81. štev.
PaviultaB fr«nifi » tfrftavf sm.
W Uiitellanf, v soboto 17. aprila
lakaja rasen poRsžeJJMa In dneva p® praznlhn v s a h dan opoltfam.
Uredništvo je v Ljabljani, Frančiškanska ulica it.8/L,
Učiteljske tiskarna.
Dopise frankirati ia pod* pisati, sicer ae jih ne priobči. Rokopisa se ne vrač®,
Oglasi: Snosioipna petit-vretica K 2‘VO, osmrtnice hi sahvale po K 3'20, razglasi in poslano vrstica po 8 8'60; večkrat, objave po dogovoru primerea popust
W$T (»esameifta ttev. 80 vin.
__ Leto IV. _
Tei^fiska it. 312«
K sr ednina: Po oožti ali s dostavljanjem na dom za eeio io.Vo K 1C3, za pol 2at<i K 84 :.u četrt *eta & 42, za aieeee K 14. Za Nemči jo colo !eio K 204, >•3 ostalo tujino in Ameriko K 223.
Beklamaoje za Ust so Dožtomo pvoste.
Clissli© lugostov. sociialno • demokrati!«« stranke.
Opravništvo ;e v Lubljani,
Frančiškanska ulica St. G 1., Učiteljska tiskarna.
ws,pq&;'jatm
Boj za obstanek.
(K stavki železničarjev.)
Mi treba veliko pisati. Razlogi, 'ki so prisilili organizirane železničarje. da se poprimejo poslednjega o&jrambnega orožja — stavke s > tako gorostasni, da se je pravzaprav čuditi, da ni ta stavka že prej izbruhnila. V naši blaženi državi do Živliam-o sedaj se ta izredni pojav, da mora organizirano sodiaHstično delavstvo stopiti v naistrežii boi da prisiH vlado, da uvažate naredbo. k? lo ie sama izdelala in še pred krat-slovesno objavila v »Službenih novinah«. To le pač nekaj novega. Protokol sporazuma«, k? vsebuje J?eč ali manj natančna določila o pre-nS. 0 s^žbenlh pogojili želez-osobja, je bil sestavljen in definitivno potrjen od ministrskega frveta do dolgih in mučnih pogajanjih a zastopniki železničarjev. Ne more ■ Mo ravno trditi, da bi bilo železni-čariem z uveljavljenjem tega protokola postlano na rož^ih, ne, tudi pogoji vsebovani v tem protokolu, ki so mu pridali naslov s sporazum«*, snorazKiiia med vlado in delavci, niso še taki. da bi moral! železničarji vriskati veselju. Vendar se le pa S tem vsaj kplikortoiiko priskočilo na Domoč bednim železničarjem, jim zagotovilo vsaj n«k*ai naimijnejžih pravic. Vladi so je Da zdelo tadi to preveč, razveljavila >e ta protokol, ki le bil U objavljen let zakon v uradnem Jstu, poteptate £Pora2inn, ter na zahtevo iciezniških ravnateljstev mesto pogojev sporazuma u-vedla službeni red, ki zahteva, da mora železniško csobte dela« do 10 nr na dani Odpravijo se le 8 tem mojstrskim službenim redom v hipa kar dve naredbi: -Protokol spo-razuma v: in naredbo o osemurnem delavniku! Za ustavne tradicije naše buržoazlje le tako radikalno »niče vanle državnih zakonov prava malenkost, neznatna bagatela! . , ,
Naš« buržoazi$& skuša od nekdaj "dokazati vsemu svetu, da Je mogoče .vladati preko vseh zakonov. t Če le pa mogoče tmmtao vladati oreko zakonov, ni mogoče trajno vladati preko delavstva. Železničarska stavka, ki te logična posledica vladne politike. nam to dcVa zuje.
Zaupniki Železničarjev st niso
IfŽak,xr.8F?st,l! v ^ločilni boj meni nk, iebi nič. Napravili so prei
a &&£&***- Niso samo ja
tali so tudi ™ svo1e vrste, opozar
Veni rali prj nteiS'0 viado- 5rrtcr' uezmiselnr^fln « Dr*<iočeva!i vsq
lepega, neopravičHh^f jSte Pogajanja z vlado so •*£ vlekla *
TTptST
me*
sece In mesece, obljubljate &e 1e to in ono, rezultatov wa ni Mio. odnosno kar se ve gotovega, le to. da je vlada medtem uveljavila službeni red, ki znatno znižuie plače osobla, zvišuje pa kar za celi dve «ri delovnfle. Kako soditi o vladi, ki ob sedanji draginji, ki narašča in narašča dan za dnem, tako da že nobena kategorija delavcev ne more več izhalatl, mesto primernega povišanja prejemkov prisoli svoiim uslužbencem kratko malo služben? red, ki Mm jemlje poslednje pravice? Kako soditi o vladi, ki tepta Jastne zakone?
Ce se protokol sporazuma tiče samo železničarjev, se po drngi strani zakon o osemurnem delovniku tiče delavstva vseh kategorij. Al! misli vlada odvzeti železničarjem osemurni delovnik zgto, da ga nato odvzame ostalemu delavstvu? Moti se, če misli, da pojde to. Tukaj gre, kakor vse kuže, za osemurni delov-aik sploh, zato je boj Šelezmčarieu boi delavstva.
Slovensko organizirano delavstvo vseft kategorij te vsled lesa solidarno s štraifcuiočiinl žeieairičarH. V In-teresu vlade je, da ugodi zahtevani železničarjev, ker se nahajajo v o-rravlčenem obwmb*fem bova.
Organiziral železničarji pa ni-smIo na svoji strani sanro solidar-2wst socljalističnes® delavstva, I njimi simpatizira tud’ vsa poštena javnost.
Živela stanovska borba železničarjev! Njihova zmag«, bo naša zmaga! ,
j.	.	.	'	•	*	•:
Snoči se je vršil Licu Mestnim domom laven shod železničarjev. Udeležba ia bila velikanska. Na tisoče in tisoče delavcev je prihitelo na shod, da sliši, zakaj gre. Predsedoval le shod« sodr. Makuc. Na dveh tribunah sta nato poročala o položaju in zahtevah železničarjev sodruga Petrič hi Žorga Marcel. Opisala sta ves križev pot železničarjev, dokazala, kako je vlada prezirala pravice Selezničarstva in teptala lastne n-a-redbe. Z gromovitim ploskanjem le ogromna masa vzela na znanje sklep, da se ob 12, ari ponoči zapasti delo na železnicah. Stavka ie splošna od Strumice do Triglav«. Socila-, Ustični pokret Jugoslavije je postavljen pred veliko izkušnjo. Nimamo najmanjšega dvorna, da se bo bo! končal s popolno zmago pravične stvari izkoriščanega, h kruhu In svobodi stremečega jugoslovanskega proletarijata.
Železničarji!! ,Vs« moč in pomeč je na vaši strani!
'iTfiT   ^ TTTTTnifMrt i i iirMlVTT rKf i-BII li ~
LISTEK.
Ant. P. Cehov:
Soseda.
(Poslovenii Frasi Pogačnik.) (Dalje.)
Pfctru Mihajllču se ie zdek> ne-»niestno, da se teta vmešava v tufc,
srx';A* „«< .vorSi k
f , Zaia. Hotel ji j« vreči v obraz laljivko, a se ie premagal. Miril $e Je, da se približuje cas delanja in da
to ne more dalje trpeti. Ali takoj neka! storiti, ali se vreči na ila, kričati fin biti l Rjavo ob tlak. Predočeval si to Vlasiča in Zlno, kako se onadva* ;|vobodonilselna in zadovoljna, pogubljata »od javorom, in vsa težka Jeza,‘ki se ie v teh sedmih dneh nabrala v njem. se je zvalila na VIa-*Jča.
*Prvi je zapeljal in ukradel se-fuo,t Je pomisli!. Drugi pride ta za-m»*er, tretji zapali ali opieni JlRO... In vse tp poJ krinko pri.lv teljstva, visokih idej. muk ...
sNe, to sc ne zgodi !< je nenado-Via kriknil Peter M Ih ai lic in udaril a Pe«t.k) oo miz i.
Skočil ie pokonci m stekel ii obednice. V konjušnici je stal osedlan oskrbnikov konj. Sedel Je nanj m oddirjal k Vlasiču.
V duši mu le besaei vihar. Občutil ie notrebo. storiti kai izrednega, posebpcga, najsi »e potem kesa vse življenje. Ali naj opsuje Vlasiča z !o-Dovom. ga oklofuta in nato pozove na dvoboj? A Vlaslč ni tak, da bi se boril; od lopova in klofute postane le *« nesrečueiši in otožneiši. Ti ne • srečni, plahi lludle so najneznosnej sl, naUiulši ljudje. Njim se izteče vse
Jel , Kaclar ^ »srečni člo ^,k’ 1 odgovor na zaslužen očitek, ozre vate s svojin; globokim, krivice si svesthn poglcdo-u, ko se bolestno nasmehne i« ponižno ukloni glavo, iedai menda nima najpravičnejši dovoli DORiuna. položiti aani roko.
■>Vse eno! Vpričo nje ga udarim Z bičem in ga opsujem.- se Je odločil Peter Mihajlič.
Jezdil ie skoži svoi gozd in preko iedme ter si predstavljal, kako bo_ Zinu. da opraviči svoj prestopek, go -' vorila o ženskih pravicah, o osebni svobodi'in o tem. da med cerkvenim in -meščanskim zakonom ni razlike. Po že-nski navadi se bo »rlčkala o
Anglija in internacifonala.
(Artur Hendersofn.)*
NaHoga, da sestavi novo delavsko internačijonalo. je bila poverjena v Bernn permaii§ntjii komisiji, ki so lo soglasno odobravale vse zastopane stranke. Komisi la Je pričela svoje delo 9, iskreno željo, da služi Interesom mednarodnega delavskega gibanja ter se le potrudila, da lojalno Izpolni prevzete dolžnosti. Spreleli smo na čelo. da mora biti nova socilalistična In delavska internacionala delo splošnega kongresa, na katerem nc sme biti nobena proletarska organizacija — socialistična,' strokovna aii zadružna —, ki se »tema z našim splošnim naziranlem, Izključena, pa če bi se tudi sama hotela izključiti.
Toda napore permanentne komisije prav resno oviralo različne ^ek-clle organiziranega gibania v različnih deželah, ki'pravijo, da imajo isti namen, toda na podlagi popolnoma nasprotnega načela. Nova reorgani-zaciiska središča, ki so se ustanovila ne glede na to,’ da go dala mandat permanentni komisiji, ne opirajo svojega deja na načelo lundamentelnc solidarnosti’ delavskega razreda, marveč ;ia že vnaprel obstoječo identiteto nazirania in akcii«. ki mo • ralo že obstajati pri scdeluločih sku • plhah. To je prel načelo izključenja kakor združevanja. Pri njem prihajalo v poštev razlike v teoriji kakor tudi v taktiki, podčrtava in razglaša razlike ter ugasila separatizem do sklicanja konferenc, od katerih sc sekcije delavskega gibania v različnih deželah ostentativuo izključiš.
če bi se to načelo izvelo do svojega lojsičnetfa ko>fcit. potem bi hiieB toliko delavskih internacijonal, kolikor separatnih in različnih tendenc ter nasprotujočih si taktičnih nabiranj v vsakem nacijonalnem gibanju. Če bi hoteli popolno identiteto nazl-rania in akcije za vse stranke, negle-de na nacijonahie tradicije in na značaj ajlh gospodarskih In političnih ustanov, staviti kot prdpogoi za vzpostavitev mednarodnosti, potem li ne potrebovali le drugo in tretjo, marveč tudi četrto in celo pete Internacionalo.
Tako sklepanje ibi dovedlo do popolnega zanikanja misli o mednarod-
* Artur Henderson je pisal to p! • smo KamiUn Husvmansu. ker se zaradi bolezni ni mogel udeležit} sele
akcijskega odbora za ustanovitev nove Jtiternacllonale. Henderson 5ma prav, o tem menda ne bo nihče dvomil, zakaj vse delavstvo zahteva prav tako kakor Henderson delavsko slogo, torej tudi najidealnejšo strpnost med razredno zavednimi org« nizaciiami.
nem združenju. Ustvaritev ene !«■ ternacllonale pa bi ptedočevaia sv^tu obstoj ene edins proletarske razredne volie, ki bi, ker dovoljuje ?.lede metod najširši delokrog, edino mogla zagotoviti koaični triran! naše stvari. Nasprotno pa bj ustanovitev več fri~ ternacilonal postavila delavsko gl* banle v zasmeh in ga obsodila k ne -zmožnosti.
Britska delavska stranka le še sedaj priuiavlleina, da dela s socfja-lističnlmi strankami drugih dežel za ustanovitev internacijo.nale na podlagi svobode glede taktike, medsebojne strpnosti In svobode misli; menimo, da bi.s tem omogočena zamenjava izkušeni to znanja pripomogla k dobro premišljenimafccllamv skupnih interesih in potom mnogokratnih konferenc o vprašanjih, ki se tičejo mednarodnega proletarijata, kakor tudi inspiracija (vpliv), ki ga bo porabljalo vsako nacijonahio gibanje Iz uspohov drugih, kar nas bo vse podpiralo prf naši težki in trudljivi nalogi. da se duševnim in ročnim delavcem zagotovi pppolen sad njih pridnosti in najpravičneje razdeliti djn-žabuo bogastvo na podlagi skupne lasti produkcijskih pomočkov, kakor tudi najboljši dosegljivi sistem uprave in kontrole industrije po ljudstvu.	' ‘
BrStska delavska strar&a ni pripadnica diktature kot. akcHskega principa, njtl nimamo želje, da bi jo vpisali v naš besednjak z enakim pomenom kakor demokracijo. V teni zmislu tudi ne želimo skleniti kompromisa s pripadniki te doktrine s tem. da bi nje frazeologijo o sovjetski diktaturi ali revoluciji prevz^i, ki mora za različne dežele Imeti različen pomen. Mi Pa tudi nismo pozabili, da smo se obvezali, da bomo politični sistem socjjalizma in s soclJaH-ziranjem spolene probleme obravnavati ua splošnem, na najširši podlajet organiziranem kongresu; Jn nismo pričakovali, da bo katera stranka alf sekcija, ki Je prevzela isto dolžnost, prejudicirala vprašanja Jn celo poskušala inteniaciionaio na podlagi svolih lastnih političnih nazJranj r«-^oiistrnJratJ.
Celo, čc b3 bila britska delavska stranka povabHena. da'se udeleži na konferenci, ki io preveva duh izkliu-čevania in nestrpnosti, bi se ne mogli odločiti’za to. da se le udeležimo. Ne moremo pritrditi, da bi bifa katerakoli smer v internacionali opravičena. ki bi diktirala pogole za udeležbo. niti ne moremo dovoliti, da bi katerakoli skupina ali priznan voditelj kaki skupini sa pridružil, preden Je splošni kongres sam ugotovil prj-pustne pogole in dognal članske dclž. nostl. ki lih hnalo člani internacijo-nale. Po sklenjenem dogovoru naj bi se dala strankam. %i imata pritožbe proti drugim strankam, prilika za to v Oenfu, toda ml odklanjamo, da bi koga preklinjali.ne da bi ga zaslišali.
Zadnji dogodki sp dokazali, da le evropska reakcija izkoristila delavsko neslogo v svoj prid. Učinkovit’ tiDOf proti prctirevolucilooameniu gibaniu, ki nastopa v vseh deželah’ različnemu proletarskemu napredovanju nasproti. Je mogoče le, če ie delavstvo složno in organizirano za skupno akcijo.
Glede na sedanjo sit,iacilc nam zdi primerno, da vprašamo, ali ie !n-teniacllonaia res simbol ideala inier-nacijosialne proletarske razredne enostttosti. !u druži v§e selečiip vsakega nacijonainega iiibaiiia. ali pu ui morda že postala središče, iz katerega izhajalo razkraja Joči vplivi, da solidarnost naciionalnih gibanj raz-krojilo, shuiskalo skupino proti skupini Ul voditelja proti voditeljem. Ce, bi utegnilo to naziranie, plod nestrpnosti in nespoznanja razmerja moči v drugih nacijon^nili gibanjih, re$‘ določevati značaj Internacionale, potem se bo zdelo več nego eni n?„-cljonalni stranki potrebno, da se pre-misli, ali naj ss ne loči od tega vira slabcisti ali po od (lastne) moči.
Nobena stranka bi ne obžaloval« boli globoko to, kakor britska delavska stranka, ki ie. zvesta svojim obvezam, ki Jih fe sklenila z drugimi strankami v Bernu, Amsterdamu In Lucernu, pripravljena k vsem naporom, da zopet zbudi lntemacijonahio organizacijo delavskega razreda na trajni podlagi v novem duhu iz agonije. ki Jo ?e povzročila volna.
Za dan proletarca!
Netaaj dni nas fte toči od prvega maja. Praznoval se je lani impozantno, vse svečaaieie kot druga leta in prvič na državen nkaz. Kaj je bilo
iemn povod, je postransko. Znano je, da sc je tiste čase stresala sosednja Madžarska, pokala le Avstrija, rohnelo Je v ItafiiJ! od svltani« i* vzhoda ...
Sicer pa se na to vobče ni misl/k mnogo, za nas same ie bilo najvaž nejše: čutih smo. da ie končno napočila doba tako koprneče pričakovane enakosti, prostosti v svobodni državi.
No. slresiiaii krog uas tudi letos niso utihnili, pojavljalo se prehajale, zaganjale — potres na površju! Niso
m»jrr,T, i £€jaKL-jifo-r.■ r m
tem, česar ne raziune. Končno pa ga prav gotovo vpraša: »Cernu si prišel? S kako pravico se vtikaš v moje stvari?«
»Ne, nimam pravice,« je zamrmral Peter Mihailič. »A tem bolje ,.. Cim suroveje nastopim in čim manj pravice imam. tem bolje 1«
Bilo le soparno. Nizko nad zemljo so se sukali roli komarjev, v grmičevju pa so se žalostno oglasili kljunači Vse ie naznanjalo dež. dasi ni bilo m nebu niti oblačka. Peter Mihailič Je prekoračil svojo mejo tn se spustil čez ravno, gladko polje. Cesto le jezdil po tej noti u znan mu Te v;i ni, n,-ej vsak grmiček, vsak Jarek. To ka? se je daleč pred njim v so-mrnlfii dvigalo kol temačna skala, le Ul« rdeč« cerkev; moitel si tole predstavljali do podrobnosh: predočeval si ie celo okrasne nad glavni-m{ vrRti in tčleta* ^ ^ vedno D8* sla v ograji. Vrsto od cerkve no de sno le temnel gozdič, last grofa Kol-toviča. Za gozdičem se te *e zače-liiafn Vjasičevo posestvo.
Izza cerkve i;i grofovega gozdiča
>Tu Je!« je pomislil Peter Mihajlič. Pomagaj, Gospod, pomagali«
Konl se je od urne ieže kmalu utrudil, a tudi Peter Mihailič sam le bil truden. Hudourni oblak ie srdito gledal nanj, kakor bi mu hotel svetovati, naj se vrne domov. Postalo mu k tesno pri srcu.
»Pojasnim Hm«, da n* ravnata prav!« se Je ohrabril. Govorila bosta, da je to svobodna ljubezen; svoboden pa Je le. kdor samega sebe premaguje. a ne. kdor se ndaJa strastem. Kar sta storila tndvit. Je razvrat, a ne svoboda!«
Že je dospel do velikega grofovega ribnika, ki je posSnlel Ju potemnel pod oblaki: zaudarjalo 'e po vlagi Jn blatu. Na nasipu sta se dvigal! dve vrbi. stara hi mlada, ter se ne?no stiskali druga k drugi. Prav mimo tega mesta *ta pred dvema tednoma korakala Peter Mihailič in Vlaslč in polglasno pela dijaško pesem: »Ne Hn-blti. se pravi, mlado #lvlte«»e pogubiti. - Tožna pesem'
Ko ie Peter Mihailič	skg-a
Kuzd. ie bučal grom, drevle te šume-
dvora ie bilo še kako vrsto noti preko travnika. Ob obeh siraneh poii so stale stare breze; bile so videti prav-tako žalostne in nesrečne kakor njih gospodar Vlasič in pravtako mršave in dolge kakor on. Po brezah in no travi so že padale debele deževne kaplje; veter se ie mahoma polegel in zadišalo Je no vlažni zemlji In io-polovtu. Ze le bilo videti pleteno ograio z žoltimi akacijami, ki so bile tudi suhe in potegnjene; skozi vrzeli v ograli se k videl zapuščen sadni vrt.
Peter Mihajlič ai več mislil niti na zaušnico, niti na bič In ni mu bilo jasno, kal pravzaprav hoče pri YJa-siču. Upaj mu le pogum, bal se je zase In za sestro in neprijetno rtiu ie bilo, da lo vsak čas ngleda. Katco se bo zadržala proti bratu? O čem bo sta govorila? Ali bi ne bilo bolje, da še vrne, predno ni prekasno? Talto premlšllujoč te dirjal po lipovem parku, objezdll več košatih grmov španskega bezga !n Te zdajci zagleda!
Vteslča.
se ie privlekel ogromen, črn oblak, iz lo in ac upogibalo v vetru. Moral si katerega <-n švigali modrikasti bU«ki. fc požuriti Od gozda do Vlasičevega
?L)aiie prih.)
Strta 2.
NAPREJ,
Stev. 87.
ponehali, vendar, se zdi, ne povzročalo več one nervoznosti; ljudje so se menda temu privadili, računajoč na oriroieno pohlevnost svojega ljudstva...
Pomen praznovanja prvega maja so razlaga različno, celo v krogih, kojih dolžnost bi bila pojmiti točneje. V drugih državah ga vedo ceniti drugače. Vendar se lahko konštatira, da se tudi pri nas — svita.
Cerkev ima svoie praznike; večne praznike imaio kapitalisti in drugi mogotci, praznike ima vola-štvo in praznik ima tudi. kadar hoče kmet-posestnik; ko se mu poljubi z doma. ukaže poslom: to in to napravi in glej da bo nareieno! Navadno že preračuna, da ne bo »lenaril«. In služinčad dela. da ne pride v nemilost.
In delavstvo, javni in privatni nameščenci naj bi ne imelo svojega simboličnega dneva? Pošten človek Hm tega ne sme odrekati, sal praznovanje orvega maja nima namen lenarjenja, popivanja, potrate, je to-I; dan. ki nal dokumentira slehernemu služabniku, da ni brezpraven, da ie I 011 člen v človeški družbi, kole dolžnost je, da ga enako upošteva. Kaltl kakor ni obstanka državi brez kmeta, danes od pripadnikov tako v glorijo ukovanega stanu, pravtako tudi ni mogoč razvoj moderne države brez industrije, uradnika, posla itd. To vse ie vsakomur več ali mani znano; opozoriti hočemo na nekaj drugega.
Rekli smo. da se je lanski prvi maj praznoval siiaino. efektno. To so priznavale celo nenaklonjene stranke. Kdo pa ie pravzaprav tvoril to praznovanje? Bankirji, veleposestnici in verižniki gotovo ne. Bil ie to zopet »mali« človek, ki ie s svojo prl-čaiočnostjo tvoril pozorlšče! Mar Je dobil za to kako subvencijo? Ne. tudi io zahteval ni. Bili so veseli, da so mogli vršiti svoio dolžnost. Boli zadovoljni so bili seve oni. ki niso pri tem trpeli gmotne izgube na zaslužku. Industrijski delavec le moral do-tič tli dan nositi eksistenčne strofke v svoi računi
Ako pa pogledamo na razvoj pod-leti! tekom zadniih let. vidimo takoj, da te vsako, pa bi bik) Se tako zakrknjeno, priplavalo tekom volne na površje. Še več*, slednji kramar le danes bogataš, vsak kmet — če le le hotel -- se je izkopal iz dolgov, celo obogatel le; edino uraetaištvo In strokovno dejavstvo ie. ne le da ni nič profitiralo, ampak celo zabredlo vsled siirovih razmer v tako pomanjkanje. da se danes nikdar več ne izvleče iz niega.
Ako vse to premotrimo. vidimo, va bi bila le moralna dolžnost podjetij, da svollm uslužbencem za ta dan nji-hovega do vsei pravici pripadajočega praznika ne odtegneio od njihovih za razmere itak malenkostnih plač. Vsaj je znano, da niti naivišje mezde ne ztmšajo danes uiti 50% nekdanjega razmernega zaslužka.
To svoio zahtevo »odpiramo z dejstvom, da so nekatera podjetja že pred voioo vedela ceniti ta dan in delavstvu dovolile praznovanje ob nenritrgani plači, in le delavstvo danes upravičeno — brez ozira rta druge momente — zahtevati celodneven praznik ob polni plači. Podjetja to malenkostno »izgubo« zlahka spreimo v svoj račun, ker delovna moč ni b’la še nikoli sorazmerno tako poceni kot dandanes! Rekli smo • vsako Dodietle dela danes z rastočim dobičkom, delavec oa ob vsem trudu in varčevanja z vsakim dnem zapada. ker plnča ne kriie vseh
Dr. K. Dobida:
„Obuti maček".
(K premijeri v uiarijonctnem gledališču.)
Pretekli tedeu smo videli na našem gledališču marilonet že tretjo premitero. Po »čai obnih goslih« In »Snenulčici« nas ie onidan pozdravil z odra stari naš znanec »Obuti maček«. Kal pomeni to. v kratki dobi treh mesecev troje iger in dvajset predstav, si lahko uredstavlja samo oni, ki ve. koliko truda in ne umornc vztrajnosti ie bilo treba, da se ie iz nič ustvarilo vse to, kar stoit danes pred nami v toli spopolnjeni obliki. In razumel bo, da ie samo ljubezen in navdušenje za lepo ta spo-štov atija vredno stvar mogla roditi in ohrajiiti toliko nevidne požrtvovalnosti, ki služi svojim zares umetniškim ciljem.
Predstavljali so prvikart »Obu tega mačka«, ljubko otroško pravljico y štirih dejanih. ki nam ie znana i? nemških pravljičnih zbirk. Prevod Poccijevega originala (oziroma »prireditev*!), ki ie izmed njegovih najboljših, je mestoma nujno potreben
n 1 e g o v i h resničnih potreb: njegov inventar zapada razdrapanju!
To smo izpregovorili, ker smatramo da ie čas, da se v tem pogledu stori korake, ki uveljavilo Drvi maj kot praznik Dovsod: obenem pa tudi, da se dosedanje površno pojmovanje. oziroma špekulativno in vedo-ma napačno naglašanle ter zlokobno razkričevanfe in sumnlčenie nekater-nikov praznovanje prvega maja zajezi in tako izpodbije indirektno hul-sfaanie proti prazniku proletariiata.
Zahteve delavstva še niso uresničene. in še tem socijalnim uredbam, ki si lih le proletariJat priboril, preti od vseh strani bol. Delavska solidarnost nai manifestira ta dan za enakopravnost delavčevo in za popolno priznanje in uvedbo delavskih pravic.
Zavedajmo se. da še nismo svobodni!
Pogajanja za koncentracijski kabinet,
LDU. Belgrad, »Politika« piše o sestavi nove vlade, da še niso dovršena uradna pogajanja za sestavo koncentracijske vlade. Dosedanla pogajanja med ministrom Markom Trlfkovičem in zastopnikom Demokratske zaiednice niso Imela uspeha. Demokrati vztrajajo pri svojem prel • štiiem sklepu, da mora vlada demisl-fonirati predno se nadaliulelo poga Janja za sestavo nove vlade. Na to pa nočejo pristati radikalci. kJ žele. da bi bil novi ministrski predsednik Stojan Protič ali pa Nikola Pašič. Pristali so pa na to, da bi bil bodoči minister za notTanie stvari Milorad D raško vič, ali pa Ljuba Davidovlč. Istotako nimajo radikalci ničesar pro' ti temu. da bi Svetozar Prlbičevlč prevzel kak drug portfeli v novem ministrstvu, Ker le regent ozdravel, fe verjetno, da se bodo na dvoru nadaljevala Dosvetovanla za rešitev parlamentarnega položaja.
Vladne strank« zoper koncentracij« skl kabinet.
LDU Beograd. 14. »Tribuna« piše. da stoli vlada na stališču, da njen položai ne more nuditi povoda za pogajanja, dokler ne izgubi zaupanja v parlamentu. Iz katerega le svolečasoo izšla, in dokler ni dvom-tliva vladna večina, na katero ae danes naslanja, kakor tudi. dokler drugi ustavni činitelii z zaupantem spremllak* njeno delo. Drugačno poimovanle bi spravilo naše kralle stvo v težko krizo, onemogočilo vse državne posfo In povollno rešitev akutnih vprašani ter kompromitiralo bi pa tudi parlamentarno delo v kra Ijestvu. Ako je opozicija voljna voditi račune poslovanja v Interesa države, bo spravila v sklad s tem položalem svole zahteve In tako bo sporazum uiogoč.
Sooraztim y Jadranskem vprašanju.
LDU. Lvon. 15. (Brezžično.) iz Rima se poroča, da Je sporazum med Italijansko in jugoslovansko vlade glede Jadranskega vprašanla že dosežen. Manjka mu edinole Še sankcija vrhovnega sveta.
DRŽAVNA BRAMBA ZASEDLA / PLAUEN.
LDU. Dresden, 14. (DunKU. — Wolff.) Iz Hofa doSle Čete so zasedle Falkenstein, Druge čete so zavzele Burgstadi kakor tudi kraje lugoza-padno In zapadno od Chamnltze. Mesto samo še ni zasedeno.
LDU. Plane«, 14. (DunKU. — Wblff.) Hoelz Je Izginil iz Falkenstei-na in se ie bale napotil v Oottesberg.
Cete državne brambe so vkorakale v Plauen. kjer jih ie prebivalstvo radostno pozdravljalo. Tudi v KUngen-tal so dospele čete državne brambe.
Mednarodna kooperativna zveza,
LDU. Lvon, 15. (Brezžično.) V Ženevi se Je vršila seja mednarodne kooperativne zveze. Zastopanih !e bilo 15 držav. Opravičila se Je samo nemška delegacija, češ da ne more na pot vsled okupacije Frankfurta. Francijo je zastopal Albert Thomas. Na interpelacijo francoske delegacije se je ugotovilo, da ruska mislla nima pravice zastopati ruskih zadrug, kajti ona le bila sestavllena na zelo sa-molasten način od sovletske vlade.
SAN REMSKA KONFERENCA.
LDU Lar iz. 14. (DunKU.) »Temps* javlja iz San Rema: Ministrski predsednik Millerand in maršal Foch do-speta v soboto v San Remo. Grški delegaciji, ki se pričakuje tudi za soboto. bo predsedoval rimski poslanik Koromilas . Konferenca se bo v prvi vrsti pečala z dogodki na Nemškem Nato bodo sledile razprave glede jadranskega problema In srlede meničnega teča»a. Pri tem se bodo deiegati mogli izjaviti o predloeih Luzzattifc, ki dosedal še niso objavljeni. Po mneniu italijanskih nolitičnih krogov ladraosko vprašanje ne bo delalo nobenih težkoč . ker bo konferenca Ie še ratificirala že sklenlenj kompromis med Italijo In Jugoslavijo. Grška delegacija bo zahtevala, naj konferenca odobri zasedbo Smirne. Italija bo zahtevala izročitev gotovih rudnikov v Mali Azifi In kolonialne kompenzacije v Afriki. Vatikan dementl ra veot. ki lo le objavil list »Idea Nazionale«. po kateri bi Tedeschin! zastopal papeža pri konferenci.
Vojaška zveza med FraclJo in BelgJJo,
LDU. Pariz. 14. (DunKU. — Wolff.) Belgijski poslanik v Parizu ie Iziavil zastopniku »Petlt Journal«, da le pričakovati takolšnle vojaške zveze med Francilo in Belgijo.
PotajanJa v Kodanhi razbita,
LDU Berlin. 15. (DunKU.) *Ber-Ifner Tagebiatt« lavlia Iz Bazla: Po poročilih .iz Pariza pogalanla med sovietsVo Rusijo in zavezniki v Kodanlu niso Imela uspeha. Ruski de leeat le odklonil, prinoznati dolgove starega režima in dobavljati slrovi-
ne.
STAVKA NA IRSKEM,
LDU. Pariz, 14/ (DunKU.) Po londonskih poročilih iz Ir^ke nameravalo stavko nadalievati. dokler se ne Izpuste na svobodo v Montjoireju zaprti sinfajnovci. Bonar Law ie zavzel v poslanski zbornici odklonilno stališčem proti izpustitvi aretiranih siti fajnovcev.
LDU London. 15. (Brezžično.) Vsled stavke na Irskem ie nrornet med Angiijo In Irsko popolnoma ustavljen. Bonar Law Je v včerajšnji seli poslanske zbornice izjavil, da se ie odredilo, dovoliti olaišave aretiranim Ircem od aretacije do obsodbe.
Angleška poslanska zbornica,
LDU London, 15- (DunKU-Reu-ter.) Pri drugem branlu zakonskega načrta glede mirovnih pogodb z Avstrijo in Bolgarijo ie izjavil državni podtajnik za zmianie posle Harms worth: Mirovna pogodba z Avstrijo Je docela zadovoljiva, v gotovem oziru celo popustluva. Drž. podtajnik 5e hvalil državnike zaveznikov ki so sestavili pogodbo, in le dejal;
izpilienia, predvsem bi bilo črtati par mest. ki so čisto odveč, osobito nekatere očitno predolge in zato dolgočasne monologe. Igrica le za svoj namen zelo primerna in zdaleka najboljša izmed vseh treh. ki smo Jih v letošnji seziil videli na marijonetnem odru. Potek dejanja Je živahen, zgodba zanimiva in prav pestra v svojih meniaiočih se scenah. Pri tem je deianie, kar ie za otrokovo ume vanje naivečle važnosti, enostavno in iasno izpe4jano, tako. da se tudi v tem odlikuje o red »Čarobnimi gosli«, istega avtorja. Da je naša igra prav zaprav satiričnega značaja in pisana za špecUaino časovne in krajevne razmere, ni prišlo do spoznanja in le prav tako. Zato ie otroški užitek tem neposredneiši. Jezikovno pa prireditev ni na višku. Treba bo tudi v tem oziru gledati. da se gledališče po-vspne do poqo1uosH. Pokazalo je doslej svoio resno dobro voljo in veliko sprejemljivosti za umetniške načrte; drugo ie naloga literatov, ki se Jim na niariionetnem odru odnira širno polje udeistvovaitia, ki ga tudi z zgolj umetniških vidikov ni podcenjevati.
Poglavitni vtis zadnje pretniier-i ie bil ta, da gledališče napreduje.
Napreduje očitno in v vsakem oziru. Ce nas prve uprizoritve v mnogo-čem morda niso povsem zadovwiue in smo vsevprek občutili njih nedo statnost. moramo priznati, da pri u prvi vprizoritvi »Obutega mačka« tega skoro nismo več zapazili, rigu-rine postaiaio od predstave do D*®«* stave okrgtoejše, giblieio se živahno in docela naravno na odru m ptido-bivajo na samostojnosti. Komai »e opaziš, da lih vodi nevidna roka, zdi se ti skoraj, da žive svoie la^11.®- čisto posebno živlienje. Tud« v režiji Je opaziti velik naoredek. Režiserjeva poglavitna skrb ie, da oluam neokrnjen tisti originalni značaj iutke, ono fantastično neresničnost In smešno dostojanstvenost, ki dela iz neznat-ue igračke tip in simbol, da tj polagoma izgineio vse predstave o nie-ui nerealnosti, pozabiš na vse dimenzije in razmerja in tl ostane slednjič samo Še lutka: bitie posebne vrste, človek in pol. Ce bi bila še recitacija boliša, nego ie (zakaj ni mogoče pritegniti umetniško dovršenih lecitu. torjev?). bi bila iluziia popolna. Vendar le tudi v tem oziru že od zadnie igre opaziti velik korak naprej: zelo ugodno vpliva n« gledalca občutek,
Razkosanje Avstrije Je opravičeno
po načelu samoodločbe, po katerem so se določile meje, izvzemši posebne primere, kakor glede Tirolskega, kler se ie uporabljalo drugo načelo, namreč strategične potrebe v korist Italiie. Zadeva lugoslovenskih meja ie sedal kočljiva, da ne bi bilo koristno sedaj razptavljati. — Asquith. ki ie nato povzel besedo, nal zavezniki hitro dodočilo odškodnino, ki se mora terjati od Avstrije, in naj zavezniki takoj zahtevalo razorožitev novih držav. Robert Cecil ie govoril v Istem smislu. Po kratkem govoru Bonar Lawa ie bil zakonski načrt v drugem branju sprejet s 188 proti 34 glasovom.
Novice.
— Angleški kapital na Donavi, »Pravda« poroča: Doznavamo s poučene strani, da dela angleški kon-zorcil. ki mu je uspelo odkupiti večino delnic madžarskega rečnega in pomorskega brodarskega društva in rumunske olovbene družbe, da odkupi tudi celokuoen plovni Dark brodarskega sindikata v naši državi in da dobi od naše države koncesijo. s katero bi v svojih'rokah poooAnoma monopoliziral donavsko plovbo. Kon-zorcii ie obetal med drugim, da bo zgradii moderna rečna pristanišče na vseh važnih prometnih točkah. Na veliko soboto so zastopniki te družbe odpotovali v Veliko Oradište, da prouče hidrografske in plovne razmere v tem odseku.
— Spomenik dr. Pavloviču. Vlada je sklenila, da se na državne stroške postavi spomenik pokojnemu predsedniku narodnega predstavništva dr. Dragoiiubu Pavloviču.
— Splitsko nevsko društvo Zvo. nintir. najstarejše pevsko društvo v Dalmaciji, priredi začetkom mata 1.1. turnek) po Jugoslaviii. Koncertiralo bo v Mostarju. Zagiebu, Liubliani in Mariboru. Na koncertih bo izvajal moški zbor od 32 članov skladbe naimoderneiše slovenske gasbe pod vostvom društvenega kapelnika maestra Č. M. Hrazdiria.
— Londonska angleško - srbska družba za industrijo le poslala ministrstvu za trgovino predlo«, nal se osnuie eksDresna družba za prevoz zavoiev do 20 k« teže med Jugoslavijo in Anglijo.
Madžarski beli teror. Bivši politični poverienik in obtožbeni komisar Aleksander Kramer ie bil 15. t. m. zaradi zločina umora kot povzro-čiteli v treh primerih, zaradi kršitve osebne svobode v šestih primerili in zaradi izsiljevana v dveh primerih obsoien na smrt na vešala.
— Odkritje velikih zalos v Bu • dimpeštl Poltclla le v več skladiščih našla velikanske množine blaga v vrednosti več milijard kron. Ker ob-stoli sum. da se je blago nakopičilo zaradi veriženja, se Je blago zaplenilo. med katerim sta dva vagona modre galice, surovo usnie v vrednosti 400 milijonov kron. poljedelski stroli itd. —
-— Za ministra ztmauiih zadev v Nemčiji ie bil imenovan znani soc. demokratični pisateli. sodrug dr. Adolf Kflster. — Dr. Koster Je znani vojni poročevalec dunajske »Arbei-ter-Zeitunge« in berlinskega »Vor vvSrtsa.« Star Je 37 let in politično se ie doslej udejstvoval glavno le kot pisateli . Zadnie čase Je bi! komisar pri šlezvik-holsteinskem glasovanju Bil ie tudi felitonist »Frankfurter Zeitung* in sotrudnik »Simplicisst-m-a.«
■BDgai j coaieMMtHgTijMaaKinaiM
skriti igralec povečini svoie vlot?e ne čita več, temveč lo trovori po spominu. S tem resničnost marilonet seveda mnogo pridobi in postaja ta živ-Henska neposrednost tem dovrše-nejša. čim se deklamacija točnejše sk-ada z gibi in kretaniem figur.
Iznied lutk, ki so i z čisto praktičnih vzrokov vse tipične, lih par že poznamo; druge so topot nastopile prvikrat. Predvsem seveda šfirinogi glavni »Junak«, izvrstno karakterizi-rani nosljajoči komornik, debelušni nadlovec, smešno dostojanstveni dvorni laka! (ki nastopi samo enkrat, reče en sam stavek — in spravi vse občinstvo v smeh 1) in ogromni hrust — velikan. Značilna sta prepirljiva brata, ki bi Uma pa malce več zmer • nostl ne škodovalo. Tudi mlinarjevemu oslu, ki s svoio globoko-utrmo modrostlo skrbi za zabavo, bi priporočal, da se v svojem riganju omeji.
Nekal posebnega so pa. kot smo to na marilonetnem odfu vedno ya-ieni, dekoracije. V tem se Je njih av tor, slikar Milan Klemenčič, ki vodi to gledališče, pokazal moistra. ki pri nas nima primere, pa bodisi Iz čisto tehničnega, bodisi iz slikarskega stališča, Kulise, kot Jih vidimo v z«d-
Poprava železniških prog. Mini« stru za promet dr. Korošcu ie odo« bril ministrski svet kredit v znesku 70V2 mili iona dinarjev za poprava Železniških prog.
—• Stavka dijakov v Beigradu Je 13. t, m. končala in so se pričela' predavanla na vseučilišču. Tehniška fakulteta le pričela v torek z novim semestrom.
— Delovne armade v sovjetski RusljJ. Zvišati produkcijo, ki ie te-melini predpogoj splošnega blagostanja, je bil povod sovjetski Rusiji, da Je ustanovila v svojem področju štiri delovne armade, ukrajinsko, petro-gralsko, sibirsko in* rezervno. Petro-grajska armada dela štele 100.000 Hudi. Zapoveduie li ZinovJev. Ljeniif Ji je natančno določil delovni program z ustanovnim dekretom. Ta armada koplje šoto, dobavlja len, preskrbuje petrograiske tovarne Ift železnice s kurivom, prevaža do ce« stah materiial. sadi zelenjavo lit krompir na veliko, popravila železniški materiial. razklada raz vagone Ln popravila poljedelske stroj« in dodeliuie ter pomaga podietlem t potrebnimi kvalificiranimi delavci. Druace tri armade imajo zopet vsaka svoi poseben delovni proeram.
— Na zadnjem ruskem gospodarskem kongresu je zahteval Trockil. da se zmilitarizira vsa industrija ter da se osemurni delavnik zamenja * 10, ozir. 12 urnim. Vse prebivalstvo mora Imeti delavno dolžnost.
— Brezžični pogovori na razda-Ho 1700 km so se {»osrečili brezžični postali akciiske dru/be »Lorenz« v. Karisbergu na švedskem. Prav dobro so lih čull v 1700 km oddaljeni Moskvi.
— 60 milijonov let star okoste-njak najden. V New Vorškem muzeju (American Museum of Natural Hl-storv) ie prvič razstavljen kostenlald živali, o kateri trdilo znanstveniki, da ie živela pred 60 milijoni leti na ameriškem kontinentu. Kosteniak Je enaist čevllev visok in 20 čevljev, dolg. Izkopan Je bi! v Canadi.
— Srebrnina na Kokosovem otočju. V Tihem oceanu leži Kokosl-otočle. ki pripada republiki Costa Rica. Tam se nahaja še od 18. stolet-la srebrnina, ki je last jezuitskega reda. ki le bil pregnan iz Perua. Srebrnina Je vredna krog dveh miiUard. V kratkem misli zapluti tiakai parnik Maimore, Z ekspedic!.jo se podasta tjakaj tudi dve ženski, ki sta za časa svojega tamkajšnjega bivanja iiašll prostor, kler Je srebrnina skrita.
— 950 km ie preletel italijanski avijatik Janello v 5 urah 15 min. to le razdallo od Laga Magiore do barcelonske luke.
•— Velikanski kačll pastir. Prt preiskavaniu v angleških premogovnikih Je dr. Bolton našel okamenele ostaneke kačjega pastlrfa. ki Je bil po najdenem ostanku sodeč 40 cm dolg. Podoben velikanski mrčes, ki Je v kamniti dobi živel že pred milijoni let. se ne nahaja niti v troDičnih deželah.
— Kitajski tehnični napredek. Tudi Kitajska se polagoma modernizira. Poroča se. da ustanove v kratkem času tri velike brezžične radio-po-stafe. prvo v Urgi na Mongolskem, drugo v Urumsku, 1500 milj iugoza-padno od glavnega mesta Mongolije, tretlo pa v Kalhiiaru v zapadnem Turkestanu. Te brezžične brzojavne postale bodo opravljale službo podnevi In ponoči na najmanjšo distanco od 1000 angleških milj,
njem dejanju, predstavljajoče grajsko dvorišče z odprtimi orkadaml, ki vodiio pogled daleč po pokrajini, bi bile v kras vsakemu odru. Takih nima nobeno obeh liubllanskih gledat • lišč. Tudi dekoracije, posebno ozadja drugih prizorov so persnektivično neoporečna, oderska prostorninska poglobitev pa le neprekosljiva. Geslo njegovega delale; slog in enostavnost. Pravtako ima v oblasti vse druge teatralične pripomočke, k! so potrebni v dosego čim popolnejšega učinka; dež in blisk, vihar rt mesečino. Da scenc. kakršna id »mrak v gozdu«, prideio do veljave, neobhodno le potreba, da se dnevna svitloba. ki hudo moti gledalca, ublaži in okna dvorane zasenčijo.
*
Ko se je pred dobrimi tremi meseci prvič dvignil zastorček našega mariionetnega gledališča, ie bilo §a premnogo Hudi. ki so skomignili z rameni, češ: »Kaj bi s tem? To so vse Igrače, za otroke«. In danes Uh nf ravno dosti mani. Kdorjsa le parkrat obiskal to minijatuiao Taiiimo svetišče, ta le prišel sčasoma do spoznanja, da Je v marijonetah mnogo Rio • blne. več negQ bi ppvršnl gledalca
Stev. 87.
Belgrajska vlada pred odstopom.
V političnih krogih se vedno bot! razširja mnenje, da Protič-Korošče-■ va vlada že šteje dni svole slave. Protič je mislil izprva, da bo imel potrebno večino v narodnem predstavništvu, toda nastale so politične komplikacije in večine ni bilo. Ko Je videl v tem svoj prvi neuspeh, se ie oprijel nove misli, namreč, da proglasi za kvorum večino sto glasov ali pa da bi eventuelno vladal brez Predstavništva, kar pa se mu zopet ni posrečilo, ker ie moral v smisla regentovega naročila vladati s predstavništvom. a na drugi strani tudi ni mogel dobiti dovoljenja za znižale kvoruma na sto glasov.
Protič in Korošec si v tem položaju res ne moreta pomagati drugače, kakor da prepustita barkico novim silam, usodi.
Vprašanje nastane sedai. kako se bo rešila kriza. Veroietno bi bilo, da se končno sestavi vlada iz strank, ki so orloravllene sodelovati v vladi, ivedvomno pa ie tudi. da bi taka vlada ne imela sreče v sedaniih razmerah. ki so iako neugodne in utegnejo Postati še neugodneje. Nova vlada Meščanskih strank bi pomenila nadalje vanic sedaniih razmer in nič nrll*-e2a' če vsled svoie neodioč-m's„l navedla državo še v hujše raz-t, ® e *akor tih imamo. To prav do-oro vedo vsi tisti, ki odločujejo, zato -e nam zdi, da dobimo v kratkem , f. Nevtralno vlado ali pa za njo iasko vlado, za katero so že deloma Dostavljeni predpogoji v oficirski organizaciji Bele roke.
Dnevne vesti.
K železničarski stavki.
^ Na včeraišriiem shodu železni-Carjev pred Mest. domom so govorniki nairlašali, da železničarska stavka ni politična kakor trdijo nasprotniki. Obenem so opozarjali delavstvo. da naj se vrti stavka disciplinirano. Nobenih izgredov in nobenih nerednostl ne sme biti. zaj<ai organi -zaciia ie doveli močna. da izvoiuie ta boi s svoio disciplinirano organizato-rlčno močjo. V strogi disciplini in v zavesti, da ie za pravice potreben a , boi. bo organizacija dosegla svojo 2mago.
Klerikalci in skrb za najemnike.
Pišejo nam: Vsi klerikalni časopisi so bili v minulem tednu polni
razna moka pa da bo veljala 10 K za en kilogram. — Ka| ne, lepo je to! Ko Je v februarju nastopila ta slavna Protič-Koroščeva vlada, bile so cene od 5 do 6 kron za kilogram, sedaj pa že 19 kron. Oh, »Večerni List« — kje ie tvoje ogorčenje ...
slavospevov na Breičevo vlado radi stanovanjske naredbe. Prav ie tudi, da se kai naredi za uboge najemnike " ali. kdo verjame klerikalnim gospodom? Pomanjkanje stanovanj je in ubogj so oni. ki ne morejo dobiti stanovanj. Kljub temu pa ie na pr. klerikalna »Jugoslovanska knjigarna« prav po nepotrebnem odjedla lepo stanovanje za nepotrebno prodajalno na Gosposvetski cesti. Mislimo da »Jugoslovanski kniigami« za-doSčaio lokali pri ŠenldavŽu in da bi z onim na Gosposvetski cesti lahko Dostreda enemu od potrebnih na-: Jemnikov. Ali — klerikalci so v bese-dali veliki, v dejanju na lih sploh ni.
Blagoslovljena vlada Protič-dr.
Koroščeva.
, Odkar imamo zopet radikalce In klerikalce na krmilu, ie vse dražje. Sterni List«, glasilo Koroščeve Jl?e; naznanja, da se ie I2. t m. -Visa/a cena moke št. 0 zopet, m si -cer na -- 19 kron za kilogram. Ko-
Otvorltev juridlčne fakultete na ljubljanski univerzi. Dne 14. aprila se
je na svečan način otvorila na ljubljanski univerzi juridična fakulteta z javnim predavanjem dekana Juri-dične fakultete, g. dr. Leonida Pita-mica o »pravu in revoluciji«. V bivš! deželnozborski dvorani so se zbrali mnogoštevilni zastopniki političnih in sodnih oblasti. Slavnostno predavanje Je otvoril rektor univerze g. dr.
!, Plemelj s pozdravnim in zahvalnim govorom vsem onim kulturnim delavcem, ki so se že od nekdaj borili za uresničenje ideala ljubljanske univerze. Celotno strokovnjaško temeljito predavanje g. dr. L. Pitamica izide v tisku.
Zakon za volne dobičke, \ 80. številki »Službenih Novim je objavljen sklep, da stopa predlagani zakon o davku na volne dobičke takoj v ve liavo. V isti številki ie objavljen predlagani zakon, ki Je bil predložen začasnemu narodnemu predstavništvu 10. aprila 1919.
Finančni minister le pozval »Narodno banko*, na? dotoči delegata, ki bi z zastopniki finančnega ministrstva sklenil sporazum za obračuna-nie med * Narodno banko«- in ministrstvom z ozirom na novi zakon o »Narodni banki*, ki J« stopil v veljavo J. februarja 19?0
Izseljevanje domačih delavcev v tujino se Je pričelo. To je treba kon-štatirati, poleg tega pa tudi še, da bi se izseljevanje gotovo vršilo še v veliko večji meri, ko bi delavci W bi se radi Izselili, premogli velikanske svote za potovalni trošek Izseljevanje naših delavcev ie žalostno dejstvo In dobra karakterizacija merodajnih oblast!, ki vsled nerazumevanja puščajo propadati našo domačo industrijo in obrt. Da bi to dejstvo bilo tudi uspešen memento Javnim čiiiitcjiprn v hicroslavili!
Stavka v operi končana, Ker se Je dosegel sporazum med člani in upravo se nadaljuje nova sezlja v torek 20. aprila 1920 ter otvori novi abonement na S predstav. Gledališče prične v petek, dne 16. t, m. z ope’'o »Faust« za abonement B.
Repertoir opere: 16. aprila, petek, »Fausto;, abon. B; 17. aprfla, sobota, *Mignon«. izven abon.; 18. aprila, nedelfa »Ksenija«, »Papliacel«. izven abon.: 19. aprila, pondeljek, zaprto.
Povišane cene vstopnic v operi i« drami. Z ozirom na to„ da je uprava vsled rastoče draginfe morala an-gaževanim članom po možnost! zvišati gaže Je prisiljena zvišati tudi cene vstopnicam za opero Jn dramo. Glede abonementa se objavi pozneje.
Repertolr marljkrnetnega gledališča. V nedeljo 18. aprila ob 5. uri popoldne »Obuti maček« zadnja predstav« v tej sezoni.
V Golniku ie invalidski dom Uvedli so tam nadzorni orerani čudne navade, da imalo eni svobodo, dr us! pa ne* Nekateri čredo, kamor hočejo kar oo več dni. za druge oa §e v nujnih opravilih til dobiti dovodienla. Invalidski dom ni zapor, tor el naj bi se ravnalo z invalidi najobzimeje in z vsemi enako. Ce ta ali oni ima opra vek. če Dotrebuie razvedrila, zakal bi se Jim delalo ovire. Zavod ima človekoljuben namen.
fi APRBJ.
Svarilo ored Izlet? skoz! Vintgar.
Generalni komisariiat za tujski promet v Sloveniji nas opozarja, da so mostovi in galerije v Vintgarju vsled volne v tako slabem stanju, da ie naravnost smrtno nevarno hoditi preko mostu čez šum in po galerijah skozi Vintgar. Občinstvo in izletniki se opozarjajo, naj do 10. majnika. ko bodo poprave izvršene nikari ne hodijo skozi Vintgar, kier se lahko P£l-petiio nesreče. Okrajno glavarstvo *' Radovljici in pa županstvo v Gorjah ie iz ravno navedenih razlogov prepovedalo do izvršene poprave prehod skozi Vintgar. Svarilne tablice, ki so bile ondi postavljene, so se ža-libog po zločestih rokah podrle, tako da izletniki ne slutilo, v kako nevarnost se podajo. Kadar bodo poprave izvršene, se bo to pravočasno naznanilo po časopisih.
Turlstika. Na Veliko Planino bomo šli člani osrednjega SPD Odpeljemo se v soboto, dne 17. t. m. ob 6. liri zvečer s kamniškim vlakom. Po vratek v nedeljo, — Dobrodošel vsak. kdor ima veselje do tu ris tike.
L*
Tovariši lu tovarišice! Včeraj je preminul naš dolgoletni član g. Anton Cvet, uradnik »Zadružne zveze«. Dolgotrajna, mučna bolezen je popolnoma izčrpala vse njegove prihranke kakor tudi od njegove žalujoče matere. Zato prosimo cerj. tovariše in tovarišice, da v znak sočutja nabirajo med sebe« prostovoljne prispevke za kritje stroškov pogreba, ostalo pa naj bo kot prva pomoč revni materi, — Prispevke nabira pisarna »Društva zasebnega uradništva Slovenije«. _
Zaradi kokoši, Ker Je kmetica Grandovec Ana iz Glogovca pri Litiji prodajala na ljubljanskem trgu kokoš po 60 K. je bila pri verlžniškem uradu obsojena na 200 K globe, 4 dni zapora in v zapad 3 kokoši.
Hitro prijet. Mlinar Jurij Jesih je v torek 13. t. m. pokradel gonilne Jermene svojemu gospodarju Juriju Bonetiču na Vinici. Jesih se je takoj odpeljal v Ljubljano ter je hote! razrezane kose jermenov prodati starinarjem.
Izkaz o zdravstvenem stanfu mestne občine ljubljanske od 4. do 10. t. m,. Novorojencev 36 (3 mrtvo-rojencl). umrlo 33 oseb (15 tujcev) Jn sicer za ošpicami 5. za grižo, vratl-co. vsled mrtvnuda in vsled nezgode po eden in za letiko 7. Za infekciloz-nimi boleznimi so oboleli, in sicer: za osepnicami 2. za ošnicami 2, za tifu-zom. grižo, vratico in trripp na no 1.
Iz stranke.
Oplotnica Dri Celju. V nedeljo,
dne lS. aprila 1.1. se bo vršil javen politični shod v Oplotnici v prostorih gostilneVospe Kunej ob 1. uri popoldne. Govornik iz Celja sodr. Koren. Ljudstvo! Zavedaj se svojih nravi j in otresi se hlapčevanja meščanskim strankam! Možje in žene! Vsi na shud!
Pekovski pomočnik! v Mariboru so predložili mojstrom svoje zahteve za povišek plače. Opominjamo tovariše peke, da nc potujejo v Maribor, dokler pregovori niso dovršeni, kat bomo objavili v časopisu.
kupne cene ? deležni »o pa premoga
samo tisti uslužbenci, kateri tmaJo svoio lastno gospodhistvo. V slučaju nesporazumlJenla pri delitvi premoga
odloči tvrdka v sporazumu % delavskim zaupnikom.
5. Stanarina, katera je že do sedai bila v veliavi, ostane tudi za naprej, in sicer za oženiene z otroci oo 30 K. brez otrok do 20 K in za samce po 15 K na mesec. Ako pa ie od ene dru -žir e več vposlenih v obratu in so v skupnem stanovanju, potem dobi samo en član te družine stanarino, in sicer najvišjo.
6. Dopusta so deležni samo tisti, ki so zaposleni najmanj nepietrgano eno leto v obratu, in sicer sedemdnevni dopust s polno plačo. Dopust se razdeli na mesece mainik. Junij in Juli}.
7. Ta dogovor ostane v veljavi do 30. junija 1920.	___________
Železničarska stavka se razvija — mirno.
Kakor Je bilo sklenjeno na shodu pred »Mestnim domom«. ie počela splošna železničarska stavka — točno o polnoči. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru in drugod se Je izvršil nastop stavke popolnoma mirno v stroei železničarski disciplini. Železničarji so pospravili ves prometni inventar. poskrbeli da so se vsi važ-neiši prostori, zlasti skladišča zaklenili in zavarovali, spravili lokomotive v kurilnico ter sledniič pogasili luči Zavladal ie po polen mir. Na progah se nahajajoči vlaki so se ustavili Lokomotive so odpeli in strole -vodii se pernatem vračajo z lokomo tivami v llubliansko centralo. Glavni kolodvor ie uar.es ob 5. uri zjutraj zasedla stotnija vojaštva. Vse pisar ne so zaprte, samo prometna pisarna nadzira in pazi. Po kolodvorih so razstavljene straže stavkuločih z rdečimi oznaki na rami. ki pazilo in izvršujelo sklepe odbora ter hkratu nc dovolilo vstopa nobeni nepoklicani osebi. Ob 8. uri zjutraj ie prišlo več voznikov pred tovorni kolodvor. a so morali obrniti, videč, da Je vse zaprto in da delo počiva. Na glavnem kolodvoru na vratih pro metne pisarne ie nabit proglas »Zve-zariev«, da se član! obnašajo pasivno uauram stavki.
taosel slutiti. Ne samo globine, am Dak tudi neke prvinske, naravne dispozicije za umetnost. In čudoma Je morda spoznal da ie za otroka ko-dobro. kar ie docela všeč in prav odraslim in da ie bila marijometa sprva namenjena in ustvarjena vell-fjm otrokom, postala pa domena in ideal malih. Razumel bo tudi. zakaj
ki so kIiub svoji starosti ostali do danes v nepokvarjeni oriprostosti nedotaknieni od zlih sadov evropske laži — civilizacije a
takim ognjem In otroškim navdušenjem čuvaio svoia marilonetna gledališča. Nič več se ne bo čudil, da Perzijci in Indijci Kitajci in Japonci pre-čuieio cele noči pred svojimi odri lutk in čutijo in žive z Junaki romantičnih, brezkončnih historij.
Slovenci smo lahko ponosni na to svoje malo gledališče. Veliko duha Je v niem. In še posebno, ker ie čisto Baše to prvo jugoslovansko marijo-tietno gledališče (ravnokar smo čl-tali, da se ustanavlja eno v Zagrebu}, »a:>e in pa n m e t n i 5 k o. Zato fe Prav posebnega pomena za razširjanje čuta lepili umetnosti med našo mladino in naibollši protiutež in nadomestilo za današnji kino, ki ssVo-dmj čisto zunanjimi, površnimi in do-
cela neumetniškimi efekti kvarno vpliva na mladostno domišljijo. A nič manjšega užitka ne bodo imeli odrasli, ki si pridejo z otroškim duhom in dovzetnim očesom ogledat v tem malem zrcalcu večno spreminjajočo se podobo življenja.
V tem kratkem času. kar obstoji, ie postalo llubliansko nrariionetno gledališče ena nalvečiih privlačnosti za našo deco. Sal je to prvo ljubljansko gledališče, ki le namenjeno prav niim samim. In kakšna ie sodba tega mladega občinstva, ki pride brez predsodkov, da vživa in si ne kvari s krltiziranlem? Ti hvaležni gledalci se vžive docela v igro. sočustvujejo z junaki, trepetajo zanie in se vesele z njimi. Poslušal sem ouidan plavolasega, petletnega moža. Dejal je: »Sprva so bile lutke čisto majhne, prav kakor igračke. Pozneje so pa zrasle in nazadnje so bile čisto take. kot so drugi ijudie«. In Snegulčica se mu ni zdela manjša, niti manj živa od one, ki jo.je videl nedavno v veliki bali hiši v Gradišču, le ljubkeiša tn vse prijaznejša, in še ie rekel, da um ie to gledališče trimiUjonkrat ljubše od onega, pravega.
Taka je sodba otroka.
USPEH ŽIVILSKIH DELAVCEV V CELJU.
Na podlagi doP»sa Predseduištva deželne vlade za Slovenijo z dne 13. aprila 1920 pod št, 379S se sklene sledeči dogovor s tvrdko. Prvi mest ni mlin v Celiu. lastnik Inženir VI Uem Rakusch, na eni strani na drugi strani pa z Osrednjim društvom živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenilo s sedežem v Ljubljani.
Sklenilo se Je:
1. Vsem delavcem obojega spota se zvišajo mezde, nlačila v gotovini za 60%, in sicer od 1 februarja 1920 do 10. aprila 1920 se doplača zaostalo mezdo 35%, (ker ie tvrdka že izplačala 25% do seda}). Od 10. aprila naprej se pa v polnem obsegu plača
60%." .
2. Nabavni prispevek za vsakega
uslužbenca se	P0 25y
kron. za ženo 250 K In za otroke, zakonske ali nezakonske do 14. leta po
150 kron. ,	, ,.
3. Vsak uslužbenec dobi tedensko po 4 kg in za vsakega družinskega člana po 2 kg na teden moke; kot družinske člane se šteje 10 žone In otroci do 14. leta. tudi nezateonski, —
Dri delaveih-vdovcm z malini} otroki tudi gospodinja. Bela moka se raču ni PO 3 K 50 vin- krušna po 2 K kR, in dobiti mora vsaj polovico vse količine v beli moki. V kolikor delavec dokaže, da potrebuje za preživljanje svoie družine več moKe, mu podjetje isto prenušča po engro-ceni.
4. Po možnosti dobi vsak uslužbenec premoga od 250 do 300 kg na mesec, in sicer s 50% popusta od na-
DijiiiejSi puli.
DIREKTNI SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO.
Trst. 15. (Izvirno.) Rimski dopisnik tržaškega »H Lavoratore« Javlja iz Rima 12. t m.: »Danes zjutraj Je
bi! ministrski svet, katereza so se udeležili tudi zastopniki voiske in mornarice. Po Nlttilevem kratkem poročilu o francosko-nemškem sporu so razpravljali o bližnji konferenci v San l?emn. Nit ti se nadeja, da bo v San Remu končne rešeno jadransko vprašanje, da pride do sporazuma med Italilo in Jueoslaviio na temeiiu medsebojnih popustitev, in da se uveljavilo posebne ugodnosti za Italijo jn Jueoslaviio v trcovskih in industrijskih ozirih. — Poročevalec pa pdpominia. da ie vesti o tem sporazumu težko umevati, ker so zelo rezervirane ki so zelo nasprotujoče, čeprav Izvirajoče od »dobro informiranih«.
D* ANNUNZIO HOČE PROGLASITI
- »SOC1JALISTIČNO« REPUBLIKO,
Trst, 14. (Izv. por.) *I1 Lavoratore« priobčuje obširen članek o najno-vejšem d’ Amiuuzljevem načrtu socialistične lepublike. Se pred znano stavko reškega delavstva ie obiskal reškega sodruga Maylfinderja jieki d’ Annunzijev prijatelj, vpraSajoč ga, zakaj se izogiblje poseta pri d Annun-ziju. Kmalu nato Je predel sodr. May-lžinder pesnikovo povabuo. Sod ni g Mayiander ie o povabilu obvesti iz-vrševalni odbor stranke, ki je sklenil poslati k d’ Annunziju deputacijo sedmih članov,, katera naj predloži predloge in zahteve reske socijah-stinne stranke. Denut, ie bila sprejela. Depulacija Je .lasno govorila o žalostnih razmerah na Reki vsled d’Annunzijevcga nastopa. Zahtevala ie svobodo besede, zhorovanfa lo tis! i, Jznusittev mnogih političnih internirancev ter dovoljenje povratka vsem izgnanim Rečanom, kakor tudi dvignienie prepovedi glede razširjanja socilalističnlh listov »Avautiia* in ~Lavoratora<.
D’ Annunzio je zahteve sprejel. Odobraval ie idejo soeiialistov,_ opravičeval oblasti. Med drugim je d’ Annunzio izjavil, da Je njegov namen proglasiti čimprejte Reko za republiko. Kakšno republiko?« — so
Stran &
  	.......i ■	--
sodnigt vncaSall. ~ Z »narodnim svetom« (conslglio nazionale), ki je sestavljen Iz vojnih oderuhov?« -* D’Annunzio je odgovoril: Ne. Vse kaj druzega. Nameravam proglasiti —■ socialistično republiko. Tu je načrt republikanske ustave. Kdor ne dela, naj tudi ne je.« D’Annunzio je deputaciji dalje razlagal: »Teritorialno vprašanje republike me malo za • nima. Stremim višie Sem za zvezo' vseh ljudstev, sem z zatiranimi naro* di žrtvami versaliske pogodbe. Uvedel sem že sporazumno akcijo z Indijanci, Irci In Egipčani« D’ArouiizJo je še dalje utemeljeval potrebo soci-jalistlčne reške republike. Sodrug! so mu kratko odvrnili:	»Ne moremo
storiti ničesar. Konstatiramo samo, da fe položaj nevzdržljiv.« Kmalu po tem razgovoru je Izbruhnila splošna stavka. D’ Annunzio Je takoj odobril vse delavske zahteve.
PRED OSTAVKO ČEHOSLO-VASKE VLADE.
LDU. Praga, 15. aprila. (ČTU). Ministrski predsednik Tušar se Je danes doi>o!dne odpeljal v Piano nb' Lužnicl k predsedniku Masarvku. da mu naznani v smislu sklera ministrskega sveta in v zmislu izjave, Irl .10 Jo fe vlada podala v zadnji seji narodne skupščine, da smatra vlada S trenutkom, ko bo narodna skupščin* dovršila svoje delovanje, tudi svojo nalogo za končano In da vsled tega celokupni kabinet podaja svojo demf-sljo.
ŽELEZNIČARSKA STAVKA V SLEZI.!!.
LDU. Berlin, 15. (DunKU). *Ber* Hner Tageblatt« poroča Iz Benthna* Položaj v Gorenji šlezlji se je vsled sklepa splošne stavke železniških' uradnikov In delavcev poostril. Tud! poštni in občinski uradniki so se solidarno pridružili železničarjem. Mednarodna komlsila Je Izjavila, da vztraja pri odredbi glede uporabe obeh Jezikov kot uradnih jezikov.
PRVI MAJ V RUSIJI.
LDU. Moskva. 115. (DunKU-Bre*« žično). Urad izvršujočega centralnega odbora je odredil, da bodi praznik
1. maja narodni praznik skupnega' dela, Dan L maja naj se posveti najmanj šesturnemu skupnemu delu V občno blaginjo. Zvečer bodo shodi it* gledališke predstave.
—n .i ■ ■	m	■■■——»■	um ■ im i
Aprovizaciia.
Nove sladkorne izkaznice se bodo izdalale le orl osrednji krušni ko* mlsili na magistratu, in sicer: za L okraj dne 19. aprila; za II. okraj dne 20. aprila: za lil. okraj dne 21. aprila i za P/, okraj dne 22. aprila za V. okr. dne 23. aprila: za VI. okrai dne 24, aprila: za Vil okra! dne 26, aprila? za VIII. okral dne 27, aprila; za IX. okrai dne 28. aprila; za X. okraj dne 29. akrila. — 1. Te dneve morajo priti po izkaznice vse stranke, ki so dose* dal dobivale sladkorne izkaznice. 2. Za stranke, ki niso dosedai dobivale sladkorne izkaznice, to le za č!-:«ste »Vofoe zveze« ozir. »N9kupov<dno zadruee« ter za železniške uslužbeu* ee, se določiio posebni dnevi za izdalo izkaznic. 3. Izilajale se bodo tri vrste izkaznic, bele izkaznice s Številkami za trgovino, modre izkaznice s številkami za mestno aproviza-cilo in modre Izkaznice brez Številk’ za gosDodarske zadrnsie 4. Cia ni »Samopomoči« In »Splošne gospodarske zadruge« nai zahtevalo modre sladkorne izkaznice brez številk ter nai jih takoi oddato orj >.-Samopomoči«-. ozir. pri ^Splošni gospo* darski zadrugi?., ker bodo oo oddaji sladkornih kart dobivali sladkor na svole članske knjižice, katere moraio prinesti s sebo!. da se vanic zabeleži, število oddanih kart. 5. Strankejuest* ne aprovizaciie. to so tiste, ki so dobivale cenejšo moko pri mestni apro-vizaciil naj zahtevajo modre sladkorne Izkaznice s številkami, ker bo do na te izkaznice dobivale sladkor, v voini prodaialni na Polianski cesti št. 15. 6. Stranke, ki niso člani 5 Samopomoči«, »Sijiošne gospodarske zadruge;«, mestne aprovizaciie. in tisti. ki ne dobivalo sladkorja v »Vojni zvezi«, oziroma na železnici in ki tudi niso nikier dobivali cenejše mo • ke. naj zahtevajo bele sladkorne izkaznice s Številkami, ker bodo dobui sladkor pri trgovcih. 7. Rtdave slad-korne izkaznice, ki lih Imalo stranke že v rokah, so do preklica še veuav • ne in nai i ih torei stranke shranijo.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
S, K. Liboje: Nam ni znano z \ tvornico.
Izdajatelj Ivan Mlinar, Odgovorni urednik: Jak. Veliovec.
Tisk »Učit. tiskarne* v Ljubljani
#«««„» «« «rj iiakof peteršilj, soialsia JBKcIiC! Iv Tu pesa, niajmui}, cvetlice 1 izberi na debeio in drobno MA I MM*,	WoIlova
uik* it, la 406
V najlepž: piiporola
Brate a hm SS"» ,
d eemcnl SEVER & KOMP., Ljubljana, Wottova trlica 11 433
la Hill 1»
pri odjemu 10 litrov po K 3, a eloW v trgovini s semen) SJ8VSR & EOMP., IJubljans, VMfova trlica 1'2.
Rfflrfft Mi riioro nova *obn» kredenca Pju'Ju SB Iz orehovine, zelo masivna, z ogledali, marmorjem in brušenim steklom. Poizve se v upravi 3NapieJ*.
M. U. D* FRAN VIRAN'
ordlnira zopet redno od 2. do 8. popoldne Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 18-III
~-rr (nasproti sodnije).
TDSSPvUB
k*sK»sw»uCsi«
0.«. v Ljubljani
naznanja, da je kar najciodemeje opremljena m da izvršuje vsa v tiskar sto stroko spadajo?® deta.
— kvrsuie:
knjige, brošure, racimske zaključke, cenike, lepake, letake. vabila, titovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v
eni ali več barvah od najfinejfr? do ::	uajpreprostejše vrste. ::
Vse lične in pe zmernih conah
KoasamM druitvi, zavodi, organizacije, razna drusi««, trgovci is abriniklJ Priporočamo Vam, da ko lidaio oklenefe te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
m
Ljubljana Rimnh« *• 1$
naznanja, da (te vedno dela e pristnim blagom. bvrSIkv tožna. Zmerne cene
U m nwSs»a iala fte Irt.
RIU Iffilf trgovska, špedicija a tmiuHli i n komi s, dei n .drniba Pidrsinis?»ijstfjMi it, dm S UMM
Špedicija vsakega hlapa, — Vskladiicenje. — Zaearioaaja, Reekepedidja, — Prevažanje pohištvo. Lastnica I. ljubljanskega skladišča
KRISPER & TOM AŽIČ I
Direktna z.vesa s progojs&ue žete*-ake. Tikioi it. 84$,
Sf
Ženske zdr&vlllke
toplice DOBSKA prš Celju j/opiej NEUHAUS bei Cilli
Akrotenna 37 - C izredno bogata n« rediju In ogljikovi kislini.
NsJoinssiujo v polnem obsega FransensbaA izvanredni uspehi pri šen-»feiši in živčnih boleznih, bolezni srea, led-k, slabokrvnosti, revmatizmu, protinu in v teh pojavih oslabelosti. Termalne naravne ogljikove kopel), termalna pitna voda, železnati vrelec, masaža, električne, golnčne iti zračne kopeli, ter kopeli v vročem zraku Krasen park, smrekovi gos-Dlvni izleti. Nikdar megleno 1 Vojačka zdraviliška godba.
* r O s p c k t i zastonj pri upravi kopališča.
(lov).
I><bk:4j£i Ešr«a|*®k6<t£a&?B
Mw— mi 11 wmmm —
Vino
laf&isiž®!?© pristno
immmmmm mmm. m
ogromno pešlijate.v fl£ S:i»na*afchiic narav- K)
-•ost Iz inozemstva jo prejela t v t d k a 0. Steraeefc* v :.sljc,
in steer volne, etlirje, tiskanine, ttamlnn, balista a Jenske obleke, jakna hfltnganra in hi«čevj-e .a moŽke obleke, belega in plesnega pfetna za perilo,	idota,	cvlUia, robcev,	svile in št mnogo	raznega dnizega blaga,
katero	se prodate, zaradi nakupa v velikanskih	množinah po čudovito
nizkih	cenah.	we>it»ga, vedno velika zaloga	lastnega izdelka srajc,
predpasnikov, bbtz, kril,, Zenskih, moških in fantovskih oblek, pc gtfo *© nizkih	cennii.	Čevlji, ženahl,	moški in otiožji vedno v velikanski zbiri,
Hprlatn« ročno	delo od te.rinib čevljarjev.	»n
llustiovani cenik zastonj 1
P H&zpošiijiilna
E. STRMECKI
*
Čebulček,
gralior« Ib graR
»e »Jobi najceneje to najbolje v
IpM UM! SBI *.
Ljubljana, WeMova št. 12,
Cementne cevi
cevi sa vodnjake 1 sn svetlobe, 'grobnje oklepe, stebre m vrtne1 ! ograje, stopnice h umetnega; j kamna j. t d. nual po najnižjih | cenah. P. Banda & drug Kar-; lovska cesta 8. Ljubljana. w
Kupim wsafe®
cinkaisvir.ctt
po Btjveijib i«Rak.
M. tlssar, lip*,
IMe^žfeofs Scttžfferletf*1 ullcs
bel!# in rdeče
letnik 1919
nu«S* ssa vegesie P©
«©nl
od M 14 naprel
M. Hissia* ©ebemiie,, Pelicmie«
Postni čekovni raži«© SL ID.LTsi
Na čsbelo ssmo v 1. nadstropja,
CELJE j&T. 8U, |9 Slovenije.,
w
8
IMcte a W Sttjti Mt? Bol« M Mn
Mb otUt Iti«? Sn »ii pt irnSi
h ifirtlS v Upor«bijfljtt FeJlerJevo pravo Elsa obriucO, H mltCn ličžo obvarujočo pomado! Občudovohi bo-dtteT iavidaoil 3 loočtk 9 K 8t. Ul.	vmtelSK
K temu Felterfevo nijihijejše lj!lj.vhwoin!cc,-io milo 16K
m	mm m
nomada zn »st las doseže bujne laae Zaprcčl prhal, prersao osivenje. Za brani pkšo! J loočeli 9 K, št. Ul. 12 K. K tema močno terov« milo za ami-vsnle gteve 8 K. barapon 1 K. blažile zu brke 2 K SO vtn. in 3 K,
Felkrjei prav) tU‘
HM I« kida n?
ristovaš) obliž učinkuje b?<
 	mle brez bolečin,
Wtro in zanerijivo 1 Nobejlh Sntjev'
Nobene trde kože 1 Mal« škatljre 4 K, velik* škatlja 6 K.
1* u-iu Felltijev« Slza amivatae p*-am » H|i sMje tKolonJah# voda) 1 Matija 7 K. Fellcrjev nmivaln) praSch proti poteajB 1 Matija 6 K. Felkrjtv mtntoltl črtnih zoper glavo- in tobobol 1 škrtljim 4 K. Feller-Jev Elza Uvid 6 dvojnatlb ali 2 veliki siclut-nki žpecijcifti 36 K. Najbolj« parfum z uaj-linejšlm duhom od 8 K naprej. Nejiinejši
K-aSMUM
Ivan Jax iti sin g
Ljubljana, Danajska cesta 15.
Ml moji»tiiiji a Bini«.
Ty.boina konsb-nkclja m ele-'' oantna izvršitev iz tovarne
v Uncu. Ustanovljena 3.1867. Veaenje použujo brezplačno. Popravila se sprejemajo, iastca deravplee.
Risalni stroji ,Ad!erL Kolesa ii prvitii tovaren.
Dflrkopp, Styrii, Waffe»f*d.
umu
UMI. iBtt, Hi»
lit n«
tebnKae poirebtttee
priporoča OE>OM KOUTNV, L|wbt|c«i)v.
X«ler?^Pi, interurban St 178.
ikilii«
gprejjetiui v šyojem feiaBiluciB oddelku
hranilne
1» jib‘-ob?c«ttž.je po čistih
Oj
lo.
Hega-puder Dr. King«, bel, roio In ntmen, 1 veilkr, ikatlja 12 K> Jtlcčv.a Prancovka v lieklehicam« po 8 K in 22 K. Omot in poštnina nostbej fl najceneje
Etigen V. Feller, Um, M\i Mb. Buh« tm Mil
m
ČevUe	Ml!
obleko
soli!	perilo
potne košare, torbice «r» In raznovrstne drobnarlle
priporoča	414
1AKOB LAH
Glavni tr& 2, Maribor.
' -*"1 *    •***—
plačuje [.u utijviSjih ceuab
FR. STUPICU
Imiriii i Mn i LMJIt
Večje hranila« vlogo t&au iisoi kiou), katerih vlagatelji se obvežejo, da dvignejo zneske i« vloge sel e po polletni odpovedni dobi, obrestuje po «;lstffa
■w;’#|a#!0.
la varneat- UitfSittklistifti vitogj lacnii blagovna zaloga, ki znaša po polletni	bilanci	okrog	1®	B»R»8|©Bi©VS krčite,	dmltvena	posestva,	ki	reprezentirajo
vrednost	nad 3	mlKI|©M8i	UsNMIu kakor tudi	sklatili*	Mservnl,	(ktelfll	t« dr.
Vloge sprejemajo in i^piacujejo
vse podružnice EeBsvBM^ društva sta Ljubljano in okolico, ki so: ♦
12, Radovljisa	24.	.SC Lovrenc	na Pohorju.
13. Krunjaks Cie**.	2b.	Kamnik.
44. Meiiatran«.	26.	Pj-figerako.
:»#. Cidjfc 16. Šoštanj.
'17, tfuBtenj, Koroško.
. 18. ProvnJje.	,,
Mešiče,	.
, 20, Črne	,
tl. .Črna H.,	.
22. Maribor.
23, Litija.
Be podrob>ie,)8ti poJ^Miiht podajajo zaupniki v navedenih podružnicah ali pa osrednja pisarna KoopiPMgk društva za Ljubljano In okoli«©, ki je v L|**l*"
IJIamI. Spr MIK«,	«®*i» Ml.
Pisma'6aj ve ’poBju pod naslovom:. UllfeUlNi pollni predal \X Društvo isuti m mpotago Ibeštit® itttšožnlte e katerimi zamorejo vložniki denarne	pokljati	tudi naravnoat v ofijeodnjo. blagajno.
So drugi!	Zadružniki!
Vlagajte svoje prihranke v lastno hranilnico l
1. V Spo-Jiij* Steki v Ljubljani ?. Na Glincah pri Ljubljani 8. V Ljubijan), BohoTlSeva »J-
4. V Ljubljani, Sodca nltea
fc, V Ljubljani, Ki-akovolii «w>ie «i, Rolna riolisa (oi>J. Vrt),
7. V r£tbim na <jro»*njakem.
5. Na Savi febč. .los«ntee) ■* _ Gorenjskem. i ; ;
h. Na- Jeseaieah »pri kerjasv) 10. Koroška Belu-Javorclk.
1!. Borovnic«,
27. Križe pri Tržiču.
28. Sv. Ana pri Tržiču.
29. Gorja pri Bledu.
30 Siore pri Celju.’
31, teak nad Mariborom.
32. .Roše nad Mariborom. 88, Pliberk, Koroško.
34, Rogaška Slatina.
88. Ttf.deče-Zidanmofct.
Bhauoziiur« 161©»
ijuMI—
;t). int. 366.
Bn mi: • Jli«
Opemring
šel. tet m
^H# M K H B1 f F« mm	kv.",,; t»i inf. 20-80
Šnediciie vseli vrst Sprejeuiaiije blaga v skladišč ZacariLganja. Mednarodni prevozi. Selitve s patentira-
'	VS(1	sfPam. Siriadiscc spojeno p tirom točne Sfelezniee. I. iiwbliat»sko javno skladišde.
Eksdort — Komisija. =
mmi vozovi im
Špadlclja - fmport
5
14
8
ii f S f
igj&icai
mm*tsdofih*«? *di
Mariborska eskomptna banka, Maribor,
Tegetthoffova uuca II
Podružnici; MURSKA SOBOTA rn VELIKOVEC
prevzema d e d a F n e vi o ge In te-vršnje vsakovrstne bančne posle - - pod najugodnejšimi pogoji. —