Iib»J» Itfucd daOj PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORN^JEDNOTE Chkago, III., sobota, 23. april« (April 23), 1E32. _ to eprivslškl . *W>7 3. UwmU1« An. ■Mttar ;«MUI M. Um AH STBV.—NUMBER 97 Acceptanc« for maillng »t »ptn-i«) m to of poiUg> 11 OH. Act of Oct še nadalje v zaporu Governer Rolph odklonil aplikacijo za porn iloatltev na priporočilo svojih pravnih aveto-valcev. — Mooneyjeva tajava San Franctaoo, CaL, 22. apr. _ Governer James Rolph je včeraj v daljši izjavi naznanil, da je zavrgel Tom Mooneyjevo a-plikacijo za pomilostitev. Governer v izjavi našteva razloge za ta odlok in poudarja, da j« uverjen, da je Mooney kriv zločina, radi katerega je bil obsojen na smrt in poaneje pomifcfcčen v dosmrtno ječo. * _ | Rolph je upošteval priporočila pravnih svetovalcev, ki sta pro-učavala Mooneyjev slučaj. Ta svetovalca sta bila sodnik Matt I. Sullivan, bivši načelnik državnega vrhovnega sodišča, in L. F. Bying, odvetnik v San Fran-ciscu. Poleg svojega odloka je governer Rolph objavil tudi dolgo poročilo, ki sta ga sestavila njegova pravna svetovalca in katero se bavi * detajli Mooneyje-vega slučaja in ee nanaša na vse faze v zvezi z bombno eksplozijo v San Franciscu 1. 1910, pri kateri je bilo deset ljudi ubitih in krog petdeset ranjenih. Poročilo omenja tudi Warren K. Bil-lingsa kot sokri^fea pri zločinu. Sullivan pravi v svojem poročilu, da je natančno proučil vse dokumente in rekorde, ki se nanašajo na Mooneyjevo obsodbo, in da je prepričan o Mooneyje-vi krivdi, radi tega priporoča go-vernerju odklonitev aplikacije za pomilostitev. JapoBd aretirali totjtl-skaga uradnika Obtožen je obetrukclje japonskih mllitartatičnih aktivno-stL — Komisija Lige narodov prispela v Mandžurijo KAM BORZNIH ŠPEKULACIJ Inosemeki kapitalisti sspletenl v aktivnosti na newyorAki bor* si Washlngton, D. C.. 28. apr.— Senatni odsek, ki vodi preiskavo glede "short selling" (kupčija t delnicami in vrednostnimi papirji, katerih sploh ni), je odkril aktivnosti na newyorški borzi, katere so vzbudile senzacijo ne samo v Združenih državah, tem Tokio, 22. apr. — Poročilo japonske Časopisne agencije Ren- w v , go iz Harbina se glasi, da so ja- VeČ tudi v Evropi. ponske militaristične avtoritete -...... aretirale sovjetskega uradnika | kitajske vzhodne želefcnice v I-mienpu. Obtožen je, da je oviral gibanje japonskih vojaških čet in druge militaristične aktivnosti, s sodelovanjem kitajskih i%-belev. Poročilo dostavlja, da so rus-ske avtoritete v Hsrbinu zahte- V te aktivnosti so zapleteni poleg ameriških tudi evropski operatorji. Člani odseka sa bančne in denarne zadeve so namignili, da bo preiskava v prihodnjih par dneh prinesla na dan i-mena prominentnih ameriških in inoaemskih finančnikov in politikov, ki se skrivajo za fikcij-skimi imeni na listi "short seler- Reed govort o terorizmu vJRuaiji Smilijo ae mu delati v —7 . »---- , , 7 . ------ »Ivinii imeni iw u»u BIIWV vale, da Japonci takoj izpuste u- j«v " utero je predložil odseku radnika na svobodo. Richard Whitney, predsednik Včeraj je dospela japonska newyor!ke borze, brigada pod povelj ništvom gene- Prominentno mesto na tej li-rala Muraija v Imienpo, nakar L« zavzemajo Raymond Pateno-je sledila bitka s kitajskimi re-1 tre, član francoske poslanske beli, v katerih je bilo več mož ubitih in ranjenih. Japonci pripravljajo splošno ofenzivo proti rebeiem, ki so zasedli nekatere vasi ob kitajski vzhodni železnici. I Mukden, Mandžurija, 22. apr Velikanska mnoma Japoncev in Waahingtoa, D. C. — (FP) — Senator Reed ta Pennaylvanije, vnet zagovornik pobojnlške strahovlade na premogovnem polju kot jo praktklra Pitteburgh Coal Co. in drugi, se zelo zanima za "prisilno' delo v Sovjetski uniji. To je pokaaal pred senatnim finančnim odsekom, ko se je vršilo zaslišanje a carinskem načr-tu, ki se nanaša tta premog. Izjavil je, da so ruski rudarji prisiljeni delati v krajih, kamor jih pošlje vlada in v sehcl bajonetov oboroženih strni. Arthur Hala. načelnik American Coal Egporters' Ass'n, Oso. W. Anderson, predsednik Associated Industries Of Massachu-aetts, in Geotige Oofelk, predsednik neke premogovne uvosne družbe, so urglrall. naj se cari na na premog takyuči iz davč ne predloge. Rekli so, da znašs izvoz ameriškega premoga v Kanado 11 milijonov ton na leto, toda če bodo Združene države s pomočjo visoke oarine ustavile uvoa kanadskega premoga, bosta Kanada in Velika Britanija u izvoa ameriškei ^ , stavili Izvoa ameriškega premo-zbornice; Travelers' Bank of Pa- ffa na kanadskl trf. V kratkem REDUKCIJE ZA DSM2BEKE, NE 2A POLITIKE Mestna administracija ut plače nižjo plačanim ne pa Francija in vojni dolgovi Pripravljen* je aa odpoved šfcih reparacij, ako Združene države črpajo vojne dolgova. Francija Bi rada videU carin-1ko unijo podonavskih držav pod njental pekroviteljetvom SODIŠČE SANKCIONIRALO DRŽAVNO PODPORO ris, in B. C. Neldecker, borzni špekulant, o katerem se poroča, da reprezentira neko francosko firmo. Poleg teh so imena Američanov, med temi so Arthur W. Cutten, milijonar In špekulant na čikaški žitni borsi; Harry Kitajcev je pozdravila komisijo Content, član newyorške broker« Lige narodov, ko je prispela s posebnim vlakom na tukajšnjo železniško postajo. Komisija bo nadaljevala s preiskavo japon sko-kitajfkega konflikta v Man ske firme, in T. M. Hovvell, wall-streettki operator. Pretakava je ugotovila, da je Patenotre spremljal francoskega svojem uradu v državnem poslopju v Sacramentu v navzočnosti sodniki Suflivana, govorni rja Nevade, državnih uradnikov in velikega števila časopisnih poročevalcev in fotografov. V sosednji sobi sta bili mrs. Ma-ry Mooney, jetnikova mati, hi sestra miss Mary Mooney. Rolph je omenil, da jo bila Mooneyjeva zadeva že štirikrat predložena državnemu vrhovnemu sodišču in enkrat zveznemu vrhovnemu sodišču, kakor tudi štirim njegovim prednikom na governerskem sedežu, ki so vsi odklonili aplikacije za pomilostitev. Governer ni niti z eno besedo otpenil, da bo spremenil obsodbo, kar pomeni, da bo moral Mooney ostati v poru do smrt|, ako ga ne bo po-miiostil drugi governer, ki bo na »ledil Rolpha. Sullivan pravi v svojem poročilu, da je upošteval vse argu mente v prid Mooneyju, ki Jih je predložila obramba, tod* jas- DmhammIA rrMMfOvIS W1 stavko HEElffSlSTUV4U. ko j. slednji W da je prodal 6,912 delnic, ki so bile samo na papirju. Neldecker je prodal 16,-000 delnic, Travelers Bank pa krog 40,000. za pa Rudarjem trga od plače sebni "stavkovni" fond PHtsbnrgh, Pa. — (FP) — U-union Collieries kompanija iz I North Bessemerja gleda v bodočnost in se pripravlja na vse eventuelnostl, uključivši stavko, ki ni taki j učena. (Radi tega je u-sta nov i la posebni "stavkovni" fond, ca Katerega odtrgava rudarjem na plačilni dan v svrho, da bo iz njega pokrivala mesečno stanarino za stanovanja v slučaju stavke. Od svojih barak računa rudarjem $16 na mesec, katere dohodke si hoče zaslgurati tudi, a-ko gredo rudšlji na stavko radi znižanja lestvice na 88 l/8c od ^aSTOSMO^ SvoječaSo so rudarji piano je da jo obramba v stdifcM & „ fl0 u .tanovanja, ko p*'lih ignorlrala Mooneyievo zgo- > do v i no, njegove anarhistlfne govore, s katerimi je privatno in javno zagovarjal revolucijo In anarhijo, in članke v reviji "Re-volt," katero je Mooney tadajal. Mooney je zvedel o svoji usodi še i »redno je bil priveden v ursd jetniškega nadzornika James B. Holohana, ker je bil governer je v odlok razposlan po radiu. Napi ain časopisnim poročevalcem, ki m> prišli v Holohanov urad, je (l< jal. da je odlok napravil Is njega najbolj prominentno oseb-'i''*t v svetovnem delavskem gi-l>anju. On predstavlja križani »imhol bojevnega delavstva. 1'ozneje je Moonejr skozi svoj oijrambni komitsj podal izjavo, da sploh ni imel prilike do ne-i>r Mranakaga zaslišanja pred lupino hrezsnačajnih kapiUli-^ n nih piratov. Ta odlok doka-/uJe, da ne mors noben militant-k lavec doseči pravice na ka-i taiiNtkinih sodiščih, pri kapita-Etičnih governer jih in poiiti- Amoy v nevernosti padca. Pri« hod inozemskih vojnih tadij pa je prsmogotrnik vzela r najem Union Collieries kompanija, je svišala stanarino na $16 in že večkrat znižala plača Rudarji se pritožujejo tudi Amoy, Kitajska, 22. apr. — Štirinajst Inozemskih vojnih ladij je priplulo v tukajšnje pri stan išče in so se pripravile, da protektlrajo svoje rojske v slučaju izgredov v zvozi s pričakovano okupacijo mesta po komu nističnlh četah, ki jih vodi ga-neral Sun Liang-čen. Prodiranje komunističnih čet hitro napreduje in mesto je v nevarnosti padca Vladne čete so že pričele a e-vakuacijo, veliko število kiUj skih prebivalcev pa je pobegnilo iz mesta v notranjost dežele v bojazni, da bo okupacija retul-tirala v krvojitju in plenitvl. Ameriška vojna ladja Tulsa je pridružila vojnemu brodo-drugih inozemskih držav se bo vržila Imperialna konferenca v Ottawl, na kiteri se bo raz-pravijalo o medsel>ojnem trgovinskem sodelovanju. Ker Velika Britanija proda ietno krog »40,000 ton 1 trdega premoga Združenim državain, bo še vesela, ako bo Kanada odgovorila a visoko carino na uVpz ameriške-ga premoga in se bo potem Anglija polastita kanadskega trga. Reed je pokazal, A« m bolj zanima sa 300000 ton antracita, ki ga sovjeti letno uvpsfjo v novo-angieške države, kbTpa sa H,-000 rudarjev v njegovi državi, ki bi fsgublli delo, ako Kanada izključi ameriški premog s svojega trga. Oewald je Reedu pojasnil, da se Je mudil na obisku v Rusiji, da je proučeval razmere med rudarji in da ni nikjer opazil priaHJencga dela. Reed mu je odgovoril, da je bil preverjen in da, so mu sovjeteke avtoritete pokazalo le lepe stvari, ne pa grdih. Senator garrison je urglrsi zakladniki dppartment, naj smislu točko carinskega zakona, ki se nanaša na prisiljeno delo, odredi embargo in prepove uvoe sovjetskega oremoga. Reed je pripomnil, da je tudi on priporočal zakladniku, naj to stori, kar pa je nzfclnlk deportmerrta Mills odklonil _ Cleveland. a — (FP) — Nova mestna administracija je pričela z "varčevanjem" pri nižje ptačaiflh delavcih. Izvedla je politično redukcijo in utrgala plače od 10 do 26% skoraj veem u-službencem, ki taslužljo manj kot $2000 na leto. Ni ps tega atorila direktorjem rasnih da> partmentov in vižjim političnim naatavljenoem, katerim so bile ukinjene le plačane počitnloe, kar snese le do A%, Na primer Župan a letno plačo $16,000 in sedam direktorjev s $7600 na leto so §s izognili "varčevanju," ravno tako njihovi tajniki ter nekateri jmlitičnl nastavljene! s boljšimi plačami. Vsem tem so bile ukinjene le pta» dane počitnice, ker te ee že da na ta ali drug način nadomeatltl, ne da bi prtaadetl kaj trpel. • Drugače pa je z ualužbenoi. Na primer mlajšim tipkarkjam Je bila letna plača snižana od $1200 na $900, mlajšim klerkom od $1600 na $1208, delavcem v Inženirskem departmentu od $1140 na $840. Voznikom, ki so imeli 60c na uro, je bila plača znižana zi 20'^, Slično z večinoma ostalimi ushilbenei. Pri zadnjih mestnih volitvah je 8crlpps-Howardov "Clevelam* Press" podpiral demokrata Ray T. MUlerja aa župana na domne-vi, da bo upeljal "pošteno mestno administracijo." Mlller Je bil lsvoljon županom In tudi "oči- dobil s to spremembo, kar tudi pokasuje dlskrlminacljsko "var-čevanje" pri reduciranju pl«6,| Par ta, 22. apr. — Glasilo fran-ooske borsa Je včeraj objavilo sugestijo, ki predviduje istočasno solucijo problema vojnih dolgov In vprašanja varnosti. Ako Francija ne bo mogla pregovoriti Nemčije, da bi slednjs še nadalje prostovoljno plačeva> la reparacij! na podlagi »nižane lestvice, ki določa Izredne plačilne olajšave v blagu, tedaj je pri-pravi j na odpovedati ae reparacijam, bi napravilo ugo. den v tU v druženih državah In ugladllo pot, za splošno črtanj« vojnih dolgov. Nemčija t|l Italija, dve največji zagovornici črtanja vojnih dolgov, bi morali prenehati s o-poslcijo proti francoskemu načrtu gloda organlsiranja oarlnake unije ^podonavskih držav pod franooakim okriljem. To bi bila nekakšna odškodnina Franciji, ako.as slednja odpove rsparecij-sklm plačil^. Francija Jo pripravljena pristati na to Honoesljo in nekatere druge, m*d temi navallstlčne onoeslje, kar n*J bi omogočilo dogovor i Italijo glede sprejetja v načelu britahe In ameriške forme varnostma pakt«, ki bi bolj ali manj sli«! francoskemu načrtu, ki je bil predložen v Že-nevl. Bilka mi kftMaltti ll Ualji v Angliji Mo kljab Mil mogs. Nekdsj so dobro nsloženl 1 mmm^^^mmmmmmmm _ -------- jo pripravil^ na protekcijo angleških državljanov, mod katerimi je velKe žtevllo žensk in otrok. Kitajske avtoritete so rasgla-sile izjemno stanje In močne policijske strafte petruljlrajo ulice in trge. Navidezno kaže mesto mirno Mcs, tods vznemirjenje je veliko. Amos je pomorsko mssto in oddzljeno od Honkonga «00 Tri petine ssesmsnts članstvu v obliki podpore London. — Kljub temu, da je v Angliji večja brezpoeolnoot Že zadnjih 11 let ln posebno akutna zadnjih par let, unijo rastejo v članstvu, Tajništvo strokovnega kongresa poroča, da Je od avgusta 1989 do marca 1982 članstvo unij narastjo za 116,000. ■ Finančno poročilo pa pokasuje, da so unije vrnile čtaflatvu v obliki rasnih podpor tri petine vplačanega ssesmenta. leta 1900 Je članstvo vplačalo v u-nljske blagajne $»5,000,000 prejelo pa Je hi njih $28400,000 raznih podpor. Kljub temu po so rstervni skladi strokovnih u-nlj sa $22,600^000 močnejši kot so bin ob pričetku angleško kr se 1901. Strokovno organiziranih delavcev je v Angliji neka manj kot štiri milijone, breapo-selnlh pa nad 2300,000 Kedukrije učiteljskih p4sč '»^catur, 111. — Mestni odbor J*- "dredil redukcijo učiteljskih i za deaet odstotkov. S tom u meato prihranilo krog $M,000 ^ prihodnjem leto. jamski vozovi tehtsli do pet ton, sedsj ps tehtajo od dveh do treh ton. Radi nizke pleče je treba naložiti tri tone premoge as en dolsr in tri dolsrje je nsjveč, ksr je mogoče zeslužltl na šiht Toliko rudar zzslužl le, zko je "srečea/' Tudi oeemurnlk je šel že zdsv-naj v posebnost. Nsvsdno delajo po deset ur, mnogi pa tudi po dvsnsjst in štinajst ur. !?s dslo gredo zjutrsj ob šsstih, z deta ps neksUri pridejo zvečer, ko se že stemni. Ne vprašsnjs, zsksj to, je neki rudar odgovoril: "Ck>-vek mora tako delati ali pa stradati. Ako ne dobiš vozičkov čez dan, moraš čskstl toliko čsrs, ds pridejo, eko hočeš žesluiltl ne-ksj centov." , Tudi sdramtvene naprav« so r kompanijski koloniji pod ničlo. Rudarji ee morajo zsdovolji-ti s pitno vodo, ki prihaja b rove in je povsem neeenitarna. Stvar je bita nssnsnjene okrajnim adrsvstooalm <*tasUm. M F6 ki Veijo itevUp omk raajsalh ki Iplmll prt tagredlh r N Yorku In PhltaiMplilil I PhUadelpbta, Pa., 82. apr. -Veliko število caeb jo Wk> ran-Jenih in 98 aretiranih, med temi šest žensk, ko je polletje razbita pohod brezposelni! pred mestno hlšo» katerega so organizirali komuatatl, Pohodnikt so nosili napise, a katerimi so zahtevali aprejetje zavarovanja proti breepoeelnoeti ln anlžanje voanlne na eeetnl ta leznlcl. TriJe policaji, med temi neki inšpektor, so bili ranjeni, ko eo pohodnlki navalili nanje a palicami. ' Now,Yo9L apr. — Komunistične demonstracije pred mostno bilo so rezultlrale v divjih Izgredih, v, katerih so bili trije policaji In pet demonstrantov ranjenih. Voditelji demonstracije so bili aretirani. Do tagrodov jo prišlo, ko jo nujno potrebna aa takojšnjo od-pomoč, kar ao blagajne prazna. ^VPitteburghu ao aa pwd por tedni zopet aatekli h kampanj plediranja, etrašenja 1» frpdenj napram premožnejšim i«jbo»-Um alojem v prtaadevanju, da aberejo par milijonov doUrJev. Slišna je tudi situacija v Fhl-ladelphljl. - . Oba meata sta aadoMena do temena. Davke v katerokoli avr-ho jo nemogoče avtšatl, ker Je postavna mors že dosežena In drugič bi Jl» tudi ne btto mogoče kotakUtl. akoprav bi dnevna postava dovoljsvata avMtanjo. slično je a bondnfml ladajaml, sa katere nI trga radi alabega kreditnega stanja fltoeh mest. " '"-"i * - (levo) la angleški promljer MoeDoaoM (desne) na pa ss |s raOMa la Rvreps je asredlta nsdaljn)! korak k itvfclti MMfM MWli| i« Mat«oky OrgsalsiraJlp splošen pohod št o-den tov ag nsvsl v jaaljo Cktaago. - Skupine študentov s člkaške univerze je pričeta z akcijo, da pridobi 6000 višješolskih študentov t rasnih u-n i verz ss nov nsvsl ns Kontu-cky meseca junija. Prlčsll so zbirati živež »n obleko, kaUro lxido s trukl odpeljali rudsrjem. Sponsorjl tegs gibsnjs — Maynard Ven I>yke, Doneld Thompson la Frenk Mennlng, uradniki šVMtantovskegs odbora — so MU žs prej aktivni v akcijah za pofii^ rudsrjem. Glavni namoa toge pohoda pa je, podre-ti steno fevdsltams v Kentucky-ju. odkoder eo v ssdajem česo že vrnili. Odkritje spomenika Juh jo Co- sarju je datapoved aa hvalo- spev* Mus»k»IIi»IJu Rim, 21. spr,—Prsmljsr Mus-solinl, sedsnjl lUiljsnskl diktator, se Je udeležil proslav v aveal i odkritjem kipa njegovemu predniku Juliju Ceaarju, prvemu diktatorju rimskega 4wi*Hja Kip, kateri naj bi bil nekak spomenik diktaturi, je bil postavljen na Istem trgu kot prvoten kip, ki je ksaal Cesarja kot Jezdeca v dn«h rimskegs Imperije. ' Odkritje Je bilo del proetav fažlptlčnega detavskegs praznika In 2,66A-letnlce usUnovItve Rima. V vs4'h italijanskih mestih so se vršita prosta ve "leve", sek-IJučka šolskega pouks Italijanske mtadine Vsi dečki osem let starosti morejo pristopiti v "bsllllo". fsšistično organIsscl-Jo In priseči zvestobo dnoeju ln obljubiti, da so pripravljeni žrtvovati tudi življenja aa ohranitev pridobitev faštatlčne revolucije. Govorniki so na teh proeta-vah stavili MuesolinUa ln ga ort-merjall prvemu diktatorju Juliju Caaarju. JL- ,, i. r. IllOSVIT* -f«l.rmt«l Pictur«. Profesor W. D. MacMlUao na čikaški univerzi, ki pobija teorijo dveh angleških učenjakov, Eddingtona In J«*nsa, 4» r*- ju smel kdo mislimi, ki iati. "Živi eku štiri in z zoprnimi predstavami in teletu !n duši IM^Mb ! s h vetom v miru"—vsaj enk Porodilo in Osvetaiid, O. — Zvtoilt tem poročal, da s* je dobro postavilo pevsko društvo "Delavec," odsek sov. kluba št. 28 v Newbur»*iu svojim prvim koncertom. So-daj pa poročam, da nem se prav drtro imei tudi na. West Parku, v nedeljo dne IT. aprila, ko apojen a kip" m m ni ved!" ij555BRK^chwab j« rekel pred nekaj dnevi v New YorJrtj- kakor poročajo časopisi— da "oni, ki nO Mi še pred kratkim bogati, se danes ne u)>;o<> pogledati v svoje računsk* knjige, da bi videli, če imajo še kaj ali nič." Schwab, ki je predsednik odbora direktorjev Bethlehem Steel korporadje in direktor števtt-nlh drugih korporadj in bank, je prištel tudi med te "aii*make." Rekel je—porodilo ne pove, če si je med govorom obrisal očt—da j* tudi on bil zelo bogat mof in mislil je, da ga vprašanje denarja ne bo nikdar nadlegovalo v njegovem ilvljenjn, aH danes je drugače. Zaključil je z besedami: "Danes ni vfcč bogatinov v Ameriki 1" Ki čuda, da je tak krik, ker je kongresna zbornic« zvišala davke na visoka dohodke in dedščine (senat sa še vedno obotavlja) t Kdo pa bo plačal t« davke, ko ni več bogastva in visokih dohodkov! Bogatinov ni več!—Vsi so propadli! Najbolje je, da kongres naloži vse davke na bogate delavce in farmarje in vrhtega še poseben davek na brezposelne, da bo vlada zgradila "poor house" sa revnega 8chwaba, Forda, Morgana, Rockefelierja in druge take .-.i romske!— To je najnovejša oblika norčevanja is pravih meriških revetev! In šoltega časopisja ni prav nič sram, da objavi ta škandalozna norie-vsnja Čisto resno in bres komentarja, jo namreč, da so milijoni'bresposelnih in par dni uposlenih revefev U tako otopeli in odrve-ii«U, da mirno pogoltnejo vsak bluff._ _ Verjamemo, da so velebogatinl isgubili milijone dolarjev—ampak teh milijonov sploh drugače niscf Imeli kakor n4 fino potiskanem papirju. Toda, če je kspitalfat, ki je pred dvema letoma računal, da je osebno vreden 60 milijonov, zdaj je pa zaračunal 40 milijonov v izgubo in ostalo mu je še »deset milijonov—-če je te kapitalist zarsdl tega danes reve*, j« to golo norčevanje iz vsakq zdrave pameti. Objestni bogatin, kateremu jf po krahu ostal milijon 41 pol milijona, se danes smstra za reve**, ker je bil navajen na visoke številke! Milijon ali pol milijona mu je "drobtt," ki je sanj prav§ revščina! Javkanje Schwaba in ostale milijonarak« bratovščine bi bilo hudo umetno, če bi ne bilo vpričo prave in Ubijajoče revščln«, ki danes vlada v Ameriki, ostudno bedasto. Cikaškl kapitalist Orane, ki je pred kratkim umrl* je cenil svoj« premolenje pred krizo na osemnajst milijonov dolarjev. Danes poročajo čikaški ll"ti, da se je Cranovo premoženje skrčilo sa trinajst milijonov In vdovi Je ostalo "samo" pet milijonov. Zdaj pa mora vdova plačati dedščinskl davek-in vlada je tako nesramna, da terja dšvek od prvotne vrednosti osemnajstih milijonov. Strašno! In če bo vdova morala plačati vas U davek. jI ostane malenkosten drobit—pol milijona dolarjev. Kako 1 »o rrvntf ienska s tem živela T Ali ni potrebno, da'pomožni odbor izpotfluj« od rtfiesta "t*« d*yM sa to siroto In nakoielta po nlkllh nekaj denarja za njeno ekslktaneo ?—» > vse to dokazuje* Kako grozna je ignofanca ameriške kapitalistične bande glede resnična l»ede in pravega pomanjkanja, ki se nahija In narašča od dne do dne prav pred njihovim nosom. ta resnične katastrofe okoli sebe nič ne vidijo in še manj pojmujejo, ker Je niso nikdar iskusili; vse to resnično trpljenje jim nI nič. Ampak oni so "veliki reveži," ker so isgubili polovico ali dve tretjini avojih milijonov—in /daj zahtevajo, da mora vaa Amerika s njimi •Impatizirati In s njimi vred plakati nad njihovo nesrečo! Ameriški kapitalisti (izjeme ne štejejo nič) so absolutno bres vsakega socialnega čuta. 8amo sebe vidijo in ves svet se mora sukati le okoli njih. To bo treba resno upoštevati In po-tlačiti vsako osebno sentimentalnost, kadar pride—enkrat mora priti—končni obračun s njimi Rudarji v težki borbi Razmere rudarjev v Kentuckyju so te "normalne." To se pravi, da so stalno nesnoana In teroristične. In zdaj se j« bojna fronta ruflar-tev raztegnila še na Ohio. Izbruhnila je etav-ku. ki jo vodi U. M. W A. In to stavko spremljajo kot po navadi 0ro\okaclje in krvava nasilja strani drutb In oblasti. V normalnih razmerah je vsaka stavka rudarjev imela poleg simpatij tudi materialno l>Ml|>oro organiziranega delavstva vsak krajev in Industrij, ampak dan««, v tej silni krizi, so rudarji primoranl sprejemati le globoke stiaps tijs ostalih delavcev, ki se še bpjevalt m rejo zaradi splošne ekonomske paraliss. 5 priredil soc. klub št. t rtom in dvema kratkima igram* - "BudarjiMn Kranjski Janez." Udeletba je bila dobra. prawUk« bi Wr la, da niso šli, igralci soc. kluba št. 27 v Canonsburg, Pa., kjer ■ uprizorili igro "Na dnu." Po-o, da je vratno izpadla.) j no je tudi ravno isti dan Ostajalo ^letnico dr. "Stnig-gfera," št. 611 StfPJ. Potem bi bilo treba dve taki dvorani. PH tej prireditvi jf nastopil tUdI pevski zbor "Delavec." Govorila sta sodrug Martin«* in sodruginja Vehar. Ker ee tU* igre "Kudarji" in burke "Kranjski Jane*," so igtflfti boljše izvršili kot prvič, pa Še n* dobro; kriv je tudi o<|sr, ki ne odgovarja premajhen, odroma nepri-kladen. PO prireditvi se ie pri-Čela proeta zabava. Res je bila ijk neprisiljena zabava, posebno pa ple-»a *tako,d*JebUp vee* je. Z eno besedo povedani bilo » vse prav veselo r»*pak*eno in zadovoljstvo je sijalo z obrazov navsočfl}, ' >' "M Kot znano, priredbo vsi cleve-* i soc. khibi, alovenaki in v nedeljo o* ?rvega ma-shod to manifestacijo in ivo v ^ND n» St. CUlr ave. ti dan se vrši tudi koherenca 11Jsikih soc. klubot in društev 'nvevcftna matice. — Prijatelji delavci — trpini, Y*( vemo, da nas..... omiljeno tepe razlike vere in prepričanja. Njemu nI drugega koš samo proflt. Naša do&nost je, posebno sedaj v teh časih, da protestiramo proti krlvjcam, katere ae nam godljo. Pokadimo, da smo tudi mi fjtMtje, ki smo upravičenj do poštenega Šlvljenja. Poka-ttmo, da smo ravno delavci tisti ljudje, ki emo oetvarfli na ave-tU vae in da nae bogataši vedno izkoriščajo in poniiujejo* četudi so odvisni od nas, no mi od njih. * Ako ae udeletlte te prvomaj, ske proslave, oa. ^manifestacije, ooste pokazali, da ste zavedni delavci, da AvWK> zahtevamo sa vae enake pikice. Jg program* boste razvideli, da bo vee pravilno organiairano, ker zadevni odbor je skrbno na delu- Pridite val in vse! V ned* Ijo na Prvega meja zjutraj na konferenco (Vetop vsakemu dovoljen), popoldne in sveder pa na proslavo. Naša delavska zavest nas kliče, da storimo evojo^Mbioetl pijo vedno skupno proti nam delavcem. KapKalUti vedC9 *rbe, da imamo mi delavci vodno kaj med seboj, da se sovražimo, ker s# zavedajo, da ko bo dalavac zavrgcj tiste predsodke in nastopil skupno, da bo kapit*)i/">u odkienkalo za vedno! Karava pe dela nobene izjeme; rodi nam vsega dovolj, le mi smo tako neumni, 4a pustimo, da njeni darovi razpadajo, mesto da bj jm použili. Nahajamo se v volilnem letu, Časa imamo tudi dovolj, potru dkno so malo: misliti za katero stranko naj oddamo naše glasove v jeseni, da bodo res kaj nam koristili. Kapitalistični stranki sta nam te dostikrat po&azali kako tepolnijo obljube, ki nam jih dajo pred volitvami. Stari pregovor pravi, da osel gre samo enkrat na Ved, a mi delavci smo pa ie šli neštetokrat; zraven se še ponašamo, da imamo pamet. ^ kapitalizem neu-in izkorišča, in to krije na pokopališču ter zmoli par ducat očenašev za izgubljf- «o dušo, ssj ga vendar tako vera uči. Jezi se, da amp flpeklinjat i razgrajali. Dasi tegleds to popolnoma otročjo, vendar je to jako nesramno od njega na* pevski zbor. On kot dober pevec si upa tako Matiti pevsko društvo. Ako še kaj nase drii, bo popravil one stavke. — Kot družinski o^o ljubim mir in veselje; niaem noben razgrajač. Ako pa imam to napako, da mi kdaj uide nehote kakšen "hudič", s tem še ni rečeno, da naj tebe vzame. Da U pa kakšno zabavo otvortti % molitvijo, tega menda ja ni pri-čiikovAl k Dopisnik črni tudi A. T. in 4. t. Vero, da mu bo vsak v obraz povedal, da ne govori resnice. Omenjena fanta ves Willard z okolico dobro pozna, ki sta tudi > resnici vredna spoštovanja, ker poznata meje, dopisnik pa je ie večkrat 6a mejo stopil. Hvar lf se tudi, da so štirje odstopili, v resnici pa sta odstopila le dva. ____ Glede civilnih obredov ne bom Dragi mi" delavci, poakusimo aedaj govoril, rečem pa, da vem mnogo. Tudi on je menda slišal Cerkniškega dekana, ko fr raa-K roke, rekoč: "Blagor o-Ro bolni na duhu, ker vaaj pri letošnjih volitvah narediti izjemo in volimo fociali-stične kandidate, ki fcnejo vendar program, da bi ga moral vsak delavec upoštevati in za njega agitirati, in uspeh bi bil zagotovljen. Josephtoe Pohar. Pojasnilo br. Bergarju Clevelpnd, O, — "Tipje" in "ftuen?" je naprava, ki *lu*i » stresanje premoge. In tako sem jo tolmačil kot ae jo rabi. V Hrastniku je premog padel direktno iz "štirca' v železniške vozove, ker je bila stranska proga do "geverka" v dolžini 2 kilometrov, dočim v Trbovljah niti v Zagorju niso imeM stranskih tirov; vozili so premog na postajo. V Zagorju so to imenovali "rampe." V Ameriki pravijo "tiple" menda zato, ker rabijo, "tip?, table," da prekucnejo jamski voz, ki stresa premog. (He tips the car to dum p the coaL) (Zato "tiple." V stari domovini pa «»-rao stresa — dumps — stuerz j n, zato pa "Štirc." Driimo skupaj vsi in zmaga naša!-Frank PoMift. V pojasnilo Willard, Wis. — V št 47 Pw* svete je bil priobčen dopis is Willarda, pod imenom "Willard- sopet drugega s je bil Tako ae tudi su pisan, "na hribu" aii "pod hr$bom'\flamo to odločno odklanjam, vsako najmanj- M bil piaan na v Mi "našem hribu" ali pa od druline in to lahko potrdi u nik Prosrete. i \ . , 1 , A. Zupančič. 4 (Pripomba uredništva:—Do-tičnega dopisa ni pisala A. Zupančič, ne kali drugi član njene drufine.) / , iS Znuura in delo Milwaukee, Wte. — Na dan 6. aprila, ko se je vršila tukaj 'revolucija', je bilo lepo vreme, solnce je pošiljalo tople žarke na mihvauško mesto in le lahak veter je pihal od zapada ter po jeseni pošiljal valove proti Michi-genu. y u, Delavci v Milwaukeeju so zmagali l Zmagali so nad kaipi-talistično reakcijo; ki je strnila vae sile, da porazi soc. kandidate. Kljub temu je bil ponovno izvoljen mestni župan Hoan z 12 aldermani in več drugimi urad niki. , ^ r^S tem par še ni delo končano. Kmalu bodo spet volitve. To pot za predsednika Zdrušenih drfav in več drugih važnih pozicij. Pripravimo se zanje, ki bodo novembru. Takrat mora delavstvo Amerike pokazati kar je pokaaalo spomladi mihvauško delavstvo. Se je Čaa, da se to lahko uresniči vaaj delno. V vseh 27. wardih so kapit*. Usti skušali prodreti, toda delavstvo je bilo hud boj proti njim in je tudi v polovica njih zmagalo. Menda še nikdar zgodovini nI milwauško slovensko delavstvo tako složno nastopilo pri volitvaih kot na prošlih. Znano je, da so imeli kapitalistični kandidatje velike vsote denarja toa razpolago, medtem ko so soc. kandidatje apelirali na delavski rszum — in tudi pri razumnih zmagali. Zato pa b se morali delavci po vseh naselbinah organizirati v soc. klube in voliti delavske soc. kandidate. de nekaj dni in naatopU bo spet Prvi maj Delavski praznik. Praznovali ga bodo delavci vseh. dežel, ki se zavedajo svojega delavskega pomena, svoje sile, ki b velika, ako stoje skupaj. Tako velika ja ta sila, ako jo akmftj strnejo, da jo na premaga nobena sila na svetu. Tava se zavedajo vsi sa-vci sveta. Le šal, da je vse premajhna, da j nastopila odločno in svoje pravico in da bi s krvosesi in izkoriš-delavstva. To pa se počasi, polagoma. Poča-luč v temo, kajti še so zastrta okna v delav-je, tako da večina dana vidi resnice ki delavci bodo vili letošnji — Prvi maj v nedeljo na l»7majs. V ta namen se bodo shodi In priredbe. Sloven SOBOTA, 2$. APRILA 1 Spanje kal regvfetor zdravja in zimžaja Učenjaki Udij* da se duševni pojavi k, f tudi govorniki. V ime kluba 37 uljudno vabim _ atelje in slmpatičarje, da pridejo na našo prvomajsko prosUvo \ nedeljo na 1. maja. (Dsljsasl.str^)1 ' vtaknjens v ^jem kot bob-po steklenici, nsko ftibieo. zdrobi liki rabiti svinčnik, ki pn- ' bi «e ti posrečilo dobe kovi* tva. "ZavojiU vzmet U Lopni po hj«j> steklo. ! 5i Nikdar ne piaati po pap <* Jako n pcav presenetljiva avo _ svinčene iiee je domala tako preCna ko jekleno pere. Svinčen kraguljček potegni iz hlsdilne kopali tekočega vzduha oziroma vodika ter potolči po njem: dajal ti bo zvok, ki te bo mof* osupnil s svojo jasnostjo. Svinčene iica Petane na mehaničen način dvakrat odpornejls, u-dar. jo opraviš na minus dve sto «topW (—20i»). Da to doeefteš, ti jo Je.treba ssjm vtakniti v cevko, kamor vllješ tekočegs traU Ta sprememba v trfropomi trdnosti ps »icer n> svojstvens zgoU svincu. . V temperaturah, Id omogočajo dobiti teko« zrak In vodik, zmrznejo vee anane tek ^ ^ br« najmanjše ts«a*a. Zgolj petrolejski eter se u dovolj! s tem, da postane testne t. Z šivim srebrom, otrplim v tort I u prikla^ oblike, lahko zabijaš ieblje. Ne mislimo W da bi z njim utegnUi dognati prsv nitke t^ delavatvo bo imelo ' perature: še pri —4te je samo še trdo neznatne koristi * Nasebnemu (absolutnemu) alkoholu bolje ne godi. Kratko bivanje v tekočem v* mu podeli kamenHo trdoto. . kkt Ako potisnemo v tekoči srak kovini i poln je ne s tekočinami (steklo bi ss^' sa vsi pUni ataWU® helija, mnogi se c#a SfO«W»: klor, mmm. » Z* • in helij 1 žVfplena SOBOTA, 2B. APftILA. Glasovi iz naselbin Padec delavske vlade na An gleškem je la trenutek tetko ta-del socialistično stranko v Franciji Toda energičen nastop delavske stranke proti temu iadaj-stvu in politika zaščitnih carin nov* angleške vlade sta sna t no o-lajšala položaj in pony«ali soci-*MVtn\ stranki v Freticiji, ft zjpnrhjla napad r^akdonarcev Padec funta in nov« angleške carine 1 na francoske kmetiške pridelke in industrijske izdelke W odprle oči aroleUrcu in kmetu ter so odobravali *ta}i*6e so-;cfrl*ttfne itrenke v Franciji, ki je Meo&onakipvo tV4#o s racijo najostreje napadala. ' Goe*»d Mandel, vodja meščaiv ske reakcije, ki se pravzaprav de-jsnslfo imenuje RotAild, Iti je bil svojČes na j i nt i mnej š( sodelavk CVem^jCeaua, Je Molel to^msnl ti vdlflni zakon in uvesti novi zakon, ki bi bil sličen angleftkemu volilnem u sistemu: ene same vq» litve, brez ožjih volitev. Z ob-strukcijo v parlamentu in ognje-vtem bojem po celi drlavi je so cialistična stranka preprečila sprejem nameravanega zakona. Poloiaj, se je tako zaostril, da je senat, liojeČ se poeledtič, Levalovo vlado vrgel ter Mandelov predlog soglasrfo odklonil. S tem je reak-c i j a pdtO&Čena še enkrat. vladi je ostala še en* na-da: Isvolttev Hitlerja sa ered-gadnlkti nemška republike. Razumljivo J*dsnI ne vladni tisk, ne J^pitalistični otvorj^o Hitlerjevo zmago ker bi a tem iszvsja proti sebi vihar 9for6enja. toda reakcija je rf^unala s Hitlerjevim uspehom in želela, da ga okoristi v boju proti socialistični stranki, ki lip* v svojem volilnem programu geslo: razorožitev »pora- č^tpUrds^t ce nfc> mogH skriti svoje Jeze. Nikakor niso mM ti časopisi odnehati s proslavljanjem Hitler jeve#s uspeha, ki pomeni novo nevamoHrt za Franetto in da s« Francija mora zaradi tega cboro-že vat i. Po Hitlerjevem neuspehu pa jim ni preostajaln rinjhga, Pred leti, ko so bile kan||šk* naselbine na vrhuncu, je obstojalo več pevskih društev po ni-selbinah. Kot v Stoitt City ali Mineral. Cfofccpee, frrontensc. preeay Hill in v Grossu Kakor Je sla'premogovna Industrija navado), tako so ens za drugo ta-spale tudi naše Itulturne institucije. Naši aktivni delavci so ps Šli drugam "s trebuhom za kruhom*. Končno smo organizirali pogrebni zavod na sad mini i »odleti, "ker smo se pričeli na aefct pripravljat", kot je nam rekel br. Garden. Ampak tudi smrti se branimo« kot kale poročilo našega pogrebnega ssvoda. in še tiate smrtne slučaje "navadni dobi "Friskel", ker pri tujcu j« vse "boljše" in "lepše" seveds. Smo pad vzgojeni za hlapot drugim. Ampak o tem napišem dopis posebej. Da se povrnem k pevskemu aboru. Pevska In dramatične društva so snek kulture in re*-nlftnega napredka v naselbini. V naših kanaaškfh naselbinah se-lo potrebujemo itober pevski zbor, ki b! sodeloval pri rasnih društvenih dopnostl nsših štev: iti temu pevskemu zboru na rolce. Pomagati moralni to ravno Uko b« Ml dobrodošli dolar ta pokritje stroškov. Pevo-vodja se trudi, dasi so nekateri U dolg* Mi dela. Ves to, ker imajo veselje do lepe pesmK Vi pa storite lahko vsaj to, da jih pridete poslušat na majnttko proslsvo. Vstopnina Je ta moilke in len-Ske po 26c, ako se vstopnica kupi naprej. Otroci v spremstvu staršev so vstopnine prosti. A. Aular. PODBOJ (OVŠKK..................lilt Adaau Si, Ho. Oblsaj OKKOtNI lAtTOnOKIl BKU prve okrošj«......lit Mala An* W. AUoolpfu itn dnifo okroljs........Mil. lttnš it, O^Jsni iuMltu^iif...................Ros Ms, Ckiibolm, 'KOVICH, šot rt o okrošjo, •♦.»•... .K, X« o» FftwQT|i CIC, poto okruftjo.,Boz III, Ročk Bpringi, NADZORNI ODUKl 1 ^"■'»■■^»■■■fpHf'!.......... ■"■■■ sn<#bomo tudi dosegli ivorfe Vsi ns Sborovsnjs v Ohils-holm g majal Predlošite svoje e Je pa kot se spodobi: ob- — pritisk — cmok — poroka — postelje — konec dejan- dne l, maja, bodo minnesotsks jugoeloveneka društva obfait-v^U} tvojo konvencijo, t namenom: organizirati federacijo Jugoslovanskih društev. nje se bo pričelo ob 1. popoldne v Coromunity fcuilding, CM-bolm, Mfnn.f ..i,, n Oovemor Floyd B. Olaon bo nsstopil kot glsvttf govornik, pričskuje se obils udeJefb* i« vseh nsselbln Minnesote, posebno še iz Dulutha in ftelefenega okrožja. Zanimanje ss federacijo je veliko med vsemi Jugoslovani, kajti dosedaj smo kar ne-kako speli in slabi časi so nas mslo spodbudili, da smo se sedeli zanimati ta organUaftijo. Polj* Je dosti in upeti Je, da bodo zastopniki napraviti vtoren program, po katerem bo offtanl-taelj* poslovala. Jugoelovanom Je trebe take organizacije, le škoda, d* se nismo tako ortanfcirali fte pred dvajsetimi leti. Vseeno Je boljše poeno kot nobsnkrat, teto bomo »orali sedel toliko bolj de-llft/ll i Bi^m^ naše ftelje in bomo deloval kot enote te vse haše potrebe, teko ne podpornem in kuftuMli polju kot nejavnem, te tfovtdlgo našega nardda v javnosti tpr le boljše medsebojno umevsnj«. . Jugoslovani, ns tflau meje! PridRs V ChllsMm v tekem številu, de bomo pokeeeM Javnosti, de se tudi mi mitom da seK> vredni dlani HofeMi drušftp, zahtevaj oš naše prevlce, do keterih smo upravičeni ki jih sedej nimemo. U v akupno-H je moč ki še bomo oeetatitl kot Htrsnl I. tenimanlo en tO a veto V-no delo je vseoplošno. Reftijo vodi podplaanl. Orkester dirigirs iS9|]p w wU H- Ljubitelje dreme opotoriamo, ^ ReskcUa Je igro izgubiš. Francoska demokracija, delavci in meščani ter širok* nuwšlce po vaseh so s odprtimi očmi in napeto pazljivostjo zasledovali volilno borbo v Nemčiji Oslinili1 so se, ko so prišle vesti o porsau fašistov. Oni so rscumeM, da Je bile socislno-demokratična stranka oni faktor, ki je potoke! fašistično reakcijo. S tem «o propadle vse nade francoske reakciji ki Je želela zmago nemških naei-onslistov, da s tem utrdi svoje poticije v volilnem boju v Franciji. " Volilni boj je med tem le v polnem rszvoju. 2e nad m*»ec dni se vrši po vsej Frendji ni stotinah shodov socialistična propaganda, ki^Ja strah v vseh vojnih prqp^gsflfl*«tih ^ zelenih ter navdušeno osvaja širše in širše kroge delsvstvs in me ščanstvs. i Znak takega rsxpoWe»ijs je na primer v tem, da je "PopiUr", gtesfto aocialističnf stranke, \ 'dobi vo«|e borbe povedal števt lo svojih naročnikov od J» na 4* ^oč, a razprave sš g» 100,000, čeprav vl*da gospodar sks kriea, ki Ime Sle psslxMss te 'delov# množice. SocUlie^tnA itrank4, tat torej OvvoU rfzlo-pv, ds računa s sijsjno zmsge »pri francoskih volitvah—D. F, »smo enkrat. ZiUo pridite v obilnem številu. Podpirajte našo kulturo Frank Cseen. hazn« vin Dsle i sin olUnpligde v Cklsega Ohicago. - Od 80. julije d» I, avgusta prlbodnjs leto «e bo v Chicagu vršila delsvsks olim-pijsda kot protiutel svetovni O-limpijsdi, ki se vrši v IMem šeeu v Kaliforniji. Sponeoeira Jo Oottnte*Oltrinpfc odbor, katere-mu nsčeluje Tom Moooey kot častni uredsednik. V te« odboru so ssstopsn« Werksrs Gymnsaiic and Aporta Allance, Nsturs'e Friends, lnt'l Worker» Order Vuuth flectlon, Flnnish Worksrs Msrstion, U-bor 8|M>rts Unkm of Americs, človek Mforkers Bociety In Uk-rainian Tolleri Bociety. dflavuka ollmpijsde bo protest proti obls-tem, ki rf p^ /n^TtrA mIfljoHi d^ larjev, ako oi »l.OpO bresposd-ni|» i^vprešno zaslušiki po |Gft tega je tudi bltnUjU- telept In jfo sngatlrsU za debu- Mrarifr . Pride def^ prsdstavs. Navsoča Je vse imi tika, med njimi t.uil bivše jsveedn- v drnlbl pu^ atolovskegš barona, ki je nek-prosen olnHjsvsUlj nsAnega spp-le. 2aeler M ^ ^ |M * rti* vije po predpuih. Te^eJ n m zgodi škandal: Llpčs jo MifnaHs po dvoranf in ae prl^ |Wy P" rovtarsko prepirati t Igralo na odru. Bivša evetda Je namreč »tri MM. rDirigent orkestra Je "tbolel/ konfuzlja ie p vlljti. Tedaj pe i^Hm« taktirko UtfSs sem v roko In prične dirfapfttf svoj "fortlsskno," de se strese stolp ns gradu Pravi, ds kdor ima večjo ple&>, naj boy pritisne. Občinstvo ss iTUrčno tebs-ve, ne pe MpAe, ki f$ enjjde de Igor ft*ep: RDEČE NOCI — Ivica, v tej url lahko »poznal, kdo Je Junak. Mlečneie J« »trla ena sama not, le mene aedrti. — Ne kaže drugega. Šofer in lahkotivka sta M »kramljala v svo-jem tihem pomenku. X Skozi vrata se Je zopet nekdo pojavil. Ivanka Je priila v tem zgodnjem jutru in vljudno ter plaho pozdravila: — Dobro Jutro. Toplo imate. — NI prtvrode. , -Odgovorila Ji je Marica, ki je kar zastrmela v dekleta. Ivanka ni bila več taka kakor v jeaeni. Oto-ten izraz Ji Je podčrtavala le alaba obleka in velika zaskrbljenost ae ji J« riaala po zmude-nem obličju. Z njo ae je slabo godilo. Toda, ko je videla, da Ima Marica zanjo besedo, j« posUla manj plaha kot ob prihodu. — Zunaj Je vse drugače. Ti morda ne občuti* te razlike. - > — Zakaj ne? — Kruh Ima* in na toplem ai. Z mano ni tako. ' — Mimogrede aem slišala. — Zakaj ae prej ne oglaeii? j 4jtntf Sedli sta* desnici. * -i/ Niiem upala. Sram me Je. Z doma aem ulla, zdaj bi apet rada nasaj in ae kar tako potikam. ' 4 ' f Ne upal domov? ' -i- Doma Je le alabte. Vee sili v mesto, v fa-briko, tu jih pa mečejo na cesto. Tudi mene so vrgH. * — Kaj pa Andrej? Ti ne pomaga? — Izogiblje se me ... V napotje sem mu. — --Marica, po pravici ml povej, ali Je res, kar pripovedujejo o nJem. Tlita gospa, no, vse, s čimer me draiijo. Marica Je postala čudno odsotna v pogovoru. Trenutna lamilljenost Ji Je dala posebno misel, ob enem se jo pa izognila zahtevanemu odgovoru. U raztresenosti Je postala zgovorna. — Kaj pravil? — Oprosti, nisem poslulala, Nocoj aem zvedela žalostno stvar. — Ivan se je l>onesrečfl» — On? — Preiivela sem teiko, pretežko noč, Najraje bi betala na vlak in k njemu. Straino neznosnost premagujem. On Je tako daleč, v tujih rokih prestaja bolečine, ja* mu pa ne morem pomagati... Ivanka, ti lahko pomorel. Zamenjaj me, da ga obllčem. Ivanka le Je ponudbe vroče TazvoaellUu — To Je zate in zame prav. SI. ' Toma! Je na vea glas nalalč zakalljal. Gledal proti durim in zato nekaj opazil, kar je Imelo slaati za Ivanko precejšen pomen. — Andrej, le naprej! Marica In Ivanka sta «e zganili. Prva je hitro vstala In lla v sredo prostora, druga /m Je stisnila v kot st desno mizo. Andrej se Je vrnil s nočnega dela. BU J« zamazan, truden In zadlrčno razpoložen. Ivanke Jo prepustil. Mi pa ne vemo, aH Je tvoje dekle ali ni. Ako je, spodobno ravnaj, če ni, nam to povej, da ne bo umirala v dolgočasju. Mlada je, naj zdaj uživa. — Zakaj te ravno ona boli, llajak nevoščljivi? I S fantom jo oskrbimo. — Na te posle se aama predobro razume. Ivanka ni mogla več molčati. Vsa nemirna je poslušala, potem pa je stopila pred ljudi, užaljeno pogledala Andreja in se mu zazrla v prepad en obraz. / — Andrej! A, tukaj si-- — Tukaj sem in me Je sram. — Ker ae s krokarji pajdaši*. Ker me krivično obrekujel. Te zlobe ne zaslužim. — Morda le kaj več. Kje si hodila veo noč? — Tebi niti ne povem. Ivanka Je bila zavoljo njegovega izzivanja globoko užaljena. Tomaž jo je pa pogumno raspalll. — Le postavi se, Ivanka. V nallh časih samo korajža in trda pest nekaj veljata. Kdor Je i preveliko dolrot? In solzami preveč obdarjen, takemu jih vsak dan nalože na grbo. Nastajal je očiten prepir, ki pa Marici nI bil prav nič vleč. Zato je odločno posegla vmes. — Pustite prepire. — Andrej, ne bodi z Ivanko tako krivičen. Ona je lele zdaj prilla. Brez vfega Je, ti pa mieli* o njej tisto, kar te drugi nalažejo. * Ivanka je stopila k Marici in Andreju pokazala hrbet. — Naj misli, kar Hoče. Tvojo pomoč imam, vse drugo mi je malo mar. Andrej Je stopil za Ivanko in postal drugačen. — Ivanka ... ' Ona ga je zavrnila. '-i- Ne maram te. Kar k oni pojdi. — Tako? — No, tudi praV. — Do zdaj me nisi poznal, pa me *e zdaj ni r^d*la Je v notranje prostore, potegnila aeboj Marico in pokazala, da nI dekle, s katero se poUubno Igra. < Andrej- se je ujezil, zavrnitev ga Je iznena-diia, sedel je k desni mizi In močno udaril po nji. Za Marico Je zaldlcal: — Marica! Zganja! Ob udarcu po mizi se je Mirko predramil in zahteval: — In muzlke, muzike —- — — Toda zahteva se ni izpolnila. Samo zimska burja je Izzivala zaspane ponočnjake. Zunaj je nastajalo jutro. ni opazil. ' — žal ilostna slik«. Ljudje iive teiko ftlvlje-nje, vi pa noči salivate • vinom. « Odgovarjal mu Je kar Tomaž, ker Je bil on le najbolj pri savestl. — Tebe čakam, tebe, preljubi Andrej. Neka posebna misel mi le več dni roji po glavi. Polteno odgovori nanjo, t — Mo? v - ' < * t— Povej nam, kaj in kako s Ivanko. Mene ae le vodne drli mnenje, da mora vsakdo svoje zemeljske blagre pošteno zaslužiti. Ivankine naklonjenosti pa ti nisi vreden. Goli usodi si Hfavyh*rbusse: Pomlad. TRETJI DEL I. rSP--r--1 "—I—-— Zopet so potekli meseci. Zopet je bilo marsikaj drugače. V revirju ao odpuščali delavce, jim zniževali plače in jih silili v težko življenje. Revir je postajal odvraten, neprijazen. Nekaj tvornlc Je ustavilo svoja obrate, nekaj jih je pretilo, da to v najkFajšem času store. Prav ta čas se je vrnil v revir strojnik Ivan. Ker je iskal delovnih moči za nove zgradbe nekje v oddaljenem kraju, je postal prava na-da mnogih, katerim je pretila beda ln vse, kar da brezposelnost. (Ms prihodnji*.) PBOSVETiT cel klobčič ljudi se Je stiskal o-koli gospe. Kakor se mi zdi, je goepa neopazno pustila, da se je psiček približal odvratni plesalki. Občutila j« izvestno nesramnost radi besnoet! uboge živallce. On se razume", reče ona in vzklikne zatem med dvema skalama smeha ^ "Hop, hop!" In pes poskoči gibčno in drar testno naprej, zgrabi za rdečkasto »uknjico in jo začne besno trgati. Opici so divje zasijale oči, sikala je kakor miška v milnici in je krepko stiskala s svojimi rokami haljico k telesu. Ta gib, • katerim je na opičji način posnemala sramežljivo kretnjo, ji izzval burjo smeha. Ali opica Je toliko stiskala če-justi, da so zobje zaškripali, io neki otrok je vrgel kamen, ki je padel v praaen krošnik. Priz-znam, da sem občutil izveeten čut sramu, glodajoč ta frizor. Ali kakršne so že bile moje misli, obdržal sem jih sase; bil aem oblečen preveč slabo ln skromno, recimo, bil sem preveč strahopetec in revež, da bi si upal glasno misliti. .<> Volnena suknjiča se je raztrgala z mehkim šumom; ali isti trenotek se spusti onemoglo rame opice in njena roka pade, kot krempeij, na belo tačico psička, ta spusti suknjico in se tebuije-nlh oči vrifc pred noge svoje gospodarice, glasno cvileč. In tedaj poskoči fant, vzdigne palico in jo spusti na črno telo opice. Opica se zadnjikrat obrne na škatli, kjer Je delala in pade v tresljajih na tla, dočim je njena rdečkasta obleka raztrgana, ali na ramenih ie vedno pritrjena, ležala poleg nje. To se je vze odigralo v eni minuti. Videl sem, kako leži na tleh nekaj črnega, kar Je dihalo, videl cigana, ki si je trgal svoje razmršene lase. Skozi množico sveta, ki se je med tem časom nabrala, Je šel v smeri k ciganu policaj, kakor sama kazen. Mladenič je iskal oči gospe, nem, malo vznemirjen od qper-gije svojega dejanja. Tedaj sem se skozi oklevajočo množico prerinil do njega. Ali aem bil mar zares to jaz? Da, dar Jaz sem bil ta Postavil #em se čisto pred njega ln ga »daril v obraz. Zakrilil Je, z eno nogo v zraku. Drugi udare© ga . Je podrl na tla; od njega ni ostalo nič, razen cilindra, ki je počival na tleh; cilinder aem hrabro in svečano brcnil z nogo prav na sredo pota. S krepkimi koraki sem odšel in sem občutil, da sem vreden vzvišene tišine, ki je bila naata-la okrog mene — jaz. ki seni bil SOBOTA, 23. APRILA. Sedel sem na klopi aristokratskega feprehajalllča pred zeleno trato, ki Je bila mehka kakor avlla. Jutranje solnoe ja bleščeče slpalo svetle žarke po rokah meatnlh vrtov, ln se razlivalo po travi. Dan Je bil neverjetno lep, u-merjeno gibanje isprehajalcev se ja kazalo i velikim talentom in je bilo tako s okusom pobar* vsno, da sem lele pol ure kasneje zapazil, da drftim svoj roman narobe v rokah. Položil aem ga na kolena. In leno opazovanje mi j« delalo velik ulitek. V tem tre-notku zapazim na začetku ulice par: bUial se Ja kakor fantom, gospod In foepa sta bila zelo e-Isgantna Njihov pojav je *arel z onim sijajem, ki mnarom za-pušča na siromašne ljudi vtinek, Gospa Je imela haljo is kaAmira, obeuto s cvetjem; bils Je podob-na nekaki perzljekl miniaturi in obenem kokotl ti lota 1M0 majhna In oboievana. kakor prava dama. Neslla je bele nogav .<«•. ki so se tesno prUegsls njenim tenkim, majhnim nogam. Klobuk ji Je krasilo pero. ki je is-viralo is nekake majhne z\«tde X tem šumu, ki se je railrgal gori fn doli, ss je eMa, kakor• 'da je sama sredi raja. * Ko sta šla mimo mene, se dvignil ln kakor .proti lastni volj), aledll glavama njunih senc. Privlačevala sta meč ln sijaj teh dveh bo«atih ljudi in v meni Je zavladala felja, da Ju opazujem. V resnici so bili trije. Pozabil sem reči, da Ja nekak svstal trak, na koneu katerega je tekel psiček, t repom vzdignjenim kakor bel solnčnlk, s u-šesl, ki so štrlela kftlku, kakor rja, naje-moglo raz* da so Izrezana žen, da se Je k itkovaHHB je bilo pokrito z znom. Ts trenotek moji Izprehajalci otMtanejo. "Kako odvratno!" vzklikne gospa. Tudi ' Jas sapaskn predmet njenega iznenadenja In odvratnosti. Priznam, da apm bil tudi sam neugodno dim Jen. Gnusen cigan, podoben nekakemu rumenemu magljcu, temno črnih las, je sedel na rdbu tnrtoarja In Ja igral na harmoniko; pred njim je letala karirana Hat ta In na njej se je glbsls kot ple*ač preoblečena opica Ne bi v*d#l povedati. odkod se j« tzeta U črna, raztrgana grupa, da napravi ter umazan^ agledovknje na Upi promenadi Cigan je nakremtil tvoje pro-I sto in umazano lioe Optea je bt-| la oblečena v koketno suknjič* ki je bila Iz odvratno roza bar vane volne ln pritrjena na mrša-vlh ramenih z belimi zaponkami. Njena naloga je bila, da pra vllno koraka ln balanalra z desne na levo stran. Ali ona se je igugsls ln obstala, utrujena sodls. ali pa je poloiHa apet svoje rotnste ln slvs roke na rob škatle, a bledo lice se je gubalo v gr i masah. •Njen gospodar je udarjal b nogo ob škatlo, ilval Je vztrepe-tala. se vzravnala ln njen rep je telo, ki dvignil sukntfeo, kakor meč tru-kr- badurja viteški plašč. Dama ae je divno smejala temu siromašnemu VeveAu, katerega se ni hotel nihče dotakniti niti z eno paro. Psiček Je pričel lajati, "hvratiiot mali." "Poslušajts. Frank", reče o-na, "psiček ne mara ničesar, kar ja grdo. Bravot moj mali. da ae ne bojiš odvratne opice." Psiček je stekel naprej ln napel trak kakor IJoo harfe, ta trenutek Je opica vznemirjeno glitikullrala ln skočila v stran, kakor ds M hotela pobrati čik riasre. Na ukaz gospodarja ae j« vrnila na škatlo, atianlla se ln polotila desno nogo na krme-žljavo lic«. Gospa ae je i HAMBURG AM9R1C zopet naznanja znižanje tretjega razreda . AN UNE cene Znliana cena je naznanjena po Mr. Emil Ledererju, upravitelju pasaiirskega oddelka Hamburg American Linije. Ta odredba velja samo za tretji irazred in sedaj atane vožnja na eno stran na vseh psrniklh v Cherbourg 163, v Hamburg $72. Vožnja tja in nazaj v tretjem razredu do Hamburga Je le $120. Parnika Resolute in Rellance ninjata treijega razreda.-(Adv.) NAROČNIKI^ POZOR! Znamenje (March 31, 1932), pomeni, da vam je naročnina potekla U dan. Ponevlte ja pravočasne, da vam llzU ae ustavimo. Ako Hala m prejmete, ja magoče ustavljen, ker nI Ml plačan. Aka je vaš list plačaa la ga m prejmeta, je mo«« nztavljen vsM napačnega i slava, pišite nam ioplsnftee la navadita start In narl naslov. T Na« zastopniki ao val tra-itvenl tajaikJ ln dragi zaMepnf. KI, pri katerlli %hk» plačale na- la aa pel Ista pa flNPJ * m pol Ista i!!!4iJso0, M ^ IS'75'111 U Bvrepe stane aa. pol lota za trenotek pozabil svojo slabost, svoje strabopetatvo in svoj amešni klobuk, ki je bil tako dober obenem. Tone Cnfar: Darovana mladost Sod«lavcu Janko Vilmami, ki j« bil pri delu v tovarni KID na Jesenicah nevarno oizsn in leti v tovarniški bolnici. V hiši nad in brezupjs, v dvorani veselih in grenkih pričakovanj, leži že dolge tedne mlado življenje. Na železno posteljo je prikovano, v neizrazno trpljenje obsojeno. Mlad proletarec doživlja atra-hoto žrtvovanja. y Njegova mladoet je zlomljena. Njegovo telo do koati ožgano. Zlomljena mladost je sama po sebi velika, težko pojmljiva bolečina. On jo je daroval tovarni. Delo mu jo je ugrabijo. Težko tovarniško delo. Njegove minute so gorjupe čaše najgrenkejšega življenja. Njegovi dnevi so pošastna veriga teh čaš. Njegove noči pa trajna groza njegovih dni. To priča njegov obraz. To priča vsa žalostna povest njegove nesreče. O, da tii bila samo povest t!! Pa je resnica. Težko mogoča, a vendar živa, neizprosna resnica. Razodevajo jo njegove oči in potrjuje stok žejnih, trpeče drhtečih usten. Ta resnica je tosičkratna grmada vseh, ki so kdaj goreli. Neronove bakl je so zagorele in se seoule v pepel. S Hueovo grmado je bilo prav tako. In s prestolom Matija Gubca tudi. Pravljica o križanju je tem grmadam enaka. Njega pa ne more ne eno ne drugo doseči. On je žrtev ustvarjanja. Njegovo žrtvovanje ni trpljenje enega dne, morda ene same težke ure. Njegovo trpljenje se razliva virikleoil izkoristiti in ae esece. r matično v«r«l n* U., _ mesece Razkrila se mu je usoda premnogih, žrtvovanih delu, prezgodaj umrlih, ubitih, pohabljenih. On ni prvi. 2e pred njim ao jih žgale peči, lomile transmisije in rovi zasipali. Tudi na Jesenicah. In povsod drugod. On ni prvi. O, da bi bil zadnji!!! , Do kosti je ožgan, pa še obupa. Ni še ves zlomljen. Odpor mladega proletarca je v njem. Čudovit, veličasten odpor. V njem se poraja upanje. Iz njega ršste nova moč, Raste naj do zdravja, do novih, svetlih dni. Razne zanimivosti • —— Konzerve iz kač-klopoiač V Floridi sta neki End in njegov sin ujela kačo-klopotsčo in jo odrla. Meao je bilo čisto belo in je tako prijetno dišalo, da ga je žena sklenila pripraviti kot nedeljsko pečenko. Po nekolikem upiranju so meso okusili in se je vsem .tako dopadlo, da so ga pojedli do zadn je mrvice. To je End matično vrgel na lov za kačami ter je začel a njih mt*u S konzerve, za katerimi j€ nasl^ veliko povpraševanje. Dan<* ,a. posluje End že veliko število lov cev kač, ki jih predeluje v kon-' zerve, njih kožo pa prodaia *tro. jarjem, ki prirejajo iz njih kači. asnje za damake čevlje. ?A>y{m vsem dober tek. FARMA NA PRODAJ Proda se 80 akrov lepa farma na Willard, Wia. 40 akrov j« o. ranega, ostalo je pažnik, črna dobra zemlja. Dobre cestne ?veze. Nova 86x70 Čevljev veliki štela, popolnoma opremlja Prostora za 32 glav živine. Vffik kokošnjak, prostor za spravo strojev, nov silo in veternik, ter hlev in štiri-sobna hiša. Proda se za nizko ceno. Oglasite ne o-sebno ali pismeno pri: Rudolph Schwab, 8742 Bernard St., Chi-cago, 111.__(Adv.) DALMATINSKO PRIMORJE. Kdor potuj« t JusoaUvijo, posebno kdor gre t turjatičnim izletom, ta bi M moral ustaviti v prvem pristanišču V nali deželi, v Dalmaciji. Ne sario zato, ker so dalmatinska mesto zgodovinski spomeniki naiih slavnih prednikov, in ker je dalmatlnsks obala najlepii kraj jugoslovanskega ln vsakeg« drugega morja na svetu, temveč tudi zato, ker je turistom omogočeno, da vidijo vet snsmeni-toati v okolici Primorja, in ker Je is Dafmscij4 najpripravnejla pot za f potovanje tfrom Jugoslavije. Dubrovnik in njegova okolica, Boka hi bokeiki zaliv, črna Gera, barako pristaniftče, Budvs in druga oko liftka mesto, katera so ftela v rs« voju, očarajo duSo vsakega potnika, bodisi nale ali pa druge narodnosti. In potem ko se peljete dalje ob dalmatinski obali k Splitu, boste naleteli na kraje, ki so polni prirodne lepote, eden lepfti od drugega. , Najugodnejši pot sa v Dalmacijo, je direktna Cosulich proga ls New Torka v Dubrovnik. Novi- Cosulich parnlkl — "Saturnla" in "Vulkania". so najmodernejii in nsjvarnejfti par-niki, in sa ugodnost potnftov je vse najssoderaeje Urejeno. „ Velik Coau Ikhev parnik "Vulcania" odpluje 17. maja t. L (Adv.) V JUGOSLAVIJO Pnko Hitvr« Na Hitrem Ekspreenem Psrniku ILE DE FRANCE 29. APRILA (opolnoči) - S. Juhija PARIŠ 18. MAJA (opolnoči) U. junija—2t. junija LAFAYETTE 21. maja 3, razred do Ljabljaae in nazaj od $139.00 naprej praMjte pojanUa la »otM listo rpi poobUiten« aerato 9reaeK Jbva 306 N. MICHIGAN AVE., CHICAGO 128 S. Third St., Minneapolis, Minn. Ali ste ie naročili Prosveto ali Mladinski list svojemu pri jate-ali sorodniku v domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki ga za mal denar lahko pošlje, te svojcem ▼ domovino. POZOftl * Iičem svojega bnrta Frank Bana, doma is vasi Lokev it. 171 Krasu. V Ameriko Je priiel ie pred 12 leti ln sadnjih 8 let nisem n\t čula o njem. Cenjene rojake prosim, U kdo ve kaj o njem je proien, da mi nasnsni, za kar boip zelo hvaležna.1 Karla Ban, omoiena Trebeč, 15800 Waterloo Bd., Cleveland, Ohio. - y. ' (Adv.) REDKA PRILIKA ZA VARNO INVESTICIJO !Na prodaj je na vogalu dva nadstropna is opeke sidana hiia, dvakrat po 6 sob stanovanje. Zemlja meri 280x206, sadno drevje, itd. Prodam sa nizko ceno. Morate videti, da lahko ocenite. Dobra svess v mesto le 82 minut voinje. Oglasite se osebno pri: L. F. Phillips, S. W. Cor, Finley * Msple SU., I^mbard (AdV.) Zt ljudi dabe slasti do jedil Ako it *ala .lMt do jod I no»* rova«, »Ji oko ao vam kol«. I mat« klal« •oiodoa. plin «11 anion Jo v Modra ali dfovtk. «a boli »lava, m vaaa vadivuj«. omotieo. aUbo Mra alt enake boMtna nW maprt-nloo «11 ato aplotao oaUboll. utrujeni, t a loko« aUnJu, tedaj dobite »omot temu. ko v«U vato Nuva-Tone nekaj d o J, ilvljenja ko »Uj-tea%.)n boljka— pomana aa vaa. Nuco-Tone J« rradtSaa adravja In mo«M noradl doooU adravo rutffSo knrl. 0% mo* oalakollm 11 vee m. miiimml ln omam«,. «d*a- In mohurna i.rkodnoeH,. ffafcialS v noti ta, |Mik«anje voda preneha, v radi «rera In opravi aoprtntoo. Nava-Tone bo odvnal Itato utrujeno podutnoat In vam prlnaaol iveie poCHno spanje. VI loblo kupita Nuva-Tona kjerkoli aa prodnjado adrnvlla. Ako v»k trSo-a t anlad. raalU mu. nnj late«« a od njegovem prokuptovalea. - POSEBEN POLETNI IZLET JUGOSLAVIJO NA NAJHITREJŠEM EKSPRESNEM PARNIKU CUNARD LINE 3 Odpluje U Ne«r Yorks preko Cherbourga '24. JUNIJA ped osebnim vodstvom Mr. M. Ekarovich«, snanega uradnika Cansrdo-vega newyorikega urads, ki ve. kaka se Je treba brigati sa potnike, da je njihovo potovanje na vadi In aa kopnem prijetno in bresakrbno. Potniki bodo sspastili Psris ns posebnem vlsku, ki jih bo povedel brez presedanja naravnost v Jugoelavijo, tako da beda samo eno noč na vlaku. Vsi vozni lutki znižani 20% 1'renkrbile si Vprašajte agenta aU „ takoj, lokalnega CUNARD LINE • c.......r - " t S4I NO. MIClrtCAN AVE. CHICAGO, ILL. IZLET t D. PEVSKEGA KLUBA Lyra odide Is N«w Yorka 14. maja s največjim parnikom sveta S A- MAJESTIC ki jik k mogn/r M potovanje doMti, ae garantirane potnikom«^ I ae MAJH#IC.n Je aedsj prearejen v tnriettfni rasrsd i" •• "T alniOo potnikom tnrMttaega rstroda, m aode) aa UIP*«*^ re4e. V intm« jutoalo%annkik potnikor Jo. da so prtdratO« n^ijo aamim oobi udobno potovanje v veeoti dneibi pevc^ Vae prednosti. Is leta. Drag rasred ki ae d« ^^ tr^l^e msreda. V interro« Jagonlovaneklk potnikov Ja, Meta la da ai aajasstijo aamim oobi udobno potovanje v leta 91J0.1 UpravnHKvt TR08VETA* MIT 8. UwtMi Ava, Cltefa katera stol«« - .. M tU* potovMlS » Ta baaka. ki )o dobro pocaann ae » amoot la Polaa.il. i« informacijo vam da MSPJU AIERKM STATE BANK im BLUB KLAND AVE, _ OMCACO,