operativnem vodstvu proizvodnje, vzdrževalcih, orodjarjih in neposrednih delavcih v proizvodnji. Ti delavci, zaradi iskanja dodatne stimulacije, v svojem delovnem okolju nenehno iščejo ideje za izboljšanje dela in prepotrebne za- misli, kako zmanjšati izmet. Povsem nerazvita pa je inventivna dejavnost na netehnič-nem področju, kar pa ne pomeni, da v marketingu, računovodstvu, izobraževanju, kadrovanju, službi organizacije itd. niso inovativni. Seveda so, le svohih inovacij ne prijavljajo. Z organizirano motivacijo, z usmerjeno akcijo bomo morali tudi v teh okoljih odpraviti miselnost, da je inovacijska dejavnost za privil igi-rane. Odpraviti moramo dileme in razmišljanja, češ le kaj si bodo o moji prijavi mislili sodelavci. Pet odstotkov inovacijskih predlogov, ki jih bo letos prispevalo približno 7 % prijaviteljev, je za našo panogo mnogo, za Gorenje Gospodinjski aparati pa malo. Dokler nimamo prave množičnosti, si tudi večje kakovosti inovativnih predlogov ne moremo obetati. Da pa naše inovacije niso le poprečne, pričajo naši izdelki žo vsem svetu. Na koncu bi rad poudaril, da bistvo novega Pravilnika niso posebna plačila inovatorjem, ampak so ta plačila poudarjena materialna stimulacija za razmišljanje in iskanje čimveč in čimboljših idej za večji napredek s čimmanjši-mi stroški vsakega posameznika. Franc Brinovec Rezultati inventivne dejavnosti v Gorenju Gospodinjski aparti TOZD Pralno-pomival- na tehnika Zamrzovalna in hladilna tehnika Štedilniki Galvana Konden. Kompres. Skupaj Število zaposlenih v tozdu 879 1527 1058 283 238 165 4150 Ustvarjena gospod, korist 52.479.604,- 694.012.488,- 329.401.000, 5.184.037, - 1.775.520,- 5.518.724, 1.088.371.373,- Gospodarska kor. na zaposlenega 59.704,- 455.000,- 311,343,- 18.318,- 7.460,- 33.446,- 262.258,- Število sprejetih inventivnih predi. 20 50 35 10 6 9 130 % prijav na število zaposlenih 2,3% 3,2 % 3,3 % 3,5 % 2,5 % 5,4 % 3,1 % Posebna plačila avtorjem 4.223,873,- 18.490.785,- 8.272.225,- 616.068,- 176.507,- 416.738,- 32.196.196,- Obravnavani inventivni predlogi 44 157 97 16 21 2 337 Izumi / 1 1 / / / 2 Tehnične izbolj. 17 46 30 1 4 / 98 Koristni predlogi 10 30 5 / 7 / 52 Zavrnjeni 13 50 33 96 Spomini so oživeli Ob koncu avgusta se je upokojil Vinko Klinar, eden izmed enajstih prvih delavcev Gorenja. Konec minulega tedna so mu v surovinskem oddelku tozda Štedilniki pripravili prisrčno slovo. Vinko Klinar se je rodil 8. januarja 1929 na Ljubnem. Že leta 1948 je začel delati v vasi Gorenje, v Špehovi kovačiji. Izdelovali so sadne mline, mlatilnice. Leta 1952 je zmanjkalo dela. Naslednje leto je delavnico prevzel tedanji okraj, nastalo je okrajno podjetje in maja 1953. leta se je oblikovalo današnje Gorenje. Vinko Klinar je takole obudil spomine na tiste dni začetkov Gorenja: „V kovačnici sem začel znova delati 1. aprila 1953. V maju mesecu istega leta je v Gorenju prišel Ivan Atelšek, v okrajnem podjetju pa smo razmišljali, kako naprej. Tri mesece smo še bili v kovačnici, nato pa kupili barake, jih podzidali, še naprej pa smo izdelovali stroje za kmetije. Pravega dela pa ni bilo. Izdelovali smo tudi ribeze, saj veste, ročni pralni stroj. Pa lopatice za premog in grebljice smo izdelovali. Bilo je težko, nekako smo vztrajali. Leta 1958 pa je Krepel izvedel za selitev Tobijeve proizvodnje peči v šempetrski Agro-servis. Kmalu je bilo vse odločeno. Prevzeli smo proizvodnjo peči na trda goriva. S proizvodnjo smo dobili sicer nekaj skromne opreme, pa novi sodelavci so prišli, iz Agroservisa tudi Kuder. V barakah je bilo težko; dodatne peči smo pravzaprav izdelovali ročno. Le tu in tam kakšna naprava ža upogibanje pločevine, iz Tobija smo dobili prvo prešo. Ni bilo orodja. Na dan si moral predelati, preložiti kakih pet ton pločevine. Pri delu pa si moral biti zbran. Če si naredil škart, si ga moral plačati. Toda delo, ki smo ga prevzeli, je bilo boljše od tistega izpred nekaj let. V okrajnem podjetju smo pridobivali tudi tuf, zato smo morali tudi v kamnolom. Zelen kamen, ki smo ga kopali, je bil namenjen za Velenje, kjer so z njim obložili nov kulturni dom. Leta 1960 pa smo se preselili v prostore starega rudnika v Velenje. Tu je bilo sicer delo veliko bolje organizirano. Na tirih smo imeli vozičke, ki smo jih ročno premikali. Se veda, na teh vozičkih smo sestavljali dodatne peči, kmalu za njimi pa še štedilnike na trda goriva. Kolektiv se je večal, zaposlili smo veliko žensk. Sam sem delal na končni kontroli štedilnikov, jih pregledoval, popravljal in prevzemal. Pozimi je bilo najtežje, mraz in prepih sta nas spremljala vseskozi. Tedaj smo dobili prvega viličarja. Leta 1964 smo se preselili v prve lastne prostore na sedanji lokaciji Gorenja. Najprej sem delal v stiskalnici, nato v montaži štedilnikov. Z izgradnjo proizvodne dvorane za pralne stroje sem se preselil v novo tovarno. Leta 1969 pa smo spet slavili novo delovno zmago, zgradili smo tovarno hladilnikov. Tam sem začel delati v surovinskem oddelku, znova pri stiskalnicah. Tu sem se poslovil od Gorenja, nazadnje spet povezan s proizvodnjo štedilnikov..." „Kot pionir Goranja si že v rani mladosti čutil navdih in željo, pomagati kolektivu. Skozi vsa ta leta te poznamo kot vedrega in dobrega sodelavca. Bil si uspešen pri delu in veliko pripomogel k razvoju Gorenja. Svoja hotenja si znal prenašati, skupaj z bogatimi izkušnjami, na mlajše sodelavce. Zato ti izrekam v imenu osnovne organizacije sindikata veliko zahvalo..." je med drugim povedal ob slovesu Edo Večerni k, predsednik izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata tozda Štedilniki. Sodelavke so najstarejšemu sodelavcu izročile priložnostno darilo, vodja V nedeljo, 19. oktobra, se je iz Lipika vrnila že druga skupna 52 delavcev delovnih organizacij in delovnih skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja, ki so se udeležili medicinsko programiranega aktivnega odmora. V termalnem kopališču Lipik so preživeli deset dni odmora, ves čas pa so bili tudi pod zdravniškim nadzorom. ,lz Gorenja Gospodinjski aparati So iz tozda Štedilniki v Lipik odšli Marija Pinculič, Ivanka Prislan jn Ana—Marija Duh, iz tozda Pralno— pomivalna tehnika Ančka Vratar, Mihaela Plešivčnik, Antonija Čuješ in Jože Zidam, iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Angela Učakar, Ljudmila Nebog, Dragica Brkenjačevič, Elza Čas. Ivan Katanec, Rudi Podpečan in Ana Krivec, iz tozda Galvana Milan Golob in Vera Golob, iz tozda Gostinska enota Jože Jan, tozda Štedilniki Jože Piki je bil ponosen, da je lahko stisnil roko enemu izmed prvih delavcev Gorenja, Rajko Ribič je dejal, da bodo veseli vsakega snidenja z njim... Nato je veteran Gorenja Vinko Klinar povzel besedo zahvale: ..Želim vam, da bi vztrajali pri svojem delu, kot smo morali mi. Velikokrat smo bili v težavah, saj nismo vedeli, kako naprej. Toda, še vedno smo našli moči, volje. Vztrajali smol..." Vinko Klinar je eden izmed enajstih pionirjev, ki so vztrajali pri svojem delu. Štiriintrideset let je dolga doba, vredna spoštovanja. Jože Javornik in Tone Lampret, iz tozda Kondenzatorji Lidija Vodušek in Marija Novak, iz de lovne skupnosti skupnih služb pa Stane Toporiš. Iz Gorenja Notranja oprema so v Lipik odpotovali iz tozda Pohištvo Helena Urbanc, Anton Plešnik in Jože Justin, iz tozda Gradbeni elementi Ivica Tajnšek, Rajko Zagoričnik, Fanika Brajdič in Marija Jelen, iz Gorenja Procesna oprema iz tozda Tehnološka oprema Jože Pinculič, Jože Konečnik in Jože Pokos, iz tozda Poslovna oprema Anton Cuš in Slavica Margušič, iz tozda Proizvodnja računalniških in procesnih naprav Danica Obreza, iz delovne .skupnosti skupnih služb Efrida Šuman, iz Gorenja Mali gospodinjski aparati Anton Go-miršek, Ana Sem in Franc Rose, 'z Gorenja Commerce Anica Sati ec, Branko Jazbec, Stanko Boršt ner, Ivan Klosternik, Janko Oštir, Veljko Nikolič in Jožica Meža, iz Gorenja Servis Milena Čeru in Ljubica Pandžič, iz delovne skupnosti Splošni posli Gorenja, sozd Betka Korošec in Franc Žerdoner, iz delovne skupnosti Informatika in organizacija Gorenja sozd pa Stjepan Tepeš. Vodja te skupineje bil MilanGor-šek. Preventivno rekreativni odmori V Lipiku so bili... Zimski oddih 1986/87 Pred vami je razpis za zimski oddih sezone 1986/87. To leto bo malo drugače, zato bodite pozorni predvsem pri Ski klubu, ki bo letos organiziran tudi v tujini. Vse cene aranžmajev so dokončne, razen v počitniškem domu Gorenje Tiki v Kranjski gori (dokončna bo znana po 3—mesečnem obračunu) ter aranžmaji v tujini, zaradi spremembe tečajev tujih valut. RAZPISNI ROK: 24., 25., 27., 28., 29 oktobra 1986 ČAS VPISA: od 7. ure do 12. V prostorih: Oddelka za rekreativno in kulturno dejavnost (stavba ob avtobusni postaji Gorenja) Pri vpisu morate imeti tovarniško izkaznico. Plačilni pogoji: 6 mesečno obročno odplačevanje. 1. POČITNIŠKI DOM GORENJE TIKI V KRANJSKI GORI Nastanitev je v sobah za štiri osebe s polnim penzionom. Termini: 28. 11. - 2. 12; 30. 12. - 4. 1.87; 4. 1. - 10.3. 87; V času zimskih počitnic ljubljanskih otrok (14 dni) niso na razpolago. CENA: 5.500 din na osebo I — taksa 150 din 1 otroci do 2 let—prenočišče 1.000 din otroci od 2—10 let 70% cene penziona 2. MARIBORSKO POMOR JE-2 E LEZNI CARSKI DOM Nastanitev je v dvoposteljnih sobah s polpenzionom, sedemdnevni paketi na osebo. Termini in cene: 27. 12. 86 - 51.500 din 3., 10., 17., 24., 31. januar — 44.900 din 7., 14., 21., 28. februar — 44.900 din 3. BOHINJSKA BISTRICA — Zasebne sobe Nastanitev je možna v dvo in tropesteljnih sobah najvišje kategorije ter s polpenzionom. Sedemdnevni aranžma. Termini in cene: 27. 12. 86 -51.400 din 3., 10., 17., 24., 31. januar 87 -44.400 din 7., 14., 21., 28. februar — 44.400 din Apartmaji Na voljo so vam apartmaji, kjer si sami pripravljate hrano. V ceno je vračunan najem. Termini in cene: 27., 12. 86 — apartma za tri osebe — 68.900 din 3., 10., 17., 24., 31. januar - apartma za tri osebe - 66.900 din 7., 14., 21., 28. februar — apartma za štiri osebe — 85.600 din Zasebne sobe in apartmaji so v neposredni bližini (100-200 m) smučišča Koble. 4. ROGLA-BUNGALO-VI: Nastanitev je v bungalovih za 6 oseb, kjer si sami pripravljate hrano. Termini in cene: 27. 12. 86 — 151.500 din 3., 10., 17., 24., 31. januar 87 - 137.300 din 7., 14., 21., 28. februar 1987 - 137.300 din 5. GOLTE-HOTEL GOLTE: Nastanitev je v dvoposteljnih sobah s polnim penzionom. Termini in cene: 27. 12. 86 — 64.500 din na osebo 3., 10., 17., 24., 31. januar 87 — 64. 500 din na osebo 7., 14., 21., 28. februar 87 — 64.500 na osebo 6. KOPE PARTIZANSKI DOM Nastanitev v dvoposteljnih sobah s polnim penzionom. Termini in cene: 27. 12. 86 — 75.500 din na osebo 3., 10., 17., 24., 31. januar 87 — 75.500 din na osebo 7., 14., 21., 28. februar 87 — 75.500 din na osebo Vsi tisti, ki poznate (iz letnega programa) Kompasove klube, ste že seznanjeni z njihovimi ugodnostmi. Letos prvič pa organiziramo „Snežni klub Kompas", ki bo v Bovcu in v Mallnitzu (Avstrija). Ne bojte se cen! Primerjajte naše cene s cenami, ki so v programih agencij, pa se boste prepričali, da so naši ponujeni aranžmaji precej cenejši. 7. B0VEC-„SNE2NI KLUB KOMPAS" Nastanitev je možna v tro-posteljnih sobah s polpenzionom. a) V hotelu Alp: Termini in cene: 17. 1. 87 — 7. 2. 87 (po sedem dni) — 40.400 din b) V hotelu Kanin: 17. 1. 87 — 7. 2. 87 (po sedem dni) — 48.500 din c) Apartmaji — Kaninska vas Nastanitev v apartmajih za tri, štiri in pet oseb. Hrano si pripravljate sami. — apartma za tri osebe — 54.800 din — apartma za štiri osebe — 61.600 din — apartma za pet oseb — 85.300 din V apartmajih je treba plačati elektriko, ki jo poravnate ob odhodu. Velja poudariti, če bo za kakšen termin vsaj 40 prijavljen-nih, bo organiziran prevoz iz Titovega Velenja do Bovaca in nazaj. Cena prevoza je vključena v ceno aranžjama. Torej pohitite in prijavite se čimprej. (Cena za tedenske smučarske karte še niso znane in vam jih bomo posredovali takoj, ko jih prejmemo). 8. MALLNITZ - (Na avstrijskem Koroškem) — KOMPAS KLUB Nastanitev je v dvoposteljnih sobah ter apartmajih. a) Apartma Karntnerhof Termini in cene: sedemdnevni najemi v času od 10. 1. — 7.2.1987 — apartma za dve osebi — 67.850 din — apartma za tri osebe — 86.760 din — apartma za štiri osebe — 108.380 din b) Apartma Fiausch Isti termini kot pod a) — apartma za pet do sedem oseb — 1 57.140 din c) Hote Bellevue Na voljo so dvoposteljne sobe in polpenzion. Termini isti kot pod a) in b) Cena na osebo 64.300 din. Otroci do 10 let imajo 15 % popusta na ceno. Če bo prijavljenih vsaj 40 oseb, bo organiziran prevoz, ki je vključen v ceno aranžjama. Cene smučarskih tedenskih kart: 27.900 din za odrasle 22.320 din za otroke do 12 let Vsi prijavljeni bodo lahko koristili ugodnosti, ki so v programu KLUBA — od kopanja, savne do organiziranega otroškega vrtca itd. Priložnost za ceneno smuko imamo. Prijavite se v razpisnem roku, ne bo vam žal. 9. LES NENUIRS -Francija Na voljo so apartmaji za 2, 3 ali 4 osebe. Termini in cene: 17. 1. in 24. 1. 87 (najem za 7 dni) — apartma za dve osebi — 47.290 din na osebo — apartma za tri osebe — 34.950 din na osebo — apartma za štiri osebe — 28.600 din na osebo Smučarska vozovnica—7 dni: — sistem tri doline 47.900 din — sistem Les Menuirs 36.900 din Prevoz iz Titovega Velenja 28.800 din na osebo. 10. KRANJSKA GORA — zasebne sobe Nastanitev v dvo in tropos-teljnih sobah s polpenzionom. Termini in cena: od 10. 1.87 — 7. 2. 87 (sedem dni) din 46.400 na osebo 11. VOGEL - Ski Hotel Nastanitev v eno, dvo in tro-posteljnih sobah s polnim penzionom. Termini in cene: od 17. 1. — 7. 2. 87 (sedem dni) — v eno posteljni sobi — 67.200 din — v dvo in troposteljni sobi -64.800 (THV) - 71.200 (TWC) 12. POROVA SARKA -Hotel Popova Šapka Nastanitev v dvo, tro ali štiri-posteljnih sobah s polnim penzionom. Termini in cene: od 9. 1. — 6. 2. 87 (sedem dni) — v dvoposteljnih sobah — 57.700 din — v tro in štiriposteljnih sobah — 53.700 din Cena prevoza z avionom iz Ljubljane do Skopja ter od Skopja do Popove Šapke in nazaj v Skopje je 24.000 din na osebo. Naj omenimo, da bomo v Kompasovih klubih (Bovec in Mallnitz) organizirali smučarski tečaj za vse zahtevane kategorije. Izobraževanje Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno Vzdrževanje pnevmatskih prip. in naprav Delavska univer. februar 1987 Titovo Velenje 25. 10. 1986 osebju montažnih in vzdrževalnih oddelkov za pnevmatska krmiljenja Načrtovanje pnevmatskih krmiljenj Delav. univerza Titovo Velenje marec 1 987 25. 10. 1986 konstruktorjem, monterjem posebnih naprav Seminar C Pravni problemi v mednarodnih ekonomskih odnosih II. Hotel Radin Radenci 27.-29. 10 1986 14. seminar Avtomatizacija strege in montaže Cerkno 30.-31.10. 1986 Posvet: Inovativnost Celje v gospodarjenju— temelj sodobnega razvoja produktivnih sil 29. 10. 1986 25. 10. 1986 inovatorjem, članom inovacijskih skupin, vodilnim in vodstvenim delavcem OZD ter vsem, ki se ukvarjajo z inovacijsko dejavnostjo Kanalisanje naselja i zaštita voda Potrorož 12., 13. in 14. 11.1986 Izobraževalno sre- Maribor Čanje: Sodobna učna tehnologija in multi-medijsko izobraževanje odraslih 28.-29. 10. 1986 ATLETI KA Rezultati prvenstva Gorenja v atletiki za leto 1986.___________________________ Moški kategorije A 100 m: 1. Simon Verdev (Commerce logistika), 11,6; 2. Milan Iršič (Procesna oprema), 11,9; 3 Darko Podvršnik (Commerve logistika), 11,9 — 52 uvrščenih 1.000 m: 1 Dragan Anič (Tehnološka oprema), 2.37,0; 2. Sead Barušič (Pralno-pomivalna tehnika), 2.43,5; 3. Spasoje Tešanovič (Servis), 2,44,5;Štafeta 4x100 m; Commerce logistika (Koščica, Ženske aktegorije B 100 m; 1. Terezija Herbst (ZHT), 16,8; 2. Ivica Pocajt (Commerce), 16,9; 3. Jolanka Vivod (Commer- ce), 1 7,2; 600 m: 1. Isma Softič (ZHT Plastika), 2.19,8; 2. Terezija Herbst (ZHT), 2.27,8; 3. Ivica Pocajt (Commerce), 2.31,0; štafeta 4x100 m; 1. ZHT, 1.14,0; daljina: 1. Terezija Herbst (ZHT), 352 cm; 2. Ivica Pocajt (Commerce), 349 cm; 3. Marija Korun (ZHT), 324 cm; (uvrščenih 11); krogla; 1. Antonija Škerbič (štedilniki), 9,11 m; 2. Marija Korun /ZHT), 8,56 m; 3. Ljuba Pavič (Galvana), 7,79 m; (10 uvrščenih). Ženske kategorije C 100 m; 1. Rezka Hojan (Galvana), 17,2; 2. Doroteja Jakop (ZH Plastika), 18,8; 3. Majda Piano (Commerce), 18,8; 600 m: 1. Alojzija Felicijan (ZHT), 2.53,2; 2. Doroteja Jakop (ZHT Plastika), 2.54,2; 3. Majda Piano (Commerce), 2.58.0 (5 uvrščenih); štafeta 4x100 m: 1. ZHT, 1.25,2; daljina: 1. Ančka Škrlin (ZHT Plastika), 3,19; 2. Rezka Hojan (Galvana), 3,01; 3. Hilda Cesnik (Procesna oprema), 288 cm (7 uvrščenih); krogla: 1. Rezka Hojan (Galvana), 8m82 m; 2. Ančka Skrlin (ZHT Plastika), 8,09; 3. Hilda Cesnik (Procesna oprema), 7,69 (9 uvrščenih). Benko, Podvršnik, Verdev), 49,9; 2. ZHT vzdrževanje (Šemec, Kriče j, Oordevič, Fric), 50,9;3. RKS (Smonkar, Prelovšek, Petek, Na-raločnik), 51,8; daljina; 1. Darko Podvršnik (Commerce logistika), 572 dm; 2. Milan Iršič (Procesna oprema), 569 cm; 3. Simon Verdev (Commerce logistika), 551 cm; krogla (5 kg): 1. Sašo Topol-šek (Procesna oprema), 11,04; 2. Janez Razboršek (PRPN), 10.89 m; 3. Bojan Ramšak (Procesna oprema), 10,87 m (35 uvrščenih). Moški kategorije B 100 m: 1. Milan Burovič (RKS), URNI K ŠPORTNE REKREACIJE ■>s 12,7; 2. Gorazd Tanšek (ZHT), 13,0; 3. Nikola Holeček (RKS), 13.0 (38 uvrščenih); 1.000 m; 1. Stane Koselj (ZHT), 2.54,3; 2. Martin Lah (ZHT Plastika), 3.12,0; 3. Roman Čretnik (ZHT), 3.15.0 (14 uvrščenih); štafeta 4 x 100 m: 1. ZHT I (Tanšek, Čretnik, Lah M.), 54,3; 2. Štedilniki (Presečnik, Kren ker, Jur-šič, German), 55,0; 3. Procesna oprema (Stevanovič, Podpečan, Planko, Lah A.), 57,0 (uvrščenih 6 ekip); daljina: 1. Boris Krofi (DSSS Procesna oprema), 538 cm; 2. Marti h Čeh (RKS), 498 cm; 3. Gorazd Tanšek (ZHT), 498 cm (40 uvrščenih); krogla (5 kg); 1. Anton Krenket (Štedilniki), 13,12; 2. Boris Krofi (DSSS Procesna oprema), 11,49; 3. Mito Bubi k (DSSS Procesna oprema), 10,79 m (37 uvrščenih). Moški kategorije C 100 m: 1. Rudi German (Štedilniki), 12,4; 2. Teobald Zorko (RKS), 12,8; 3.Ivan Redna k (RKS), 13,8; 1.000 m: 1. Brane Blagotinšek (RKS), 3.45,8; 2. Teobald Zorko (RKS), 3.50,0; 3. Ivan Rednak (RKS), 4.01,0 (9 uvrščenih); štafeta 4 x 100 m: 1. RKS I (Brinovšek, Rednak, Blagotinšek, Zorko), 55,3; 2. ZHT (Založnik, Zajc, Lozič, Poznič), 1.03,3; 3. RKS II (Pristov-šek, Mogilnicki, Žlender, Lekše), 1.18,3; daljina; 1. Rudi German (Štedilnikki), 516 cm; 2. Teobald Zorko (RKS), 469 cm; 3. Branko Blagotinšek (RKS), 446 cm; (uvrščenih 16); krogla (5 kg); 1. Ivan Rednak (RKS), 10,82 m; 2. Tone Brinovšek (RKS), 9,85 m; 3. Jože Zajc (ZHT), 9,40 m (15 uvrščenih). Ženska kategorija A 100 m; 1. Irma Perše (RKS), 15,8; 2. Jožica Škoflek (ZHT), 15,8; 3. Mirsada Mujatovič (ZHT) 15,9 (24 uvrščenih); 600 m: 1. Meta Meh (Commerce), 2.01,0; 2. Jasna Glamuzina (Štedilniki), 2.07,02; 3. Eva Krušič (Interna banka), 2.13,9; štafeta 4x100 m; Štedilniki, 1.06,6; 2. ZHT I, 1.07,6; 3. Commerce, 1.07,6 (uvrščenih 5 ekip); daljina: 1. Jsmina Gluzina (Štedilniki), 429 cm; 2. Jožica Škoflek (ZHT), 372 cm; 3. Meta Meh (Commerce), 362 cm; (uvrščenih 21); krogla: 1. Romana Jeseničnik (ZHT), 9,20 m; 2. Jožica Škoflek (ZHT), 9,15 m; 3. Jasmina Glamuzina (Štedilniki), 8,92m (21 uvrščenih). dan ura objekt dejavnost ponedeljek 17.00-21.00 16.30- 18.30 19.30- 21.00 Kegljišče TEŠ Šoštanj telovadnica osnovne šole Pesje telovadnica CSŠ—EKŠ kegljanje rekreacija za poslovodne delavce košarka torek 16.00-21.00 17.00-20.00 Rdeča dvorana — balkoni Kavarna REK, klub samskih domov namizni tenis, badminton organizirano šahiranje sreda 19.00- 21.00 14.30-16.30 16.00- 20.00 mala telovadnica osn. šol. Bratov Mravljak aerobni ples Rdeča dvorana — parter tenis telovadnica osnovne šole Pesje prosta rekreacija ali programi oddelka četrtek 18.00-22.00 18.00-21.00 Rdeča dvorana - parter Rdeča dvorana — balkoni programi oddelka, zimska nogometna liga badminton, namizni tenis V vse navedene objekte je prost vstop z delavsko izkaznico Gorenja. 22. 10. 1986 - • številka 42 informator gorenje - stran 7 Yassa tek na 100 km Dnevi Gorenja Srečanje športnikov Gorenja V soboto in nedeljo, 25. in 26. oktobra 1986 se bodo v Titovem Velenju srečali športniki vseh delovnih organizacij in skupnosti Gorenja! V Titovem Velenju se bodo tako konec tedna zbrali delavci Gorenja iz vse Jugoslavije. Kot se za srečanje športnikov spodobi, se bodo pomerili v številnih športnih disciplinah. Najprej v metanju pikada, po ogledu proizvodnje pri nas, pa še v podiranju kegljev, odbojki, namiznem tenisu in nogometu. Kegljanje bo seveda na keg-_ Ijišču v Šoštanju, odbojka rn namizni tenis v novi telovadnici Rudarskega šolskega centra, nogomet na igriščih osnovnih šol Anton Aškerc in Gustav Šilih, če bo slabo vreme pa v stari telovadnici RŠC. Vsa tekmovanja se bodo pričela ob 14.30. Finalna nogometna tekma bo v nedeljo ob 8.30 na igrišču osnovne šole Anton Aškerc, šaljiva tekmovanja pa ob 9. uri v telovadnici RŠC. Vsem udeležencem bodo ob zaključku prvega športnega srečanja podelili Tudi priznanja, še prej pa si bodo ogledali tudi razstavo naših izdelkov v Rdeči dvorani. Literarni in filmski ter pevski večeri V torek, 28. oktobra 1986, ob 19.30 v Domu kulture V Titovem Velenju: LITE- RARNI IN FILMSKI VEČER Sodelovali bodo člani Društva slovenskih pidateljev Milan Apih, Ivan Potrč, Marjan Rožanc, Branko Hofman, Tone Kuntner, Herman Vogel, Gregor Strniša. Predstavili se bodo člani kinokluba Gorenje, ki letos praznuje 15 let uspešnega delovanja. Vstop prost, vstopnice dobite pri kulturnih animatorjih. Test vzdržljivosti V sredo, 22. oktobra pa je na atletskem stadionu v Titovem Velenju pripravila Zveza telesno kulturnih organizacij Cooperjev test. Preizkus vzdržljivosti bo od 16. do 17.30 ure, udeleženci boste tekli 12 minut. Dosežen rezultat bo pravi dokaz o vaši psihofizični pripravljenosti. ZAHVALA KOLESARJEV Radi bi pohvalili organizacijo te akcije in seveda posameznike. Nedvomno si zaslužijo priznanje seviser za kolesa Darko Oder in voznik servisnega kombija Tone Miletič, ki je skrbel, da nismo bili žejni med vožnjo in tudi pomagal serviserjem. Novinar Večera Tomo Ivič je neutrudno govoril preko ozvočenja in opozarjal voznike avtomobilov pa tudi nas, kolesarje, na nevarnosti. Marjanu Lipovšku gre zahvala za uspešno organizacijo, ki jo je brezhibno izpeljal. Čestitke vsem organizatorjem! , Udeleženci Karavane bratstva in enotnosti V petek, 31. oktobra, ob 19.30 v Domu kulture v Titovem Velenju: PEVSKI VEČER. Sodelujeta: mešani pevski zbor Gorenje pod vodstvom Cirila Vertačnika in moški pevski zbor Fužinar z Raven na Koroškem pod vodstvom Branka Čepina. Vstop prost. Vstopnice pri kulturnih animatorjih. Pravi čas za met na koš Nič ni zamujenega. V metanju prostih metov na koš, ki ga je za pokal ZTKO pripravila velenjska zveza telesno kulturnih organizacij, se lahko preizkusite tudi v prihodnjih dneh. V četrtek, 23. oktobra ter v nedeljo, torek in četrtek, 26., 28. in 30. oktobra 1986 na igrišču pri velenjskem bazenu, od 17. do 18. ure bodo šteli vaše zadet ke. Dober met! Preteči 100 km je poseben izziv, ki so ga sprejeli tudi člani tekaške sekcije Gorenje Stane Koselj in Martin Lah, oba delavca tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika, ter Stane Barber, delavec REK, Rudnika lignita Velenje. Na enem izmed treningov, ki jih ima tekaška sekcija Gorenje vsak torek in petek, so se člani dogovorili, da bodo poizkusili premagati 100 km razdaljo. Pričeli so priprave in vsakodnevni boj s kilometri. Enajsti oktober je bil vse bliže. V petek popoldne smo se od* peljali v Varaždin. Noč je hitro minila, saj so nas v hotelu Turist zbudili že ob treh. Ob štirih smo se z avtobusom odpeljali na štart teka na 100 km. Vreme je bilo neprijazno, megleno, komaj 3 stopinje. Ob petih je bil končno štart. Naši trije so se držali nekje v sredini skupine 60 tekačev — supermaratoncev iz Italije, Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške, Jugoslavije. Do 15 km so še vedno tekli skupaj, megla je vztrajno pritiskal k tlom in oteževala dihanje. Po 20 km je Stane Koselj dejal proti spremljevalnemu vozilu: „Na naslednji okrepčevalnici pripravi sveže majice, kajti te so že mokre!" Na 25 km prvi postanek, okrepčilo, zamenjava majic. Kar tako naprej, fantje, zmeren tempo. Do cilja je še daleč. Po 35 km se je megla počasi dvigovala, Martin je začel zaostajati. Razdaljo maratona — 42 km in 195 m — pretečejo v treh urah — tudi za maraton odličen rezultat. Pred njimi pa je bila še več kot polovica poti. Na 50 km je Barber pritekel prvi, izredno dober rezultat: 3 ure in 32 minut. Koselj je zaostal 5 minut. Čakal sem Martina, pa ga ni in ni bilo. Pomislil sem že, da je odstopil. Končno sem ga zagledal in videl, da šepa. „Noga me boli..." je bil kratek. Dal sem mu elastični povoj. Nato je zahteval, da bi ’ spremljal tovariša, sam pa bo že prišel do cilja. V Varaždinskih toplicah so tekače pričakali maserji. Po 75 km je Barber poiskal pomoč, Koselj pa pritekel za njim po sedmih minutah. Škoda, da je odklonil pomoč maserjev. Pozneje se je to izkazalo kot napaka. Po 80 km je bil tudi Barber v krizi. Sonce je opravilo svoje. Pomagal sem mu z napitki vitaminov in mineralov. V skupini je bil na odličnem sedmem mestu, boril se je s tekmovalcem iz ČSSR. Koselj je zaostajal kilometer, trenutno je bil na 12. mestu. Na 90 km je bil Barber videti dober, tudi Koselj se je prebil naprej, kar na 9. mesto. Pri 96 km je Barber uspešno nadaljeval, Koselj pa je prišel v veliko krizo. Ali je mogoče, da je bil tako izčrpan. Ali bo vzdržal še štiri kilometre, ali pa bo vse zaman. Ves tih je zaprosil za pest rozin. Po treh minutah si je opomogel toliko, da sem ga zmasiral, polil z vodo in vprašal, če bo zmogel. Odgovoril je: „Mizerno, vendar grem naprej." Odpeljal sem proti cilju, Barber pa je že dosegel svoj naj-večji uspeh — sedmo mesto s časom 7 ur, 53 minut in 7 sekund, Po petih minutah je pritekel tudi Koselj in osvojil deseto mesto. Čas 7:58,55. Tovariša sta bila resnično izčrpana. Odpeljal sem ju v hotel, sam pa se vrnil na cilj. Po štirih urah se je prikazal Martin. Šepal je, vendar še vedno tekel. Po prihodu na cilj so bile njegove prve besede: „Pa sem le uspel!" To pa je bilo tudi, poleg medalje in diplome za sodelovanje vsem udeležencem, vse. Malo, in vendar veliko. Tekmovali so sami s seboj in vsak, ki je pritekel v cilj, je bil zmagovalec. Viktor Poznič INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1986. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421—1/72 z dne, 23. 1. 1974.