St. 104. V Trstu, v saboto 29 decembra 1883. Tefcaj VIII. DINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. •V »ll«»H »EDINOST« izhaja 2 krat na teden vaako »reda in »ab*t« o poludne. Cena za v§e Inpj«Bld., za polu leta 3 gld., za četrt leta ± gld. 50 kr. - Posamezne Številke «e dobivajo pri oDravništvn in v trafikah v T rita po tfc kt., v ter M in v A|i«vifM po O kr. — narointnt, reklamacije in inserate prejema Opravaiitv« »vla Zoata 5 « Vsi daviti se poSiljajo Uradalitva »vla Tarratita« »Nuova Tipografia;« vnak mora biti frankiran. Rokopisi orei posebne vrednosti se'ne vračajo. — Inserati (razne vrste naznanila in poalaniee) se zarafiunijo po pogodbi — prav cend; pri kratkih oglasih z drobnimi črkami se plačuje za vsako besedo 2 kr. Vabilo na naročbo. Z novim letom nastopi «Edinost* svoj IX. tečaj. Izhajala bode tudi v prihodnje dvakrat na teden, vsako sredo in saboto, vedno zvesta konservativnemu narodnemu programu, in z dosedanjim obsegom. «Edinost» si je v zadnih dveh letih z svojo pogumno odkritosrčno pisavo nakopala tu pa tam kakega nasprotnika, a pridobila je dosti več prijateljev in z njimi duševne gmotne podp ore iz vseh slovenskih pokrajin. Topla zahvala gre posebno mnogim nalim sodelovalcem in dopisnikom, trosimo tudi daljne podpore. H krati vabimo rodoljubne Slovence na obilno naročbo v letu 1884. Cena ostane listu dosedanja, to je; Za vse leto 6 goldinarjev. Za pol leta 3 gold. Za y4 leta lgold. 50 kr. Vse Čest. naročnike opozarjamo, da se ima naročnica, kakor je navada pri vseh časnikih, flftproj plačevati in upravništvu poSiljati. Uredništvo in upravništvo « Edinosti.» Pomoč delalcu. Ko je velik državnik Bismark pred 5 leti kar naglo preobrnol svoj narodno-go-. spodarski program in se sprijaznil z načeli protekcije domačega dela, domače obrt-nije; ko je vzel v roke tudi rešenje do neke meje socialističnega prašanja, k čemu ga je posebno sililo močno in drzno gibanje socijalistov na Nemškem: kar ostr-mel je svet nad tolikim preobratom o načelih tega moža, ki je bil poprej manj ali več. ali vsaj na videz udan svobodnjaškim načelom; in prav temu vedenju se je imel tudi zahvaliti za toliko imenitnost in tako velikanska uspehe.— Glede varstva domačega dela z vpeljanjem visoke carine na inostranske izdelke je imel in ima še v nemškem parlamentu močno nasprotstvo, a glede onih predlogov, ki so bili namenjeni v pomoč delalcu, bil je skoro ves parlament na strani Bismarka, in dotična S ostava je stopila v veljavo pred mesecem ni. Naši državniki se kaj radi ravnajo po Bisnaarku; to sicer ni prav v vsakem Slučaju; a da so posnemali njega narodnogospodarska konservativna načela, o tem se jim mora popolnoma prav dati, kajti dobro je dobro, pa naj pride od koder koli. Ko se je prve dni decembra naš državni zbor zopet sešel, predložila mu je vlada več novih postav, in ena najvažnejših je bila ona. s katero se ima skrbeti za de-lalca v slučaju, ko bi ponesrečil pri delu. Dosedaj so bili taki delalci odvisni od milosti svojih gospodarjev, kateri pa so bili v naj redkejši h slučajih res milostljivi, navadno pa brezsrčni. Ponesrečeni delalci so navadno množili Število beračev, ki so prišli zopet ubogim srenjam na deželi na ramo. Tudi v tem obziru so veliki kapitalisti in meščani izkoristili uboge občine na deželi. Zavarovanje delalcev proti ponesre-čenju ima namen, da delalcu, ki se tako poškoduj-*, da ne more več delati, preskrbi malo pokojnino, s katero more živeti in mu potem ni treba beračiti, ako pa oženjeni delalec vsled take nesreče umre. gre lokojnina ubogej udovi iu nedolžnim otro-om. To je torej namen nove postave, katero bode obravnaval drž. zbor v svojem letošnjem zasedanju. Vsak, kedor pozna novošegne fabrike in mašine, ne morezani- E kavati velike veljave te nove postave, ki zaznamuje eno največib reform na poli-tično-socijalnem polju. Parna moč, katera igra najveČo ulogo v novošegnej civilizaciji, in ki je na eno stran tudi velikansko pospešila človeški napredek, žalibog je tudi v velikej meri pomnožila revo delalcev. boj za Živenje je po njei postal še hujši in nevarnejši, neštevilne so žrtve, katere terja ta gonilna sicer tako imenitna in na vse strani tvorna moč. Največje prašanje tega stoletja, to je socijalno prašanje, uprav ta človeško delo tako množeča moč z vso silo tira na površje in ubogi delalec je vsled parne moči izpostavljen vsak hip največemu zlu, kajti le en sam hipec naj pusti parno moč ne-straženo, utegne ga stati ta nepaznost živenje in pahnoti njegovo družino v najveČo revo. — Z novo postavo pa se namerava sprijazniti delalca z svojo ne posebno prijazno osodo, ker z njo se imajo vsaj nekoliko odstraniti žalostni nastopki, ki so čestokrat združeni z novošegnim delom In njega nevarnostjo. Nova post ava je pa posebno dobra zato, ker sili tu li gospodarje, da se združujejo z delalci v tako zavarovalno društvo, ki ima delalcu in njegovej družini jamčiti, da ne bode na cesti, ako pri delu ponesreči, in ker bodo morali gospodarji za svoje delalce razmeno največi del zavarovalnine vplačevati. To nnčelo je tako pravično, da na more biti bolj, ker s tem je pripoznano, da mora v prvej vrsti Kapital skrbeti za varstvo dela, katero edino oplođuje in ustvarja nove kapitale. S tem pa nastane tudi delalcu velika moralna podpora; on ne bode več tako nezaupljiv in tako ne-zadovoljin se svoje osodo, s tem se v njem zatre ona srditost na človeško društvo, katera raste v enakej meri z inteligenco delalca; pomnoži se tudi poštenost in značajnost v zadnjem stanu. Rekli smo, daje nemški parlament skoraj enoglasno glasoval za zboljšanje osode delalcem; tudi naš državni zbor gotovo ne zaostane za nemškim. in sprejme novo postavo, kajti tukaj ne gre le za dobro, usmiljeno delo, te-muč tukaj gre v prvej vrsti za terjatev časa in za čin prave državne previdnosti. Ministerstvo sprave pa je z novo postavo pokazalo, da mu je v resnici za najlepšo spravo in ta je: sprava ubozega se svojo osodo. Vsa čast možem, ki tako plemenito misle in ustavovercem dokazujejo tako sijajno, da svoboda na jeziku še ni prava svoboda, ampak da le svoboda v srcu more koristiti človeštvu. -— Naši liberalni Ve-likoneinci so zdaj zopet na poskuŠnji in glasovati bodo morali tudi oni za to postavo, ako se nočejo še bolj osmešiti in očrnćti pred svetom, kakor so se doz daj. Mi pa z vesel lem pozdravljamo novo postavo, ker naša prva zadača je bili, je in bo, da se potezamo za ubozega, za nesrečnega, zatiranega. Politično društvo „Edinost" (Občni zbor 26. decembra 1883) Predseduje predsednik J. Nabergoj, vlado zastopa višji policiiski komisar R. vi-tt\ Vidic. G. Nabergoj nozdravi občinstvo, po-udarji slabo stanje tržiških in primorskih Slovencev sploh, pravi, da se jim kratijo naroine pravice, poudarja važnost društva, katerega ud bi moral biti vsak zavedni in količkaj inteligentni Slovan Trsta, okolice, Istre in bližnjih krajev na Krasu, potem predstavi vladnega komisarji in o ipre občni zbor. 1. točko: letno poročilo \ prečita J. Do-linar, iz katerega vidimo, da je imelo društvo v letu 1882 1 občni zbor, 10 odboro-vih sej, 1 tabor v Istri, da je društvo predložilo te le prošnje: Deželnej vladi slMe volilnega reda v tržaške) okolici, peticijo mestnemu Bv^tovalstvu glede enakopravnosti in mdalje prošnjo gled* slovenskih šol v Trstu. Društvo se je vdeležilo volilne agitacije v soseinej Istri po dveh svojih odbornikih. Zgubilo je marljivega odbornika J. M. Puriča iz tržaške okolice. Podpredsednik Dolenc predlaga, da zbor v znamenje spoštovanja za rajncimvstane raz sedežev, kar se zgodi. 2. Denarničar Sterle prečita' poročilo o premoženji za 2 leti; društvo je imelo dohodkov 667 gld. 20kr.troškov gld. 464*30; torej ima v denarnici gld, 202.90. Odborov poročevalec V. Dolenc poroča o pre-drugačbl pravil, katero je občni zbor dne 6. januvarja t. 1. naložil odboru in pravi, da je odbor za dobro spoznal, da pravil za zdaj prav čisto nič ne predrugači, kajti slabo bi bilo, ko bi društvo zdaj, ko je v Istri uže začelo delovati, svoj delokrog omejilo le na Trst in okolico. Gos p. učitelj MedvedlČek predlaga, da bi društvo opustilo svoj delokrog na Goriškem in omejilo ga le na Trst in Istro, ker na Goriškem uže Sloja deluje. Poročevalec odgovarja, da društvo se svojim delovanjem sega samo na bližnji Kras in ne dalje na Goriško. — Pri glasovanji se sprejme soglasno predlog, da se pravila prav nič ne pre-drugačijo. Potem poroča prav isti poročevalec o prošnji glede slovenskih ljudskih šol v Trstu, sklenenej v občnem zboru 6. januvarja in mestnemu tržaškemu sveto-valstvu predloženej. Navede, koliko mesecev je mestno svetovalstvo to prošnjo zauleklo, predno jo je na dnevni red po-n»a 'ilo in da jo je, akopr«m j« bilo dobro informirano o naših zahtevah, odbilo s pretvezo, ker je v slovenskem jeziku pisana in predlaga, naj društvo v tej zadevi stori potrebne korake pri državnem upravnem sodišču na Dunaji. J. Primožii izrazi željo, naj se ne udarno ter terjamo, da nam dado vse pravice v uradih in Šolah. Nabergoj pojasni, da je sam preskrbel ital. prevod prošnje, da ne bi se moglo mestno svetovalstvo izgovarjati, in bi se lahko takoj v seji o njej obravnavalo, pa ni se sprejel prevod in radi tega je on istega menjanja, da se stopi s prošnjo pred državno sodišče. I Hervat podpira predlog in priporoča, naj bi se ne zamudilo nobenega časa s to važno prošnjo. Predlog, da se pooblasti odbor političnega društva, da naredi glede prošnje potrebne korake pri državnej sodniji na Dunaji, bil }e soglasno sprejet. J. Umek prosi za besedo in govori blizo tako-le: Slavni zbori Bil sem priča, kako možato je državni poslanec, g. Nabergoj, zagovarjal to pravično prošnjo in neustra-šljivo očital Italijanom krivice, katere nam delajo. Vsem nam je naš poslanec govoril Iz srca; zatorej predlagam, da izreče občni zbor g. poslancu Nabergoju svojo zahvalo in popolno zaupanje s tem, da se vzdignemo raz stola in zakličemo gosp. poslancu Nabergoju trikratni »živio«. Navdušeni klici in od vseh stran čestitanje predsedniku. Potem poroča V. Dolenc o 6. točki dnevnega reia. V prvej vrsti graja kmet. društvo tržaško, o katerega delovanji skoraj nihče nič ne ve. Okolica je slovenska, in ona se bavi s kmetijstvom, ne pa mesto. okoličani se prav nič ne menijo za to društvo zato, ker se njega načelniki bolj b»igajo za italijanjčenje, nego za kmetijstvo. Ako bi temu tako ne bilo, izdajalo bi društvo slovenski kmet. list, a ne italijanskega, katerega ne umeje noben okoličan. Vsa vladina podpora za to društvo je zavržena. Tržaška okolica je zapuščena, in vendar je nje lega za vino in sadjarstvo najugodnejša; v okolici bi morali biti vsi kmetje bogatini, ker so tako blizo velikega, bogatega mesta. — A. mesto da bi kmetija napredovala, nazaduje, kar kaž* to, da nahajamo več zipuščenib vinogradov, ki so bili Še pred 50 leti lepo obdelani. Nihče se ne briga za okoličana; v okolici bi moralo biti uže davno vinarsko društvo po vladi zdatno podpirano, kajti okolica krije zaklade, le izkopati jih treba itd. Po daijŠem in večkrat odobrovanem govoru predlaga, naj občni zbor naloži novemu odboru, da odpošlje prošnjo na mi- nisterstvo poljedeljstva v zmislu, da tržaškemu kmet. društvu daje vladne podpore z izrečnim zaukazon, da mora izdajati slovenski kmet. list in da mora osnovati vinarsko društvo za tržaško okolico. — Ta predlog je bil sprejet enoglasno. Učitelj MedvelČek iz Brezovice pravi, da ga veseli, da se pol. društvo »Edinost« briga za tako koristne stvari v tržaškej okolici, pa pristavi, da je uboga Istra enako brez pravega kmetiškepa in vinarskega poduka, in stavi predlog, da se društvo »Edinost« v peticiji tudi za Istro potegne v enakem zmislu. Preis. Nabergoj pojasni, da je v Poreču uže vinarsko društvo, toda obžaluje, da Slovani vsosednjej Istri nemajo od omenjenega društva nikakoršne koristi. Podpredsednik Dolenec predlaga, da bi se v omenjenej peticiji prosilo tudi zu vladno podporo, za slučaj, ko bi se osnovala ena ali dve vinarski in sadjarski društvi v slovanskih, oziroma hrvatskih okrajih Istre. Ko izjavi g. Medvešček, da je za le* voljni s tem, sprejme se ta predlog skoraj enoglasno. (Konec prihodnjič.) Politični pregled. Notranja dežele. Cesar je odlikoval ministra zunanjih zadev z velikim križem reda sv. Štefana, državnega finančnega ministra Kala j a pa z velikim križem Leopoldovega reda. Zadnje dni so časniki mnogo o tem govorili, da se vrše dogovori o tem, da naš cesar obišče ita-Ijanskega kralja v Rimu. Zdaj pa se vse to prekiicuje. V Solnogradu se je 27. t. m. ustanovilo agrarno društvo ter izvolilo ustanovitelja Lienbacherja prvim načelnikom. Iz Dalmacije je šlo več županov na Dunaj, da se dogovori z vlado zastran vredbe dalmatinsko-bosniške meje. 27. t. m. so bili pri grofu Taa-fleju, ki jih jako prijazno sprejel. Hrvatskega sabora načelnik Kre-stić i njegov namestnik Horvat sta odstopila vsled zadnjega raspora v zbornici. Udje narodne stranke hrvatskega deželnega zbora so podpisali potrjeni program, po katerem se bodo strogo držali nagodbenega zakona in vlado v tem prizadevanji podpirali. Ogershi minister za deželno bran grof Raday je 26. t. m. umr. Ogerski kardinal Haynald, kakor se poroča iz Rima, naznanil je, da k malu pride v Rim; nabral jo neki polu milijona frankov od ogersko duhovščine in druzih vernikov, da jih podari papežu. Vnanje dežele. Srbski kralj je izdal manifest, v katerem se zahvaljuje vojski za požr-tovanje in zvesto spolnjevanje dolžnosti ; manifest hvali junaštvo in vstraj-nost vojakov pri izvrševanji njihovih dolžnosti za kralja iu domovino. V rumunskej poslanske? zbornici je 27. t. m. vlada odgovorila na interpelacijo poslanca Epuresco glede - ^ trgovinske pogodbe z Avstro-ogersko. Vlada je rekla, da to prašanje Se ni zrelo, da pa se ona ž njmpeča in da bo znala varovati deželne gospodarske interese. Francoski časniki poročajo, da ni resnica, da bi francoska vlada bila prosila druge vlade, naj posredujejo mej Francosko in Kitajsko, ona sicer ne odvrača od sebe dobrovoljnosti druzih vlad, ali trdno^voljo ima, početo podjetje samostojno izvršiti i še le potem mirovati, ko sovražnika iz Tonkina iztira in ko anamitsko vlado prisili, da prejšnje pogodbe izvrši. Francoski senatne zavrgel sklep »oslanske zbornice, naj se pariškemu vrhovnemu škofu plača zniža; enako e zavrgel tudi sklep, naj se semeniščem istanove zmanjšajo. Francoska poslanska zbornica je 27 t. m. obravnavala kredit 50 milijo-iov frankov za kolonizacijo v Algerji. Vojni minister in minister vojne mor-iarice sta zbornici predložila tri načrte :astran naprave kolonijalno armade. — Francoska vlada namerjava zah-evati od kitajsko vojno odškodnino, iko se potrdi, da anamitskej vojski »omagajo redni kitajski vojaki. Pariški grof popotuje v Madrid n bode stanoval v kraljovej palači, /rancoskej republiki to pač ne more uti po volji. Angleška vojska v Egiptu se pom-loži na 8000 mož; angleška vlada nisli, da s tem Številom vzdrži red v .iigptu. Anamitiški poveljnik v Sontaju ;e je umaknol v Bac-Minh, kar kaže, la bodo Kitajci to mesto branli; v em mestu je zdaj okoli 18000 mož citajske in anamitiške posadke, kate-im bodo mogli Francozi nasproti »ostaviti le 8000 mož. Krivi prorok Mahdi je udaril z ivojo vojsko proti Kartumu, kamor itegne v desetih dneh dospeti. Ako "zame to mesto, potem mu je odprt Ogipt do glavnega mesta Kahire in itegn(5 nastati svetovno imenitne do-fodbe; v mahomedanskem svetu se budi stari fanatizem, stari vojni duh n orijentalsko prašanje stopi v novo lobo; kalifov prestol se zdrobi in »orodć se nove države, s katerimi bo Svropa morala računiti. Angleški konzul na otoku Masa-ah je poročil angleškemu ministerstvu unajnih zadev, da Abisinci kupujejo rožje v Adenu in delajo velike pri-rave za vojno proti Egiptu. EDINOST. Dopisi. Tržaška, okolica, 24. dec {Shvunstvo v Trstu in Jstri). — Ce rav imajo Italijani na Primorskem vse i mogoče pravice, in še celo Slovanom kazujejo, vendar jitn ni dosti to, hoteli i še, da se zatre vse, kar je slovanskega primorskin deželah. V Istri, kder gospo-ujejo Italijani popolnoma nad slovansko eČino, ustanovilo se je pred malo 5a-oni društvo, katerega namen je, razširjati •-alijanski živelj. V vseh uradnijah in šo-lb v Istri je italijanski jezik gospod. Pa ) Še ni dosti zagrizliin Lahonom. Da si m jr> Slovan pravi suženj, vendar ga ho« ejo ugonobiti, in zatreti njega sled. Ita-jmsko politično društvo hode delalo, po-ebno ob času volitev, na vse kriplje. Radi )gu morali bi začeti tudi Slovani delovati ;ij reč za »tužno Istro«. Društvo »Edi-ost«, ki ima nalogo delati za vse Prijo-sko, ima tudi v Istri svoje ude. Po-snno veliko se ve da jih ni. Istrski udje Edinosti« imajo tudi predaleč v Trst k bo-ov tnjem. mdi tega hi moralo pol. ruštvo »Edinost« v Istri ustanoviti svojo odružnico V Pazinu bi bil po mojem ie nje nju primeren kr.ij za to. Naši na-)dnjaki bi morali pomisliti, kako potreba J« v Istri domačih veselic in taborov. Tamošnje slovansko lju Istvo ne vidi in ne sliši nič domačega, z itoraj tudi misli, da ne znajo Slovani nič narediti, in se toliko bolj italijanskega življa poprijema. Ali da bi se prirejale domače veselice, navduševalo bi se i domaČe lju Istvo. Vsak le ko- *) Po postavi nI to dopuSčeno. Uredu. likaj premožen mož hi moral pristopiti k društvu »Edinosti«. K:ijti naši veljaki bi se morali spominjati pregovora »Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača«. Itaiijanstvo v Istri raste od dne do dne. Slovanstvo pa v enakej inen propada. Iz tega se vidi, da je potreba, velika potreba, kaj učinoti od narodne strani za »tužno Istro«. Društvo »Edinost« tudi ne more vsemu kaj. Jaz mislim tedaj, da bi ge mogli nabirati darovi za narodne namene. Lansko leto smo čitali, da se je v Pragi nabiralo za narodne namene in po vsem Ceskem, in nabralo se je v kratkem času nad 100.000 gid. Mi Slovenci se v tej reči ficer ne moremo meriti z našimi brati Lehi, ali z marljivim delovanjem, posebno če se v tem obziru združimo s Hrvati, napravi se uže kaj. V tem obziru morali bi se združiti s Hrvati posebno zato, ker se v Istri nahajata oba trpeča slovanska naroda, slovenski i hrvatski. Slovenci na Primorskem, s Hrvati združeni, l ahko uie kaj store. Vsak za se pa jako malo. Prav o tej priložuosti pa mi bodi dovoljeno s žalostjo opaziti, ila je v Trstu neka »Slovenska« stranka, koja neče vedeti za nobeno zvezo s Hrvati. Ta jako majhna stranka je nevoljna posebno na Hrvate za to. ker sede v odboru Tržaške čitalnice. Kdor natančneje pogleda pri Tržaškej čitalnici, vidi, daje baŠ sedanji marljivi odbor jako povzdignol čitalnico. Čudno se mi zdi, da prav v sedanjem času, ko nam je potreba najboljše sloge, posebno z bližnjimi brati Hrvati, hočejo nekateri gospodje delati neslogo. »In zrairom ti Hrvatje. Pri »Sokolu« je predsednik Hrvat, in pri »čitalnici« tudi, in zraven tega še več odbornikov poslednjega društva.'4 Tako se čuje besedovati gospode onega »kluba«, mej koje, kakor se čuje, spuda žalibog! tudi nek nal zgodovinar. Slovanstvo v Trstu in na Primorskem sploh je stiskano na vse le mogoče načine. Radi tega bi se morali trdno združiti Slovenci i Hrvati. In mi Slovenci bi morali še hvaležni biti Hrvatom, da pristopajo k našim društvom v Trstu. Slovenski živelj se v Trstu ven-der le vedno giblje. Tudi predpustom bode v Trstu vse polno slovenskih veselic. L uje se tudi, da bode pri »besedi« Podpornega društva v Trstu v gledišču »Fenice« sodeloval močan pevski zbor. Želeti je le. da bi zopet poskusili Foerster-jev prekrasni »Ave Marija«. Ko je prvič pel naš »mešani zbor« v gledišču »Fenice« »Ave Marijo« p«i besedi, kojo je tudi De-Jalsko društvo napravilo, žel je obilo pohvale. Tudi so jo morali pevci dvakrat ali trikrat ponavljati, in Se danes je marsikateremu v spominu prekrasno petje', katero je spremljal vojaški orkester. Po drugej strani pa, če se hočemo prepričati, kakove pravice uživajo Slovani na Primorskem in v Trstu, pomisliti moramo na tržaški mestni zbor od 18. t. m. V tem zboru, ki je zbudil mnogo hrupa i pozornosti, treba nekoliko govoriti. Ono »osodopolno« peticijo, ali prošnjo, za slovenske Šole v Trstu je najbrž prečita! kak magistratov tolmač, koji le malo umeje našega jezika. In to zavoljo tega, ker s^ je v onej peticiji prosilo za slovenske šole v Trstu. Tržaški listi na in celo vladni list »Adria« od srede 19. t. m. piše, da se je prosilo v onej peticiji za uvrŠčenje slovenskega jezika v tržaške ljudske Šole. Nadalje piše, da so ono prošnjo poslali okoličani pod imenom g. Shivitzhoffena. Najbrž so naši magistratovci postavili pe-ticiji na čelo g. ShivitzhofTenn, mesto pol. društvo »Edinost« zato, da svet ne zve, da je v Trstu slov. pol. društvo. O delovanju omenjenega mestnega zbora se pa mi ne čudimo le tržaškim liberalcem,tetnuč tudi poznanim konservativcem. Zavzeti se pa je nad nekim gospodom poslednje stranke, ki si je v resnici pridobil Čast okoličanskega poslanca le z »Božjo kapljico« in gotovo tudi s »cesarskimi podobami«. In ob času volitev v mestni zbor je rekel nek Openc: Pri nas vse pije, vse kriči, zato tudi znamo, koga imamo voliti«. Blagosloveno bo li geslo onemu gospodu, ali drugikrat mu ni treba prositi glasov od slovanskjh volilcev, 1 ti■ ti za državni zbor ne. 0e hočemo pa Še na dalje govoriti o mestnem zboru, pohvaliti moramo pa našega neutrudljiveua poslanca N ibeegoja, ki skrbi za svoje Tržaške in okoličanske Slovencu v resnici, kakor pravi j otac«. G. Nahergoj je bil do sedaj v resnici spoštovan od domačega ljudstva. Po imenovanem mestnem zboru si je pa priboril še večjo čast in Spoštovanje tudi mej vso tržaško slovansko inteligenco. Oni mestni zbor je zbudil v resnici pa srd in nejevoljo mej vsemi pravimi tržaškimi Slovenci. In to največ zavoljo tega, ker v mestnem zboru neČ»-jo nas spoznavati za domačine, ne le »liberalci« tetnuč tudi neki ljudje, ki so iz druzih krajev prišli v Trst služne iskat ali pa obogatit. Ali vpri-bodnje si bodemo znali i mi bolje pomagati i skrbeli bodemo, da »Slavjan više ne bude rob«. i\a Opčiuati dne 26. t. m. 1883. Dokaj primerno smo tukaj Božične praznike svetkovali. Uže slovesni blagoslov na Božični večer je ljudstvu zelo do-padel; tembolj pa se je vsakemu srce ra- dovalo, ko ja po službah božjih na Božič poslušal lepo ubrani, melodični pevski zbor. Tu gre očitna pohvala našemu vrlemu naiučitelju g. V. kateremu je drugi učitelj g. F. desna roka. da navdušuje mlade pevce k lepemu petju, ter se nobenega truda ne boji, da doseže, kar se le doseči da. Po takem požrtovanju je bilo g. V. mogoče te praznike pred občinstvo stopiti s zborom, kateri bi bil delal čast vsakej mestnej cerkvi. Pač sme tržaški okolica na take može ponosna biti. Pa tudi še drugi naši prvaki so nas razveselili, ker je čvetero njih plamenice (bakle) držalo pri poglavitnih delih službe božj^, ter s tem še povzdignolo slovesnost tega dneva. Tako je prav I Tjiko odlični praznik naj se tudi odlično slavi. Veselo Novo leto ! Iz Senožeč, 18 grudna. Pozor Notrajnski kmetovalci, osobito sadjarji iz Vipavske, SenožeŠke, Vremske, Košanske in Bistriške doline ! — Veleumni sadjar župan Senožeški dal je letos vse, na skupnem (podobčinskem) svetu rastoče orehe, razen svojega in onili nekih odbornikov in svetovalcev, za oklatbo v zakup. Govorilo se je in se še govori, da se je ta zakup zavoljo neke osebe, koja ne znade klečeplastva, na dan spravil; a pozneje je veniier ova šala istinito meso postala. Kajti, ko so minolega meseca septembra dotični sadjarji in starodavni uživalci o-menjenih orehov taiste, kakor vsako leto, hoteli oklatiti,pride zakupnik v osebi modrega obč. svetovalca v družbi možakarja, in dveh žindarjev z nataknenimi bodali na klatišče, in je ta komisija nepričakovano uživalce orehov, ne le iz starodavnih pravic pregnala, temuČ tudi s postavno silo tirjala, da mora sadjar, kateri je nekaj svojih orehov uže oklatil ter v skrinjo spravil — nazaj dati. Dotični posestniki sadjarji, katerim ni bil nikak sklep o tej zadevi prijavljen, pritožili so se pravočasno zoper ta nepo-stavni postopek pri si. dež. odboru pov-darjaje : da so oni in njihovi očetje nad petdeset let sad od dotičnih orehov mirno, nekrajšano in do danes vsestransko neiz-podbijano uživali, ter dotična drevesa na skupno zemljišče vsadili, kder so i z drugimi soposestniki družbeno na vse druge pridelke skupnega zemljišč i upravičeni; vse to so pritožniki z nepristranskimi, nad 70 let starimi sve loki za upravičenje podprli. Pristavili so tudi: da je uže deželni zbor krajnski v letu 1868 v dotičnem načrtu za individualno delitev skupnih zem« JjlM eno točko Iz previdnost I, osobito za notrajnsko stran dežele preskrbel, katera veleva, da mora tisti posestnik, kateri dobi del pašnika, kder se sadno ali drugo za kmetijstvo koristnosno drevje nahaja, dotičnega uživalca drevja odškodo-vati; katera previdnost se i v državno zborskem za individualno delitev skupnih zemljišč v tem letu dež. zborom v pretres danem načrtu nahaja; da se je veliko o-rehovih dreves v času, to je pred 20 leti, na skupna zemljišča nasadilo, ko je si. c. kr. kmetijska družba krajnska nagrado do 100 fr. z javnim razpisom zagotovila plačati tistim posestnikom, koji prikažejo, da so neko število čvrstvo raztočih orehov na svoja, ali na skupna zemljišča vsadili, in da se je bati, da ne bodo sadjarji ne le na skupna zemljišča sadnih in drugih koristo-nosnih dreves sadili, in s tem svoja kmetijstva zauemarjali, ampak tudi uže rastoče sadno in drugo drevje s takih zemljišč odstranjali ter siloviti burji pot odpirali. i. t. d. A kako odločbo so pritožniki dosegli, strmi in čudi se,pridni sadjar! glasi se taista od črke do črke tako le; Stv. 6787. Reševaje pritožbo zarad motenja in naznanjenega prikrajšanja pravic do sadja in drevja na občinskem ali podobčinskem svetu od 7, oktobra t. 1. odločuje se, da se pritožba v tej zadevi ne more uslišati. Po poročilu žuDanstva v Senožečah dne 20. oktobra t. t. št. 608 je 113 občin-cev upravičenih. Po § 64 občinskega reda pa noben občiuec, ako ni pridobil kakšne posebne pravice, iz občinskega posestva ne sine več užitka imeti nego toliko, kolikor ga potrebuje za svoj dom in za svoje posestvo, in da ima občinski odbor v slučaji, ko take posebne pravice niso dokazane, pravico odločiti, kateri bodo in kako bo io uživali občinsko posestvo. Ako pa pritožuiki v tej zadevi kakšno posebno služnost trdijo, imajo to proti občinskemu zastopu na pravnej poti dokazati in dognati. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani 15. novembra 1883. Ge si navzočo odločbo iz zakonitega stališča raz tolmačimo, koj smo na čistem, da si. dež. o ibor te odločbe ni s pravnega stališča sklenol. Kajti pritožniki so se v pritožbi ponudili z nepristranskimi sve-loki svoje starodavne pravice do uživanj t omenjenih orehov dokazati, morala , bi se tedaj pred olločho zaslišba naznanjenih svedokov dognati; kako je li ubo^i pridni ter varčni sadjar več užnka iz občinskega (reete podobčinskega) zemljišča imel, če si je iz starodavnih časov kako orehovo deblo prihranil,) mesto posekal in prodal, kar se je uže često prigodilo) ali po si. c. kr kine- tijjikej družbi izpoibujan, katero vsadiF taisto varoval in gojil, da si je kakovo ort-kovo jedro za velikonočno povit ko thranU, tedaj gotovo ne več, kakor njegov dom in njegovo posestvo potrebuje. V enakih slučajih rii občinski, ampik podobčinski odbor zakonito odločevati poklican, namreč v smislu pravno obstoi^čega obč. zakona od leta 1866. (§ 2, II. naredbe za gospodarstvo vaščanskega, podobčinskega ali skupnega premoženja) in to tudi v Senožečah, kamor podobČina Grabeče pripada; in če nema občina Senožeče ali dotična skupina za Senožeče in Gabrče takih gospodarstvenih odborov, potem je skrb in dolžnost dotičnih c. kr. in samoupravnih oblastnij, dajih izvolijo. Da bi pa občinski ali podobčinski odbor imel zakonito pravo, določevati, kateri (mende občani ali podobčani) bodo, in kako bodo uživali občinsko ali podobčinako imetje, tega, menimo, ne more tirjati in ne predpisuje noben avstrijski zakon, isto tako ne spreminjati, krčiti ali celo na druge občane ali podobčane dotičnega uživanja raztegati, kajti spredej navedeni obč. zakon jasno v II. poglavji § 11 govori : »\asebno-pravne razmere v obče, osobito pa v lastninskem in uiivalnem pravu skupščin ali posam-nik udov sosesk, ostanejo nespremenljive; potem se glasi § 64 istega \akona: gledi pravice in mere pri uživanju občinskega ali podobčinskega premoženja se je dosedanjih, nei\podbijanik navad držati. Zadni del dež. \borske odločbe: »da bi pritožniki pa pravnej poti svoje starodavne pravice dokazali in dognali«, pač je lakoničen ! Za Boga, predmet pritožbe je eminentno gospo-darstvenega obsega, in zakonita dolžnost si. deželnega odbora je, da bi se bil v smislu in na podlagi pravno obstoječega obč. zakona, po zaslišbi pritožbi navedenih svedokov o razmerah uživanja dotičnih orehov prepričal, ali so razlogi pritožbe Istinito pravni, ali ne in potem še-le odločil, ter stranko, koja ni z odločbo zadovoljna, na višjo pravno obiastnijo zavrnol. Čemur je pač potem c. kr. upravna sodnija v BeČu. ko da v administrativnih in gospodarstvenih zadeval konečno odločuje ? Zdelo se nam je potrebno, to redko odločbo notrajnskim posestnikom, oziroma sadjarjem, posebno onim iz Košanske doline, objaviti in razjasniti, kajti, ako bi kakemu tamošnjemu županu v godnem, češpljevem, jabelčnem ali orehovem letu tako drevje, koje na podobčinskem ali skupnem zemljišču raste, v zakup dati se poljubilo, izkupi dotična občina ali podobČina na več tisoč gli. ia '-> — posestniki sadjarji, kojil stiinek leklučljlvo od sad j; podobčinskih zemljiščih uničeni, ker oni svoje % narejene na kupilu živeža drugod, v godnem sadnem in tako svoj obstanek zopet utrdijo'. Konečno se nam je po vsem i t da se ni naš dež. poslanec gosp. dr. njak, koji j« tuO.i prisednik dež. odbo svojem času tej zlonosnej razsodbi l ker so mu naše okoliščine vsestransko bro poznane. w Prav slaba in zastarela je pač obč. E ostava za Kranjsko a Še to, kar ima do-rega, pokvari se ščasoma na njej. Tedaj posestniki, sadjarji Notrajnski, pozor! Iz SkrilJ na Goriškem, 25. dec. Nek dopisnik iznad »svetokrižke« gore je v zadnjej »Soči« Št. 51. t. 1. pisal, kakor kakšen skriven revident za Kranjsko in Goriško deželo. Pisal je novice iz Sturij na Vipavskem, dalje iz Ajdovščine, Otelce Dola, Lokavca, Škrilj; videl zborovanje pri Rebku in vino piti pri »Lahu«; povedal nekaj o Dobravcih. Križanih in vel. Žabljah. Prav kakor dober pravičen oče svojimi otroci, storil je on: tu pohvalil, tu posmešil kakor je potreba nanesla. Skri-Ijanom pravi, da nam ugajajo bolj učiteljice nego učitelji. Gospod dopisniitl Namesto da bi gledali iznad svoje naravne opazovalnice zborovalce pri Rebku in jih opazovali, kako potem pri »Lihu« vino pijejo; namesto da bi premišljevali, kaj nam bolj ugaja, učitelji ali učiteljice, bolje storite, da najprej sami sebe donro pogledate in svoje pomanjkljivosti prestu iirate. 12 LJubljane 28. decembra. (»Narodova podlistek o slovenskem Časnikarstvu. — Gospod Hribar in državne železnice.) Našega starejšega dnevnika taktika predrugačilia se je zadnje dni očividno. Nad črto. v piostoru, namenjenem uvodnemu članku in raznim istinitim ali ponarejenim dopisom vlada idiličen mir in prenehali so cel6 napadi na ono deželne poslance, kateri v svojej predrznosti ne verujejo v ne z motnost dr. Zamika ter mislijo, da naroden zastopnik še ni spolnil vseh svojih dolžno-;tij, ako je spustil nekoliko oblastno — bobneči h fraz v dežel nej sobani. Zato pa »rijejo kiti pod zemljo«, — kakor pravi prof. Jesenko nekde v svojem zemljepisji — in v podlistku »Slov. Naroda« Srikazal se je strmečemu občinstvu nov ato Censorinus, kateri dan za dnevom s prav trinoško krvoločnostjo «uničuje» politično delujoče može in časnike ter cele hekatombe žrtvuje — svojemu domišljavemu napuhu I Skromni genre dopiau ne daje nam prostora, pečati se oibiljneje s tem pod listkom, In radovoljuo prepuščam strokovnjakom na zgodovinskem in slovstvenem polji lehko nalogo, odtrgati pisatelju razne iz naučnih slovarjev in jednakih virov pokraden« učene cunje s života ter ga slovenskemu svetu kazati v nagoti njegove površnosti in podlosti. Le eno hočemo naglašati, kar »Slovenskemu Narodu« kot glasilu narodne stranke v prvej vrsti zamerimo, namreč po vsem neopravičeni napadi na slovenski Živelj v Trstu. Ali se »Narodu«, čegar podlistkar sesedaj tako strastno zaletava v tržaško »Edinost«, v istini nič ne sanja o tem, d* ima Trst poleg Ljubljane gotovo največjo važnost za obšla nek Slovenstva in daje uprav He-rostratovo delo, podkopavati tla onemu listu, katerega so si tržaški narodnjaki iz-biali glasilom slovenskega življa na obalih jadranskega morja?! Dokler se bo le la-honstvo šopirilo po Trstu, bode italijanski sosed zmiraj lakomno škilil Črez našo mejo ter svoje poželjive roke stegaval preko slovenskih pokrajin, skorej bi dejali, daje naša bodočnost odvisna 6d tega, če zagotovimo svoj položaj v Trstu. Da »Slovenski Narod« tega ne uvideva, da prepušča svoje predale zaslepelemu fanatiku, kateri iz varnega zavetja svoje anonimnosti z blatom osipa narodne borilce v težavnej poziciji: — vse to nam je živ dokaz, da ta list, od kar ga ne uren nje več spretna roka blažena Jurčiča, če dalje bolj zgreša svoj poklic, ter da kmalu postane-— »lucusa non lucendo«. V seji mestnega zbora ljubljanskega dne 20. dec. je bil sprejet predlog občinskega svetnika g. Hribarja, naj se naprosi visoko trgovinsko ministerstvo, da Ljubljano določi »sedežem ravnateljstva državnih železnic južne proge cesarstva.« Mi sicer iz vsega srci privoščimo slovenskej stolnici vse koristi, izvirajoče iz take določbe, ali bojimo se, da tudi ta predlog zadene navadna osoda enacih predlogov — da ostane nerešen projekt. Veliko koristneji bi bilo, tahtevati manj. Po vsej pravici bi smela Ljubljana za se zahtevati glavni urad, tako zvani »Oberamt«, kakor se nahaja v Beljaku ali v Steiru, to bi se dalo doseči; sadanji predlog pa je tudi zarad tega neizvršljiv, ker je bližnji Trst mnogo važ-niši ter je tržaško pristanišče — na periferiji prog. i littBip^Jn razne vesti. leto želimo vsem em, vzlasti pa na— im dopisnikom in Munor političnega društva lost bode imel v dan 6. januvarja tralji) svojo prvo sejo v postranskej ej sobi gostilne «Zelenega hriba«, seje točno ob 10. uri zjutraj. Pred-orosi, da bi k tej seji, v katerej se ra odbor, prišli vsi odborniki, na-metaniki iu zaupni možje. Tržaški slftvjinska Čitalnica bode imela v nedeljo, 30. t. m. svoj redni letni občni zbor, v katerem bol* Odbor poročalo svojem delovanju, predloži letni račun in konečno bode volitev novega odbora. — Začetek ob 6. uri zvečer. Priporočam o udom tega prvega slov, društva v Trstu, da se mnogobrojno vdeleže zbora in volitve. Delalslto podporno društvo bo Imelo v nedeljo, 30, t. m. izvanredni občni zbor. — Na dnevnem redu so nekatere predrugačbe pravil in pa pravila za pokojninski zalog. Občni zbor bode v zdolnjej dvorani »Zelenega hriba«, in se začne točno ob 6. uri zvečer. Sklepalo se bode veljavno, naj dojde katero koli število udov. Omenjeno društvo bo imelo v ponedelek, 31. t. m. tudi svojo Silvestrovo veselico v "irav istej dvorani. Program veselice smo iriobčili v zadnjej številki. — Nadejati se je, da bode dvorana, kakor navadno, prepolna. Uvauajst slonov. V malo dneh pripelje L!oydov pamik »Daphne« dvanajst slonov v Trst, kder nekoliko časa ostanejo in jih bo lahko vsak ogledal. V prihodnjič bomo mnogokrat imeli priliko gledati ro- Jiarske in druge zveri v Trstu, ker se je ukajšnjemu trgovcu S. Singer posrečilo dobiti transltno trgovino zoologičnega društva, katera je šla doslej skoz Genovo, Marsiljo in Liverpool v London. t'lndlpendetcjev urednik. Slovenskega »transfugo«, nekianjega urednika glavnega Irredentarskega lista v Trstu, Henrika Jurettiga, odpeljali so v sredo ponoči v Inomost na Tirolskem, da ga iz-roče ondotnemu c. k. deželnemu sodišču. V četrtek pa so v Inomost odpeljali njegovega naslednika Zampieri-ja. Nabor. Za ponesrečene po povodnji v Tesaliji se je nabralo do zdaj v Trstu : 19.040 frankov. — 200 eld. — in 3 cekine. koledar in kažipot po Trstu, ki bode tn dni dovršen in gaje nže nekoliko pri bukvovezu začne se raspošiljati prih. teden. Naročniki Edinosti, si ga lehko naročijo, ko pošljejo naročnino za list. EDI Trlaike novosti. — Mestni zbor je imel zopet sejo v četrtek. Pred vsem je sklenol, da se ustanovi služba pristava v mestnem muzeji z letno plačo f. 1100. — Potem je 2bor potrdil na novo v istej službi dosedanjega ravnatelja mestne bolnice, dr Manussi-ja. Dovolil je zbor tudi podpore 200 gld. za javne delalnice. Na to se je začel razpravljati proračun za letoJ1884 katerega je zbor pretresel do odstavka »sole«. V tajnej sej i ie zbor imenoval Antona Valle za pristava v mestnem muzeji, dovolil remuneracijo o-krajnernu zdravniku dr. Coduri in sklenol. da odpovć službo dosedanjemu konjedercu Francu Joras in da se razpiše dotična služba. Tatvine In policijsko. — Predrzen pomorski tat. Nek Sferca, ribar okoličan, minoli teden je na morju ustavil, zvezal in straži izročil predrznega tatu, ki se je po noči z ladjo približal v barko-vljansko luko, ter tam raz ladij pobral jadra in drugo. — Mi smo tega menenja, da barkovljanska luka ne more več biti' trez svojega čuvaja. Barkovljanci. obrnite se na dotično mesto, da vam preskrbe stražo. — Neznani delalci so te dni prodrli v stanovanje necega gospoda v ulici »Valdirivo« št. 9. in mu odnesli obleke in dru-Zega blaga v vrednosti do 60 gld. — Drugi nepoznani in nepozvani rokodelci so prodrli s pomočjo ponarejenih ključev v stanovanje neke uboge llkarice v ulici »Pozzo bianco« št. 10 in jej pobrali perila v vrednosti nad 30. gld. — Metež, Straža je odpeljala na varno tri ptice neke vinske kompanije, ki se je vinjena pretepala v ulici »del Pozzo«. Razsajalci so uže segali po rezilih, kar v nje trešči straža, ter jih razdvoji še v nravem času. Dva teb sta morala iti v bolnišnico vsled zadobljenih lahkih ran, trije z stražo v zapor, ostali pa so pete odnesli. Nož. Pavel V„ 29 letni Tržačan in kočijaž, bivajoč v ulici »della Fab-brica«, moral je iti k ranocelnlku v bolnišnici, da mu zdravi globoko rano, zadobljeno z nožem v prepiru. — Te dni so bili z noži ranjeni v raznih tržaških ulicah: 17 letni dijak G. od krvoločnega iredentovskega paglavca, 18 letni okoličan Jožef Senica in 33 letni Petruja Anton, kmet iz okolice Koprske. Straža je odpeljala v senco težaka Ant. S., ker je pri njem našla več kosov lesa za barvila. — Dva pomorščaka neke angleške ladje, zakotvene pri molu »Griu-seppina,« okradel je nek tihotapec. Prikradel se je v njiju kabino, ko sta bila odsotna, ter jima pobral žepne tire. — V ponedelek zvečer je straža našla na ulici pri krčmi »Alla Luna« zapuščeno vrečo polno zmlete milovke, ukradene zvoza na tukajšnjem kolodvoru. — Z guba V sredo je zgubila neka gospa na poti od postaje do mola Št. III v no-vej luki raz svcje zapestnice drag kamen, zvan »zifir« vreden 60 gld. Nesreče. — Požar. Vtorek zvečer je gorelo na stanovanji Alojzije R., v ulici Fonderia št. 2. Zgorela sta slamnik in blazina. Kako je nastal ogenj, ne ve se. Požar je požar uničil. Te dni, ker se je premočno kurilo, unele so se saje v dimniku gosp. Požarja v Rojanu. Škode ni nobene, ker gosp. Požar je še o pravem času ogenj pogasil. —V četrtek ob 10. pred poldnem so razkladali prazne sodove raz voza gosp. C'caulinanamolušt.1. vnovej luki. Prazen sod pade na uprežena konja, koja se na to ^plašita in z vozom vred v bližuje morje prekucneta. Eden konj je utonil, druzega pa so še živega iz morja potegnoli. — Padel je v sredo zvečer po stopnicah 18 letni Forza Pavel. Moral je iti v bolnišnico, da se ozdravi prejetih ran. —A-lojzij K.. 29 letni Teržačan, padel je raz konja v ulici Porti in pri tem si je nekoliko poškodoval na nogah in roki. Nastopek praznikov in vina. Odpeljali so v mestno bolnišnico tri ali štiri pijance, ki so sladkega vinca prepolni na tleh obležali. ter se nekoliko pobili na glavo vsled težkega padca na mater zemljo. V obče so letošnji prazniki mirno v večnost pro-minoli, ni bilo slišati onega krika, razsa-janja i. t. d, kakor druga leta. Alije ljudstvo postalo moralno in Štedljivo, ali pa soldov nema?Menimo, da zadenemo pravo, ako poslednje trdimo. Nesrečen borilec. Tomaž Kvas, 42 letni težak, če ima le čas, prav rad se s kom bori. Se ve da, le za šalo in kratek čas.— Te dni se je boril z nekim mizarjem v no-vej luki, koji ga pahne tako nesrečno, da KvaB padši na tla, zlomi si i^esno nogo, vsled Česar so ga morali odnesti v bolnišnico. — Itrislus zvezan k stebru. Izvrstni tržaški slikar A. Lonza je naslikal podobo Krista v naravnej velikosti. Ta predstavlja odreš^nika sveta privezanega k stebru po bičanju. Krist je nagnen na levo stran, onemogel, prsa in roke ima povezane, vrvi so se mu zadelale v meso. Polt je naravna, udarci se mu poznajo po vsem gorenjem životu, ali ne tako, da bi obujali gnus, kakor navadno slikarji enake podobe z nenaravnimi ranami pokvarjajo. Njegov obraz izraža globoko žalost, medl** oči razodevajo s'čne bolečine, k temu pri-pomagajo razmršeni lasje, ki ob sencih [NhS Tr. navzdol vise in obrazu, iz kojega sije veličastnost. raz kojega se ni zgubilo božanstvo, delajo pravi okvir. Muskulatura se povsem vjemas poltjo, ni pretirana, kakor preradi greše slikarji ▼ tej stroki. Okolo pasa visi navzdol bel prt, izpod katerega je vidljivo stopalo leve noge. Senca in svitloba ste mojstersko porazdeljeni, steber in dno v pravej perspektivi, kar dela pravi vtisek na opazovalca. Slika v obče je mojstersko delo, katera dela čast mojstru iu katero priporočamo prijateljem lepe umetnosti, naj si jo ogledajo. Razstavljena je v spodnjem prostoru stare borze od 10. do 3. popoludne. Vstopnina 20 kr. Vidi se, da Tr>t ni le trgovsko mesto, ki trguje z smolo in tranom, ampak tudi kraj, kder se umetnost in veda gojite. Čitalnica v Dolini ima v dan 30 t. m. popoldne po blagoslovu svoj navadni letni občni zbor. Naglo umrl je 23. t. m. preč. gosp. Jane\ Capellari, prošt in župnik v Pazinu star 80 let. — Slovensko bralno in podporno društvo V ftiorici bode imelo v nedeljo, 30. t. m. svoj letni redni občni zbor, točno ob 2 urah popoldne 2..v društvenih prostorih s tem le dnevnim redom ; 1. letno poročilo odborovo ; 2 računski sklep za leto 1883 ; 3. proračun za leto 1884 ; 4. predlog za imenovanje častnih udov j 5. volitev novega odbora ; 6. posamezni predlogi. Iz letnega poročila vidimo, da je to društvo v tem letu imelo 14 zborov, zabav izletov i. t. d. kar kaže na žilavo delal nost odbora, kateremu moramo le čestitati. Društvenikov šteje društvo: 23 podpirateljer, — 149 rednih podpornih,— 49 izrednih podpornih, — 43 domačih bralnih, — 22 zunanjih bralnib, — vkup 286 udov. Do 16. decembra je bilo sprejetih 17 novih udov, tako da Šteje društvo danes 303 ude. Dobodkov je imelo društvo v lanskem letu.......gld. 1740,15 Troškov ....!... » 731.52 Ostalo je v denarnici: gld. 1008.63 zastanki in društveno pohištvo znaša skupaj ...» 361,16 Torej ima društvo premoženja gld. 1369,79. Deželna denarnica v Gorici se od 1 januarja združi z državno. ljubljanske novosifl. Mil. Škof Ljubljanski, dr. Pogačar je nevarno zbolel. Na mestu, kder južna železnica drži čez dunajsko cesto v Ljublani in kder se spoji Ruiolfova železnica z južno, trčila sta sta se dV;i težovlukn; razbila sta so dva vagona, a človek ni nobeden ponesrečil. (JrednlStvo „Mira" prevzel je spet prečast. gosp. Andrej EinŠpiler, ker g. Haderlap je moral 12. t. m. svojo kazen štiri mesečni zapor nastopiti. Kakor je gosp. EinŠpiler sam naznanil, je «Mir» še vedno pctreben podpore; torej gorko priporočamo rodoljubom, naj si ga naroče ali pa mu pošljejo v pomoč najmanj 1 gld., ker Koroški bratje so v največje j nevarnosti. G J. Krajec v Novem mestu je izdal za božične praznike 4 knjižice: 1. Koledar iu dnevnik za 1. 1884. Krasno vezan 70 kr. 2. Žepni koledar za 1, 1884, Gena 20 kr. 3. Narodne biblioteke 6. in 7. snopič. V 6. snopiči so prirejene5. bukvice a Kranjske Čbelicen, v 7 snopiči pa povest »Krvna osveta».J4|knjižice stanejo le l.gld. 20 kr., toraj so jako po ceni. Priporočamo jih živo našim rojakom, kujemo, da izda k malu po vrsti še mnogo druziii del; toliko uŽe zdaj vemo, da mu.je nekoliko Cegnar-jevih del zagotovljenih. Podpirajmo tedaj-vsi gosp. Krajca, ker se v resnici prizadeva za prvo našo potrebo — izobraženje našega naroda. Tržadk! Sokol. Vabilo k zadnjej plesnej vaji s kotiljo-nom, kateri bode dne 1. janu varja 1884 v zgorenjej dvorani •Monte verde». Pričetek ob 7. uri zvečer, konec ob 2. uri. Vstopnina za člane »Sokola 40 kr., za druge gg. 50 kr., gospo-dičine so proste. m Plesni red. i. Polka: 2. Valček; 3. Mazurka; 4. Lancier; 5. Škotska;6. Četvorka(Kotiljon); /. Polka fvolijo gospodč); Odmor. 1. Valček; 2. Polka; 3. Mazurka; 4. Četvorka; 5. Škotska; 6. Mazurka; 7. Polka (hitra). NB. Gg. člani so naprošeni priti v društvenej obleki. Veselični Odsek. LlttRieaapravniitva. Lne g, naročnike, kateri so kaj naročnine dolžni ostali, poživljamo še enkrat, naj jo hitro pošljejo, kec se jim drugače časnik po novem letu ustavi. Tržno porodio Kava. — tendenca najboljša, cene trdne ; a ker so lastniki prenapeti se svojimi terjatvami, je bila kupčija zadnji teden omejena. Prodalo se je 1500 vreč Rio po gld. 57 do gld. 71. —, 500 vreč Santos po gld. 64 do gld. 75.—, 460 Java po gld. /3 do gld. 787if 500 fardov Moka po gld. 110. —, Portorico velja dd. 106 do gld. 116.— Ceylon plant. gld. 98. — do gld 145. — Sladkor — v vrečah vsak dan slabši; cena mu je padla uže na gld. 27. — Sadje. — Pomeranče, limone gld. 3 do gld. 5'/,, datlji gld. 30 —, fige v vencih gld. 13 do 15. — opaša gld. 17 do gld. 19 — cvebe navadne gld. 15 do gld. 17. — Eleme gld. 18 do gld.20. — Sultanina gld. 22. do gld 30. — Olje — jedilno gld. 42 do gld. 48. —, namizno gld. 80 do gld, 92. — Petrolje — cena trdna in stalna na gld. 127, do gld. I2V4. — DomaČi pridelki. —Fižol od gld. 77, dc gld. 13. — po kakovosti. Maslo gld. 88 dc gld. 95. — Les —malo kupčije po nespremenjenih precej trdnih cenah. — Seno — cena vedno slaba — gld. 1.2C do gld. 1.50. — Borsno poročilo. Tendenca borse prav dobra, kurzi papirjev trdni. Dunajska borwa dne 28. decembra. dlnotni drž. dolg v bankovcih 79 gld. 20 kr Enotni drž. dolg v srebru "9 » 65 » Zlata renta......98 » 90 » 57» avst. renta .... 93 » 75 » Delnice narodne banke . 842 » — » Kreditne delnice .... 293 » — » London 10 lir sterlin . . 121 » 05 » Napoleon.......9 « 61 » G. icr. cekini......5 » 72 » 100 državnih mark ... 59 » 40 » Advokat Josip Dr. Bizjak je preložil svojo pisarno v Trgestet III stopnice, II nadstropje fvia a Teatro 1 A.j Anton Bonne krojač, t Piazza S. Catterina št. 1. odlikovan na tržaške} razstavi 1882—priporoča se čest. duhovščini, g.učiteljem in vsemu p. n. občinstvu. On izdeluje obleko po najnovejšem fagonu za primerno nizke cene. 6—3. K v v voščeno svece 11-4 izdeluj oj o P. (fcR.Seemann v Ljubljani. * HSHsasarasasi 4 ss Podružnica v Trstu. Priviligiranega in odlikovanega obrtnijskega zavoda R. VLAHOV ji, Via della Pesa št. 8, za protestantsko cerkvijo. © iogo lastnih različnih likerjev po najnižih cenah, to|J<| posebnosti — Roob Coccola — Piiritas — rozolij^ .jrtna vina, Tartaro, Vodice, Maraškin, 1'lavin, bodisi)! 5| i v zabojih za domačijo in za razpošiljanje. instvu se naznanja, da večidel omenjenih likerjev se pro-^ pri A. BischoJT— O. Urlanis — C. Paleologo — A. Paulin^f 'eo — C. Attanosopulo — C. Sofjianopulo. 10—7^ t jI iS in o s t. Vesela nada za bolnike in okrevalce. Prjti kai.ja, hripavosti, prsni in želodčni bolečini, onemoglosti, sulici slabemu prežvekovanju, zanesljiva krepilna sredstva za okrevalo« po vsake] bolezni. Kder ni poaiagalo uže n!č dražega, pomagali so prvi la ediaa pravi. 59 krat odlikovani Ivan HolT-ovi zdravilni iidelki Iz alada (molca) in sicer pri sto-tisočih, kateri ao bili uže proglašeni za neozdravljive, bili ao jim pomoč in zdravje In bolniku so dali zopet žlvenje in zdravje. (I.a tn« b-hsede nzrlraviienin. ) Na eiinuRA imajilmkii ,n izle ovalna pravih idravil-oih izdoUov iz glada, c. k. dvornemu < dd >jal<'u In od-dajaicu skoro *»eh evropanita Tlad»rjrr. gnarkin pruskih in nemSkib redov, na Dunaju, tovarna: Stadt, Grabenhof, Brluer-■traasa 2, pisarna in zalog«: Graben, Briiuerstraase 8. Eg»r, 1. aeptembr*. Vel»cenj«nl gospo1 ! 8 tem Vas pr airt, da mojo nart iivrRite dobro in hitro, kajti jaz sem n ej odjemalci in eenilnci Vaflih po Bogn blagoslovljenih zdravilnih izdelkov ii slada, katera Vi napra^ljate v ar'fo Slove*tva. Ko sam Be leta 1880 bival v Braunaohweig-u, rabil S' m z najboljlim uspehom proti hmnornidam in pokvarjenemu lelodcu Vala nedosegljiva zdravilna sredstva iz »lađa. Zdaj P° lrtt,h dobrega zdravja, zopet trpim in rabim Va8a zdravila iz slada in jaz a-m gotov, ker imam zaupanje, da mi bodo zopet |pa je bila ufe odpovedana in je zdaj popolnoma zdrava. O mojej materi Vam v Bast resnici naznanjam, d i Je bila ule onemogla, bolela sta jo felodec, prsa in imel i j s Bledico, a po 7 in pol nusađnem u£ivanj>i VaBega -lad-nega IzleSka, S krat vsaki dan in rjutraj in zve(*er po 1 kozarec slado e iokolade, j« tiko dobro ozdravili, da »rnj kot 78letna gospa vodi gospodinjstvo In vedno moli n Vas. Tukaj notri Vam poStjero 10 gld.; poSljit« mi sladovega piva 1» Bokolnde v Benetke, Hotel Bauer. — Val za veke hvaležni a.RadolInskl, Cber.imtmin . Uradno poročilo o zdravilu. C. k. priv. osrednji od or itd. v Klensburg-u. Ivan Hoff-ovo pivo iz sta lovega izvlečka ie Je pokazalo kakor Izvrstno sred tvo za kroptfanje. Major Wlllge, poslanec kr. pruskih lazaretov. Opomin in opomba. Kaj se tirja te prve, prav« Ivan Hoff-nve ivdelke iz slada t varovalno marko pri c. k. trgovske! lodniji avstrijskej in ogerskej zkbilježeno (slika izu.ij'Uiika,. Ponarejenim izdelkom drugih manjkajo zdravilni ze-liitfa in p. niso prav napravljeni, kakor Ivan H iflT-ovi izdelki iz slada in vtegnejo torej, po izreku zdravnikov, eeld fckodov.tti. Potia I'ravpPl Ivan HoPT-ovega zdravilnega piva UCIIct ka ,uaov«L-a Ule(*ka 13 stekleulo gld. IS.Ofi. 38 steklenio gld. 12.68, f.8 nt»kloniu gld. 2J.18 — Od 13 Bteklenic na zgoraj ea j»ivo posije franko v hilo, Za po-Biljatev iz Dunaja: 13 steklekleuio irld. 7.3ti, 28 ste-kler.io gld. 14.01, i>8 .reklejiic gld. 29.10. Ij3 kilograma Bokolad« la alada I. gld. S. 10, II. gld. 1.60, III. gld. 1. (Pri motfnejl h liarotfbah dovoli se rabat ) Koncentrirani sladovnk l»le