90
Marijan Zlobec
MIROSLAV SLANA — MIROS, BABIČINA SKRINJA
Miroslav Slana-Miros se je s pesniškim prvencem Dedova piščal pojavil v zbirki Pota mladih leta 1971, še isto leto izdal drugo »zbirko besed« Iz ljubezni do nekaterih reči, nato pa se je avtorjeva ustvarjalna sila samo še stopnjevala (Na zelenem oslu 1973, dva dramska teksta: Nekoč sem bil kralj (Dialogi 1972) in Podlasica in drugi jaz (1974). Zbirka Babičuia skrinja, že četrta v avtorjevem opusu, je najobsežnejša. Miroslav Slana si je v razdelitvi na trinajst ciklov s starimi slovenskimi imeni za mesece (rožnik uvaja in končuje zbirko) izbral koledarski razdelitvi adekvatno tematiko, tako da je prva ugotovitev o Babičini skrinji njena folklorna, etnografska, rustikalna motivika. V posameznih tekstih se avtor vrača v polpretekli čas avtentičnega človeka z lastnimi običaji (jurjevanje, martinovanje, miklavževanje, praznovanje božiča, silvestrovanje, praznovanje velikega tedna, prižiganje kresov ...) in z vidno nostalgijo po tem svetu zanika sedanji civiliziran, etabli-ran svet. Slanova motivika je konservativna, avtor se vrača v obdobje Mur-nove, deloma Župančičeve lirike, prav tako pa je konservativen, okorel pesniški izraz. Vse preveč je v tej liriki joka-jočega, deklarativno-konvencionalnega frazeologizma, ki sodobnega bralca odbija: »Življenje je / en sam / dolg romarski korak. (22) Vsak dan napravimo / inventuro bivanja / da nas življenje ne udari / nepripravljene. (28) Na-
(Miroslav Slana-Miros, Babičina skrinja. Mladinska knjiga Ljubljana 1974, zbirka Nova slovenska knjiga, opremil, oblikoval in tehnično uredil Borut Kovše, str. 146)
še dirkališče je ograjeno / z zakoni brezumja / drug ob drugem dirkamo / drug drugemu tujci / vsaksebi sopemo / vedno bliže / začetku konca. / Niso nas naučili trajno verovati. (30) Ne bodo nas rešili bogovi / ne rdeči ne modri / ne besede ne molk — / odta-limo človečnost v sebi / v njej trpoli uresničenje. (44) Mislite / da trte na griču / usihajo v nič / da samo neonski blišč / izžareva SREČO — / pozabili ste / ljubiti / združiti / uravnovesiti
—  / Povsod trka na vrata / življenje / romarju ponuja / ročko kresnic — (59) Zaupanje je trdnost / v razorih bivanja / z njim rasemo / k očiščenju / življenje / nas izčiščuje / skoz nenehno švr-kanje / napak — (84) Življenje se z denarjem odkupi / ali s trpljenjem odreši / s smrtjo ne / smrti ni / je le romanje / z enega križa / na drugi križ
—  (116) Veliko dragocenega še tli med nami / mi pa gluhonemo rojevamo / stroje v sebi — /ali bomo nekoč / lahko darovali /vnukom / vsaj prgišče tistih vrednot / ki so jih babice / nam podarile (146).
Iz citiranih deklaracij je jasno razvidna avtorjeva usmerjenost v že doseženo in preseženo rustikalnost in naiv-no-folklorni humanizem. Miroslav Slana je apologet nečesa nepovrnljivega in s tem seveda nečesa, kar ne more biti več predmet sedanje-prihodnjega človekovega bivanja, pa če to hoče ali noče priznati. Deklarativni zagovor kmečke pristnosti, folkloristike je nepristen, naiven, zavestno se odmika prizadevanjem sodobne slovenske poezije in njenemu razvoju, se pravi da je tudi lite-rarno-estetsko marginalen. Slanova zbirka Babičina skrinja ne prinaša jezikov-no-tehničnih novosti, kar govori o avtorjevi majhni inventivnosti, zdi se, da jo zavira prav motivna konservativnost, avtorjeva apriorna proticivilizacijska usmerjenost in zavest o življenju kot neke vrste martiriju.
Slanove filozofske deklaracije so sicer humanistične, niso pa pesniške, v
91
Miroslav Slana-MIros, Babičlna skrinja
njih ni jezikovno-oblikovnih mojstrovin, ki bi jasno idejo, tezo, misel v jezikovnem oblikovanju dvignila nad kon-vencionalno šablono izrekanja tez o življenju in svetu.
Slanova usmerjenost v rustikalnost se izogiba osebnoizpovednim problemom, bivanjskim stiskam, ljubezenskim izpovedim ..., ti motivi se zraščajo v folklorno tematiko zbirke na način soustvarjalcev celote. Slanova poezija ohranja komunikativnost, odprtost, čustven odnos do sveta, tako da bo zadovoljila predvsem tiste hralce, ki delu moderne slovenske lirike z jezikovno oblikovnim eksperimentiranjem in iskanjem novih izraznih možnosti niso naklonjeni. Babičina skrinja s svojim motivnim in oblikovnim izrazom ne more vplivati na razvoj slovenske lirike, ker se že sama vključuje ob njen evolutivno-inovacijski tok, gre mimo njega in za njim.