703                                                 Janez Vidic, Vida Fakin, Sonja Tavčar, Mara Kraljeva
RETROSPEKTIVNA  RAZSTAVA LIKOVNIH DEL MARE KRALJEVE V GORENJSKEM MUZEJU V KRANJU
Med naše najbolj uspele tradicionalne likovne prireditve vsekakor sodijo vsakoletne retrospektivne razstave pomembnih slovenskih kot tudi drugih jugoslovanskih likovnih ustvarjalk, ki jih pripravljata Gorenjski muzej v Kranju in Svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri republiški konferenci SZDL. Te razstave so vedno v prostorih Gorenjskega muzeja v Tavčarjevi ulici. Doslej so predstavili umetniški opus že dvanajstih likovnih umetnic, med njimi likovne stvaritve Ivane Kobilice, Mire Pregelj, Nadežde Petrovič, Gabrijele Žugel, Alenke Ger-lovič, Tince Stegovec, da omenimo le nekatere. Osnovni namen teh obširnih retrospektivnih razstav, ki so vedno povezane z osmim marcem, mednarodnim praznikom žena, je, da postopoma in kar se da sistematično odkrivajo pomemben delež naših likovnih umetnic v  splošnem   razvoju  sodobne  likovne
704
Franc Zalar
ustvarjalnosti; prav zato spremlja vsakokratno razstavo bogat katalog, s tehtnim uvodom, z vsemi potrebnimi biografskimi, bibliografskimi in drugimi podatki ter s slikovnim gradivom.
Letos se je ob osmem marcu predstavila z izborom iz svojega bogatega in pestrega umetniškega opusa slikarka, kiparka in avtorica posrečenih lutkovnih junakov, Mara Kraljeva.
Čeprav je Mara Kraljeva močno navzoča v našem kulturnem prostoru že kar dobrega pol stoletja, je sedanja prireditev njena prva večja samostojna predstavitev po drugi svetovni vojni in hkrati začetek — vsaj upamo — povsem zaslužene, večje popularizacije med širšim slovenskim kulturnim občinstvom. Izredno nadarjena in delavna pa je Mara Kraljeva navidez vedno živela nekako v senci svojega moža slikarja in kiparja Toneta Kralja in šele ta razstava nam v bistvu prvič odkriva, da je bila umetnica močna in samostojna osebnost s trdno izoblikovanim lastnim jazom in lastnim likovnim nazorom.
Mara Kraljeva se je rodila na Dunaju; njen oče je bil Karel Jeraj, doma iz Smlednika, poznan glasbenik, mati pa prav tako poznana pesnica slovenske moderne, Vida Jerajeva. Odraščanje v umetniški in intelektualni družini, ki so jo stalno obiskovali vsi naši vidnejši kulturni delavci, kot so bili Ivan Cankar, Oton Zupančič, France Kidrič in mnogi drugi, je vsekakor vplivalo na sicer že prirojene ustvarjalne nagibe Mare Kraljeve, tako da se je vpisala na keramični oddelek tedanje Obrtne šole v Ljubljani, kjer je bil njen učitelj slikar France Kralj. Vendar sta jo bolj kot keramika mikala slikarstvo in kiparstvo, predvsem pa je že zgodaj prihajal do veljave njen izredno senzibilen občutek za risbo.
Prelomnica v umetničinem življenju je bila njena poroka z znanim slikarjem in kiparjem ekspresionistom Tonetom Kraljem leta 1928; s to poroko se je
Mara Kraljeva še bolj vključila v razgiban tok tedanjega likovnega življenja, kateremu je v naslednjih petdesetih letih tudi sama prispevala svoj dokaj pomemben delež, tako v obliki psihološko izredno prodornih in barvno sočnih portretov, še bolj pa v obliki posrečeno in izvirno umetniško oblikovanih lutk za vrsto klasičnih in sodobnih lutkovnih predstav.
Tako sestavljata retrospektivno razstavo Mare Kraljeve v Gorenjskem muzeju v Kranju nekako dve, smiselno v sebi zaključeni celoti: pri prvi gre za vrsto portretnih upodobitev v olju, pri drugi pa za prikaz dosežkov iz umetničine bogate lutkarske ustvarjalnosti.
Med portretnimi upodobitvami je najbolj zgoden portret Janeza Kralja — Tonetovega očeta, ki je nastal leta 1930 in kaže kljub malce grobemu slikarskemu pristopu že očitne sledove umetničinega ostrega čuta za realistične detajle. Med zgodnejšimi deli je posebno zanimiv portret hčerke Tatjane; tu se je umetnica poskusila v novi tehniki, v slikanju z akvarelom na beli svili. Tudi tu dominira melodična linija, ki jasno očrtuje temni lik psa nasproti svetli podobi deklice. Opazno je tudi mehko modeliranje s črticami. To pa je brez dvoma odsev risarskega in slikarskega načina obeh Kraljev. Medtem ko na bolj zgodnjih portretih dominira temnejši kolorit in globlje slikarsko poni-ranje v upodobljenčevo dušo, se umetnica v poznejših portretih barvno nekoliko sprosti in tudi faktura slik doživi določeno spremembno; viden je nekakšen »impresionističen« pristop, barvna poteza je nekoliko razdrobljena, v slike pa prodira tudi močnejši vir svetlobe, ki zbuja optimizem. V seriji portretov, ki so nastali po drugi svetovni vojni, izstopajo zaradi svojih posebnih umetniških in sporočilnih vrednosti portreti Rože Ribičič, Lucijana Marije Škerjanca, Kristine Šuler in Olge Šlebinger.
705                                                      Janez Vidic, Vida Fakin, Sonja Tavčar, Mara Kraljeva
Z lutkami se je Mara Kraljeva pričela ukvarjati že med vojno; leta 1943 je ustanovila oder, ki ji je služil v prvi vrsti kot »kamuflaža« za njeno ilegalno delo za OF. Predstave, ki so bile kompletno njeno delo, od lutk, besedila, do scene, je prirejala kar v moževem ateljeju, in sicer za otroke ilegalcev iz bližnjega okoliša. Lutkam je Mara Kraljeva ostala zvesta vse do danes, najbolj dejavna na tem področju pa je bila v petdesetih letih.
Na razstavi smo videli tudi vrsto njenih najbolj posrečenih lutkovnih junakov, posamično ali v celostnih »odrskih« aranžmajih, umetnica pa je razstavila tudi nekaj osnutkov, skic in posameznih pripravljalnih kompozicij za svoje uspele lutke. Posebno zanimivi pa so akrili, nastali v zadnjih nekaj letih; avtorica v njih simbolično prenaša splošne človeške probleme in dileme v svet lutk.
Franc Zalar