Št. 70. V Gorici, v četrtek dne 20. junija 1912. Tečaj XU1. »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. /C Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št 7 v Gorici v I. nadsfr. na 3eSB9. Up2*avn!štvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglasi je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Fetit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Bramhna reforma. Na Odrskem je že »ustavno« rešena bniiiibna rcfoima. Pri nas je rešena v .od-s-.ku; parlament jo reši v kratkem. — Na-jikleii'kalci hvalijo brambiio reformo, ka-inr da bi princsfa kdo ve kake ugodnosti prebivalstvu države. Gotovo, da je "bila reforma potrebna, ali taka reforma, da bi bik, res reforma. Toda v Avstfii se po navadi raotmira le ta,ko, kakor je všeč iz-vestnim krogom - ljudske želje in po-trene ostanejo v kotu. Navzlic temu. da je tako tudi pri brambni reformi, jo hvalijo klerikalni listi. »norita« se je predrznila priti na dan celo s tako-le lažnivim stavkom: »Največjo korist bodo imeli od te re-tcnne seveda kmetsk; sinovi, ker se uvede 1 letna vojaška služba, kar je za našega poljedelca velike važnosti«..... 63.000 novih rekrutov. Za M.000 ni)\'-ii leKrat-s 'gre in pa za '--uiulcset milijonov 'kron. T:; so pač og-romiie številke. Torej 6,4.01)0 mladcničev več nego doslej bo oblačilo vojaško «uk-njii na leto. Toliko se toži, da ni delavcev ¦i:i kmetih, draginja je, tieba gkdati. da se '»¦služi kaj: ' tu pa se dobijo ljudski po-¦danci, ki kar na kratko glasujejo za tak p-.rvišek števila rekrutov. Kako bodo kmečki poslanci opravičevali «v«mo une-iiiit /.a tako reformo 'prid svojimi voMki! Ce to ni -'.zdajstvo kmečkih inetresov, kaj pa naj se imenuje izdajstvo? »Dveletna« vojaška služba. ^iorica« je torej zapisala, da se uve-a.' dveletna vojaška služba. Kdor še kaj verjame tej iažitorbi, mora misliti, da bo .'.sak vojak služil le d\e leti. 'I oda le malo i>o tako srečnih, da 'bodo služili dve leti. Vsi konjeniki, topničaif pri drugih četah pa 15000 navadnih vojakov in 15000 t>r.'leastiiikov ostane po končanem dru-ireai službenem le:m v vojašnici. Kdor postane pri pjšpolkih podčastnik, bo mor;i.' služiti tri leta. Kdo se Iv; po-ti-'-'.-val za šaržo'»gospoda kaprola<-? No- beden. Doslej je bilo med kmečkimi fanti puhio podčastnikov; odslej se bodo bali avau/irati, da ne bo treba služiti tri leta. Pa tudi če ne bo avanziral. je še veliko vprašanje, če pojde domov !po 1 letih vojaške službe. lniHKi uavadnvh vojakov ostane še tretje leto v kasarni. Stotniki bodo določal: po svoji volji, kateri ostanejo, ka-Lri pojdejo domov. Sedaj nebo videl vojak, ali naj bo priden, da ipojde domov po 2 iletih, ali naj bo neroden, da bi ga goto-veje izpustili, .kajti odvisno bo vse od volje stotnikov. -Za nekako kazensko leto bo .smatral vojak tretje službeno leto. S S. reforme določa tretje leto službe podčastnikom iu enakemu številu navadnih vojakov. Za ta paragraf je glasoval v odseku tudi slovenski kmečki poslanec dr. Žitnik. Tako je, . tako zastopajo Koristi kmeta vrli poslanci vrle S. I.. S. To bo lepa »dveletna-, vojaška služba! Mornarji. Mornarji bodo slu,žiii, kakor doslej, po -t leta. Primoiske dežele so z novim voja.škim zakonom posebno udarjene. Za mornarje oi nobene olajšave; ostane -1 letna trda služba. Kjer je bilo doslej vzetih v aktivno vojsko 10 mož na leto, jih vzamejo odslej trinajst. Več moštva, več davkov, olajšav pa pravzaprav nobenih. Redek bo tisti, ki bo služil -pri infauteriji 1 leti. V Avstriji tako radi posnemajo Nemčijo. Zakaj ne znižajo v mornarici službene dobe na .3 leta. kakor je v 'Nemčiji? Dalmacija in naše Primorje dajejo skoro vse navadne vojake mornarice; vse druge dežele, ki imajo petdesetkrat več prebivalcev, ne dajejo niti desetega dela. k.ir 'ini dajemo. -- Pravijo, da drugi, ki niso rojeni pri morju, niso tako sposobni za mornarsko službo — ali kako to, da je štiri desetine častnikov in podčastnikov prav i'z dežel, ki so daleč od morja, tako z Avstrijskega, s Češkega, Ogrskega in Galicije. Jugoslovanov in Lahov, Primorcev, je le jedna petina?! Kako to, če so planinski Nemci ali sinovi Puste dobri pomor- ski častniki ,in podčastniki, bi ne mogli ibiti uidi dobri prostaki? V odseku .se je trudil dalmatinski ^oslanec Tresič, da bi se upošteval ^'as 'primorskega ljudstva, ali vlada je končno rekla: Zakon mora 'liti sprejet tak, kakršen je, večje premenmo niso dopuščene. !n tako bodo mornarji še dalje služili lepo 'po 4 leta. Take dobrote torej prinaša brambna reforma. Monarhija bo imela večjo vinsko, sposobno za vojno, kakor doslej, (državljanom pa se skrajša aktivna služba — tako se je povdarjalo, ali, kakor smo to stvar bližje pogledali, smo videli, da ni ravno tako. Državljane'bo stala vojska ods/ej več milijonov na leto nego doslej, koristi, obljubljene državljanom, >pa so se razkadile pri pretresovanju sprejetih paragrafov vojaškega zakona. Klerikalni poslanci so vsi navdušeni za brambno reformo in hvalijo jo; zato bodo pa tudi grd:; lagali in farbali ljudstvo. kak'b dobrot bo deležno, dočim je resnica ta, da bomo plačevali za vojsko milijone več in dajali več vojakov na leto t.istili. ki bodo siužili le dve leti, bo pa malo. Draga bo ta reforma, ki pomenja veliko zgubo delavnih močij za državo. Vodopravni zakon. O uporabi voda. (Dalje.) Že veljavni zakoni obsegajo določi*'a o soiiporabljanju naprav (jezov ali vodona-peljevalnih naprav) v prilog lastnikov ti-stih zemljišč, ki so za časa izvršitve naprav .obremenjena s služnostmi. Da pa se omogoči ceno, in torej s tem gospodarsko izkoriščanje voda, se- po Novem načrtu dovoli souporaba obstoječih naprav tudi v slučajih, ketUir bi 'brez s o u p o r a b e naprav nadalj.no izkoriščanje voda sploh ne bilo mogoče, ali pa bi se dalo izvesti <'e z nerazmeruo velikimi troški. Se\>eda pa, pri souporabi .naprav se ne sme otežkočiti obratovanje upravičenčevo. Pravilno je tudi, kar določil zakonski načrt, da se more podjetjem, ki izkoriščajo vodne sile in ki imajo koristi ou obstoja tujih jezov in vodonapeljevalnm naprav, naložiti na predlog upravičenca, da prispevajo k vzdrževalnim troškom. Do sedaj so veljali splošni predpisi, da se morejo vodopravna dovoljenja preklicati. Po novem načrtu se omejuje preklic na ustanovitev mlinov na ladjah iu na brodišča. Tu je namreč pravica preklica umestil,.: v interesu prometa in var-uosti. Na drugi strani pa mi umesten preklic pri napravah v priskrbovanje vode, pri namakalnih in osuševalnih napravah, kakor tudi pri napravah za rabo motorične siV javnih voda, to pa iz razloga, ker bi popolna negotovost obstoja do-tične inpravc. že z ozirom na troške za izvršitev, poiiienjaki za podjetnika večinoma nepremagljiv pogoj za podelitev konces'je. V ogromni veČini slučajev bi .možnost preklica dotičnega dovoljenja naravnost onemogočila uresničenje takih naprav. Temu je prišel zakonski načrt v okom z miličnim določilom. Sedaj veljavna vodna prava ne obsegajo ..zrccnih določil o trajanju rabne pravice. Seveda se morejo že sedaj podeljevati časno omejena dovoljenja, in oblast-va se p is''užujejo naličnega zakonskega poobb«tila. Dejanski se pač, kar se tiče javnih voJa, odda posamezniku z dovoljenjem, da sme izgraditi vodno napravo, j; vna hnovma v rabo; vsled tega se mora skrbeti tud,; za to, da bo po preteku gotove dobe omogočeno odmeiiiti vodno silo v uarodno-gospodarskem pogledu koristnejšemu izkoriščanju. Pri zasebnih vodah bi bila taka začasna omej;tcv seveda brezpomembna kajti po preteku roka ihi pravice razpolaganja Čez vodovje prešle vendar zopet na lastnika vode. Maksim Gorki FOMA GORD.IEJEV. Roman. (Dalje.) Vse naše življenje nosijo na svojb hrbtih!-; je za-•;1|i-al Jezov razdražen. >Vlačijo ga kakor konji, -pokorno ¦" t(M'o ... In ta njihova pokornost ... je našr nesreča, »aše pmkletstvo .. .<* Foma pa se je udaja! svojim mislim in razmotrival: Vlečejo in delajo vse svoj- življenje za nič in zopet u^ •¦• In bkratu ... povedo nekaj takšnega ... da bi si ^'vek ne mislil svoje ži\e dni ... To kaže, da čustvu- lC'-i(1 ... M-da-a, zanimivo je bivati med njimi ... •bžov je še! dolgo časa molče in začel naenkrat / zamolklim, zahlepajočim se glasom, ki mu je prihajal ka-Mlr iz trebuha, mahaje z roko po zraku, predavati: „Okanilo me j<> življenje, prožil som toliko gorja...-• lo. bratec, so moji stihi-, je rekel, obstavši iu ža-khuaje z g'av'o. ->Kako gre na-prej? Pozabil sem ... 1 -se govori o idejah ... o Svetih in čistih že'iah ... "' življenja jih je zadušil v mojih prsih ... A-ah! pomrle so zlato mi snuje in lop'0 v grohovo brezdanjo v turobni miM-obi srni..." 'Jl'at. ti si srečnejši, nego jaz, ker si ... glup ... A »Nočem poslušati tujih pesmi ...« je odrekel Jezov' in odmajal z glavo. »Jaz imam sam svojo ipesem ... pesem duše, raztrgane od življenja ...« In zavil je z divjim glasom: .pomrle so zla-te uri sa anjo in 1-logle v fO'o-bove hrezdaiije v turobni puš-ščobi srca! ." •olinc! sem cel vrtec živili in žarkih sanj in nad ... Pomrle ... ovencle so in pomrle ... Smrt je v mojem sicu ... Trupla mojih sanj trolmijo tam ... o! o!« , Jezov je zaphika'! in zaihtel, kakor ženska. Fomi je1 bilo žal prijatelja in smilil se mu je. Nestrpno ga je stresal za ramo in rekel: »Nehaj! Pojdiva ... Kako slaboten si brat ...« Priiemši se z rokama za glavo, je Jeižuv vzravnal svoje sklonjeno telo in začel z naporom zopet peti, žalostno in 1 juto: ..V tinobni pnšr-o*ii siva! Njih grob je mri iliSUli) \n . Ne s;ii raje, raztezaj ust-, je rekel Fomn razdražen. »Poslu- nad njimi som pesen otožno in žalno zapel!'' A) (iospod!«* je obupno vzdilmil Foma. »Dovolj naj ti bode ... ZaKriščevo voljo! To je prežalostno, bogme...« Iz dalje je plavala k njima skozi temo in tišino glasna zborna pcsi/m. Nekdo je .prižvižgoval po taktu opeva in ta ostri žvižg, ki je rezal ušesa, je prehiteval val silnih glasov. Foma je gledal tja in videl visoko in črno steno gozda, žarko liso ognja, ki je igrala na nji in meglene postave okrog njega. Oozdna stena je bila podobna prsim, a ogenj - krvavi rani" na njih. Zdelo se je, da prsi tre-.pečejo, ko jim izteka kri. ki jih obliva s toplimi strujami. ()a vseh strani obdani z gosto temo, so se zdeli ljudje ozadju ognja majlnr kakor otroci :u kakor bi goreli tudi oni. obliti s plamenom ognja, mahali z rokami in peli svojo pesem glasno in silno. A Jezov, ki je stal v isti vrsti s Fomo, maje govoril ogorčeno: »Ti brezbožni hlod! Čemu me odbijaš? Poslušati moraš pesem umirajoče1 duše ... in plakati nad njo ... zakaj do smrti je ranjena in umira! Pojdi proč od mene ... proč! Ti misliš, ... da sem pijan-? Zastrupljen sem ... •Poberi se proč!« Foma ni mogel obrnili oči od grmade, ki je bih tako krasna v temi: stopil je nekoliko korakov vstran od Jezova in mu rekel tiho: »Ne nori! ... Zakaj zmerjaš brez povoda!« »Ostati hočem sam in peti svojo pesem do kraja ...« Tudi on je stopil z negotovimi koraki proč od Fome iu čez nekaj sekr.ud je iznova zakričal z ihtečim glasom: -Izpeta zdaj pesem je moja budil jih ne bom veo iz «na..-A ti, Bog, daj duši pokoja, ki je tak brezupno br»mi... A ti, Bog, daj duši pokoja !.,." Foma je vzdrhtel ob glasih tega mračnega tuljenja in stopil naglih stopinj za Ježovim; a predno ga je do-i hitel, je mali feljtonist bolestno zacvilil, vrgel se naravnost, s prsi na zemljo in zaihtel tam tako žalobiio in tiho, ; kakor iplačejo majhni otroci ... 1 »Niko'aj!« mu je prigc.varjal Foma, dvigaje ga za rame. »Nehaj ... kaj je to? O Gospod! ... Nikolaj! Dovolj je ... Ali te ni sram?« (I >abe ?¦ :*¦•/ Obvezen rok bo veljal le za naprave v pridobivanje siL/kajti ako bi naj načelen rok koncesije veljal tudi za naprave v obrambo pred vodami, ali celo za naprave v priskrbite v Pitne in pralne vode, bi se to ne daf.o zadostno utemeljiti. Trajanje dovoljenja za naprave, ki služijo začasnemu namenu, se mora prilagoditi potrebam posameznega slučaja, j Vaekakav se mora urediti doba za stalne naprave v Izkoriščanje sile tako, da se potrošck, ki ga ima podjetnik za napravo, tudi renti ra. Doba 60 let, ki jo določa zakonski načrt, omogoča pač v vseh slučaiih, da se glavnica, ki se zabije v napravo, amortizira, ne da bi amortizacija bistveno utcs-nila dohodke. Potreba pa je, da se napravam oh-čekoristuega značaja (stalni obrati dežel, države in občin) nudijo Še večje olajšave, zato jamči zakonski načrt takim napravam pravico vcdvve rabe za dobo 90 let. Vseskozi pravično je, kar določa zakonski načrt, da se namreč doba uporabljanji, vode pr/merno podaljša, ako napravo uničijo elementarne katastrofe. Vendar pa podaljšanje ne sme presegati dobe 30 let. V smislu veljavnih vodopravnih zakonov ie dopuščena omejitev dovoljenja na osel*.o prošnika. Po novem zakonskem načrtu pa se more omejiti vodopravno dc-voljenje na osebo prošnlka le glede prevoznih podjetij. Ta omejitev je potrebna iz prometno-polieijskih razlogov, ker je tu za podelitev dovoljenja merodajna v prvi vrsti osebna sposobnost prosilčeva. • Po drugi strani pa ni priporočljivo, da še nadalje velja taka omejitev tudi za podeljevanje drugih pravic glede uporabljanja vode, ker se ne bo velika vodna naprava z peroni na velike kapitale, ki so v to potren.fi, pač nikdar izvršba na podlagi dovoljenja, omenjenega na osebo. Zatorej se po načrtu združi taka vodorabna pravica z določeno vodorabno napravo ali z nepremičninami. {Pride še.) B iser - med vsemi žitnimi kavami je - franckoua Perl-rž. Vsak požirek iz skodelice potrjuje premoč te fine kakovosti. K vsaki žitni kavi pa je. da se doseže v resnici poln okus in lepa okusna barva, treba pridjali malo porcijo pravega zagrebškega Franckovega pridatka za kavo. Obe vrsti dobite se v vsaki špec. trgovini Snklfe o kranjskih deželnih financah. (Dalje,) Agrarni značaj kranjskega dež. proračuna. Bivši deželni glavar pi. Šuklje je v svoji brošuri o deželnem gospodarstvu posvetil poglavje a^rari&mu v letošnjem deželnem proračunu. Šuklje je s svojimi •simpatijami sam na agrarni strani. V svojem članku izreka mnenje, da je najmero-dajmejša plast socialnega organizma na Kranjskem kmet in da je on predvsem •potreben deželne podpore. Šuklje meni, da pod prejšnjim gospodarstvom se je preveč varčevalo; kar se je smatralo za ugledno varčnost, je bala po njegovem mnenfu najhujša zapravJjivost. Potem piše: Letošnji proračun je živa priča o korenito spremenjenem naziranju sedanjega deželnega odbora. Njemu živ krst ne more očitati, da bi .premalo storil m kmeta, naopak radodarnost njegova «*-ega v tem pogledu uže do skrajne meje. Oglejmo si na primer delež, ki. ga imajo kmetski posestniki na neposrednih deželnih dohod- kih! Natančno ga niti izračunati ne moremo. Vzemimo za enkrat, da ves zemljiški in ves hišnoraz redni davek otirajta posestnik na kmetih. Po uradnih izkazih se za 1. 1912. proračuna dokladam podvrženi prepis pri zemljiškem davku z zneskom 1.120.000 kron, pri hišnorazrednem davku z zneskom 300.000 K, sktpaj 1,420.000 K. " Od teh državnih direktnih davkov pobira dežela zase 40%, tedaj 568.000 «K. Sigurno pa spada na veleposestnike, dalje na druge posestnike tema davkoma podvrženih zemljišč, odnosno poslopij, kateri pa ne pripadajo kmetskemu stanu, toliko davka, da se more kmetski delež pri obeh davčnih svotah zmanjšati na letnih 400.000 K.. In sedaj vzemimo v roke proračun za !. 1912. ter si na drobno oglejmo njegovo potrebščino! Zgolj pri VII. poglavju »Deželna kultura« bodemo videli, da se bo kmetskemul davkoplačevalcu na Kranjskem tekom 1'. 1912. v obliki subvencij in podpor na roke izplačala v gotovem denarju svota 351.000 K, tedaj skoraj toliko, kolikor znašajo njegove idiirektne doklade za deželo. Odsvetujem celo pretirano vestnost pri študiju 'potrebščine, sicer bi se komu lahko izmuznila trditev, da na Kranjskem sedaj kmet več dobiva povrnjenega v gotovem denarju za povzdigo živinoreje, zboljšanje hlevov itd. nego sam prispeva k deželnemu gospodarstvu z vsemi svojimi direktnimi davki. Navzlic temu nerazmerju vedno še naglašam, da so ti veliki izdatki za povzdigo deželne .kulture povsem opravičeni, toda le z izrecnim 'pogojem, da se potom zvišanja deželnih dohodkov zopet ugotovi nad vse potrebno ravnotežje v deželnih financah. Zakaj pa nisem uže v letošnjem proračunu, tedaj ko smo se o njem posvetovali v deželnem odboru, stavil konkreten predlog na primerno pomnožitev deželnih doklad? Iz jako umljivih razlogov! Odkar sem bil .imenovan deželnim glavarjem, vedno sem povdarja! nujno potrebo, odpraviti kronični deficit v deželnem gospodarstvu. Jeseni leta 1910., ko sem že v duhu pred seboj videl sila neugodni dejanski uspeh leta 1911., stavil sem bil v stranki predlog, naj se doklade na dir*1't ni davek pomnože vsaj za iO%. Imenitno sem bil propal: le tedanji poslanec Mandelj me je •podpiral ter z menoj glasoval, vsi drugi tovariši so bili proti, in doklade obtičale so pri odstotju, katero uže pred 17 leti ni bilo več upravičeno. In razvide! sem iz gotovih simptonov, da bi isfi usoda doletela stični predlog, ako ga stavim v deželnem odboru. Zlasti pri sedanjem v tem eziru naravnost ibrezmiselnem poslovnika, ; kateri v § 42. deželnemu glavarju jemlje j pravico glasovanja ter mu glas privošči zgolj po jednakosti glasov! V deželnem j c.Jb:>ru torej kot referent nisem stavil te-I zadevnega predicja, pač pa sem zato ' trdno sklenil, v klubu poslancev S. L. S. z vso vnemo zastopati terjatev, da storimo vsaj prvi korak k saniranju deželnih i financ potom zmernega zviška deželnih direktnih doklad. I Nisem imel vsled svoje demisije vec prilike uresničiti svoj ukrep. A tudi danes ¦kot priprost zasebnik dvignem svoj glas ter rotim može, kojhn je zaupanje -ljudstva pover'o častna mesta poshmcev in narodnih zastopnikov: Nikarte več odlašati z zvišanjem doklad, brez katerih je izključena vsaka nredHev deželnega gospodarstva! (Pride še.) „Kras". Akad. društvo slovenskih agronomov »Kras« na Dunaju priredi v soboto 22. t. m. v restavraciji Jaitner XVIII. . Laden-burggasse 'petletnico svojega obstoja. Tega slavja ne more obhajati v slogu, kakor so to i-ahko storila druga bratska akad. društva ob priliki raznih svojih jubilejev. Dasi ne tako malo važno društvo, je bilo vendar cel čas svojega obstoja malo upoštevano in to pri krogih, ki so bili največ poklicani za to, da podpirajo dru • štvo, ki naj vzgaja našemu po večini zemljedelskemu narodu bodoče strokovne voditelje. To osamelost od strani agrarnega razumništva je naša organizirana agronom, akad. mladina: vsikdar čutila » vedno pogrešala svetovalcev in voditeljev, ki bi ji kazali smer v bodočnost. Naše društvo ie vsled požrtvovalnosti svojih članov, zlasti njegovih ustanoviteljev sicer vedno povoljno gmotno izhajalo, ne vedno sijajno, pač pa toliko, da se je v petih letih znatno povzdignilo. V bolj skromnem zmotnem položaju prirejamo to petletnico; ne toliko da proslavljamo svojo preteklost in povzdignemo svoje delo, pač pa, da s to prireditvijo opozarjamo one, na društvenem obstoju zainteresirane kroge — da je pri nas dovolj volje in moči ter zasnovanih načrtov. Ta petletnica bodi prehod v novo dobo, v kateri bodemo združeni z agrarnim razumništvom stopali v eni vrsti do naših smotrov. Zato vabimo na to naše slavje vse naše cenj. g. starešine, vsa bratska društva in sploh vse, ki se zanimajo za pro-speh in proč vi t strokovnega agronomskega društva »Kras«. Odbor. DOPISI. • iSH Jlrf *ako ^J? Pa,hot,> hripavoet, zaeHŽenjV aH te.žko eapo, Kašelj utehjr/ofiem, oživlinjočem uemku. Dvanajateriea ««. poskuSnjo s Iz Gorice. (Prošnja za vodo.) V predmestju »Borgo Vienna« je stekališče 4 glavnih prometnih cest, tam se nahaja tudi mestna sirotišnica in mestna bolnica, nahaja se nadalje drevesnica »katera vsaki dan mnogo delavcev rabi, tam se nahaja v bližini sejmišče, kamor 'prihaja olb sejmih na tisoče C j udi in živine, v to predmestje dohaja slednji dan mnogo zunanjih ljudi, kateri prinašajo živeža v mesto, vsi ti nimajo pri rokah, .zdrave čiste vode, da bi si žejo pogasMi. V okolici se nahaja do 40 hiš, katere bi se razumno te vode posluževale, kajti dosedaj obstoječi javni vodnjaki se nahajajo od »liorgo Vienna« (oziroma ruša hiša) bodisi na levo ali na desno nič manj nego po 700 m na daljavo; radi tega .zahtevajo v tem okolišu bivajoči prebivalci in sicer v ulicah: Dreossi. Pet. iBlaserna, Dietro il Ca-stelo in Via Časa rossa, da se si. magistrat slednjič tudi teh usmiili in jim da, kar jim postavno gre, ter jih nemudoma 'preskrbi z neobhodno potrebno zdravo, čisto vodo. Ob tej priliki se tudi si magistrat opozarja, da je prav potrebna in bila bi močno na mestu naprava pitnih korit za živino, posebno ob semenjskih dneh. Iz ojdouskega okraja. V Ajdovščini je že nad 4 leta izpraznjeno mesto župnika. Praviloma bi moralo biti to mesto spopolnjeno v enem letu časa. Patronat cerkve je občina, s pravico, da .imenuje župnika. Vsled popustljivosti županstva ali kaj, upravljali so žup-, nljo g.g, Podobnik, Novak in sedaj jo upravlja Rejec. Taki-le mladi upravitelji, ki se pošiljajo k nam le za lszvestne čase in namene, je naravno, da nimajo čuta ne smisla za -koristi svojih faranov. Zato pa ni nikako čudo, če se v svoji sveti nejevolji večkrat spozabijo nad svojimi verniki, ter jih oštevajo tako, kakor sploh nismo bili vajeni slišati od naših nekdanjih dušnih pastirjev. Tudi minoJo nedeljo pri pridigi se je g. Rejec Spravil nad tukajšnje uradnike; posebno je vzel na piko nekatere ugledne družine, ki redno opravljajo svoje verske dolžnosti ter se njih člani skoro vsak dan vdeleže sv. maše. Fiksiral jih je s prižniee, ter jim rekel, da jih smatra kljub temu za slabe katoličane, ker čitajo »Sočo«. Ni nam namen, da bi branili prizadete; to že sami store, in tudi nočemo biti tako hudobni, da bi smatrali gosp. Rejca za slabega katoličana, ker čita »Sočo« in druge nič boljše časopise. Mi poznamo g. Rejca, njegovo preteklost in sedanjost, ter bi mu lahko oči ali farizejstvo, pa se nam ne zdi vredna ž njim se orerekati. Dovo-"'jujemo si le skromno prašanje na prevz. knezonadškefa •— 'koliko časa še računa nn našo potrpežljivost? in zakaj se ne do- voli nekaterim duhovnikom, da bi kQln> petirali ,za župnika v Ajdovščini? —. (^ činar v imenu več občiriarjev. Iz goriške okolice. Iz Dol, Vrtojbe. (Nesreča.) Včeraj, vl sredo, je prišel nekdo iz Št. Aindreža ptt vino v Vrtojbo. Ko se je peljal domov če?. polje po slabi poti, se je voz zaigugd ^ padla sta z voza oba otroka voznikova.! Enega otroka so rešili izpod voza, sedem.' letni deček pa je ostal mrtev pod vozom. Truplo so prepeljari v mrtvašnico. Iz tolminskega okraja. Iz Tolmina. (Nesreča). — V nedeljo .zvečer se je peljalo iz Sv. Lucije v Tolmin več oficirjev na navadnem vozu. Na ovinku na koncu mosta se je prevrnil vo? in vsi oficirji, ki so bfli na njem, so padli na tla. Šest oficirjev je težko ranjenih. Večinoma so močno poškodovani |j0 glavi. Neki deček se je peljal s kolesom v Tolminu in je v bližini mosta čez Tolminko zadel ob obcestni kamen. Pri padcu se je tako poškodovati, da je umrl tekom 3 ur. Dražba sv. Cirila in Metoda. »Akad. dr. slov. vet.« na Dunaju \ nabralo na poslovilnem večeru g. . Čeha K 5T0 v v korist družbe C. Za odbor: Filip Pahor. Domače vesli. Sienklevičeva razstava. —- Razstava originalnih slik ,k ilustracijam spisov slavnega Henrika Sienkieviča bo otvorjeua v dvorani Trgovskega Doma prihodnji četrtek 27. t. m. in bo trajali teden dni. Vstopnina 1 K, za dijake in delavce 40 v, -- Čisti dohodek bo za Dijaško kuhvnjo i" Šolski dom. Le Courrler de Bulgarie. Organe national bihehdomadalre. Stane letno 15 frankov. — Kdor hoče biti informovan i/ prvega vira o vsem gospodarskem gibanju in življenju na cekm Balkanu, naj si naroči ta list, ki je začel pred kratki;« izhajati. Mehanika duševnega delovanja. Spisal prof. Seidl. Str. 41 v veliki osmerki. Cena 70 v. — O tej velezauimivi brošur:, ob katero se zaletavajo klerikalci posebno srdito, pravi omot tako-le: Ni je čudovitejše snovi na svetu, kakor so človeški možgani in znanstvo nima znamenj tejše-ga predmeta, nego iz«'edovanje organa, ki je tvornica naših misli in čustev. — Šele v zadnjih desetletjih so veščaki spoznali zamotano notranjo -zgradbo možganov In čudovito mehaniko njih duševnega poslovanja. Ti novi spoznatki so preuredili psi-' elegijo in iprinesH nove nazore v vzgoje-sbvje, v moralo, log*ko, pravosbvje. zdravljenje umobolnih in sploh v umev.i-nje bistva človeškega. Vse te vseskozi nove, dalekosežne "m zelo zanimive spoznatke razlaga pisatelj nakratko v obče umiljivi obliki. Založba »Goriške Tiskarne«. Planinska avtomobilska tekma. — Včeraj popoldne so tekli avtomobili skozi Gorico. 2e po 11. uri dopoldne je bi!t> polno ljudi po ulicah, kjer -so imeli priti avtomobili. Prišli pa so šele popoldne ter so prihajali do sedme ure. .Nadvojvoda Josip Ferdinand v avtomobiilu št. 64. se je pripeljal ob 5.15. Nameravan atentat na nadvojvodo Josipa Ferdinanda v Ročinju? — Poročajo, da je neki že postaren mož, pri Čolnarju pravijo pri hiši, nagovarjal dva domača človeka, naj napadeta avtomobil St-64., v katerem se je včeraj popoldne peljal »skozi Ročiuj nadvojvoda Josip Ferdinand. Pravijo, da je ponujal enemu 50 K , drugemu 100 K. Tistega moža so aretirali. ~* Pravijo pa tudi, da mož ni pri čisti pai.icti ter da je -spoli znano o Čolnarjevih, da so slaboumni. Nadvojvoda Friderik, armadni inšpektor, je dospel v Gorico v torek zvečer. Včeraj se ie udeležil vojaških vaj. Danes zjutraj je odpotoval po Soški dolini- Vllcrjov fhtnl z znamko Elsa-fluld". Saftti smo se prepričali pri belcftiniih v pvsib, v vratu Ud. o njegovem teknio"*'" kron, dvo dvanajsterici K H';o eranko. Izdelovatelj samo lekarnar E. V. Feller v Stublci, llse-trg št. 9M (Hrvaisko) Goriška podružnica S. P. D. valbi svoje člane, da se mnogoštevilno udeleže izleta na Trsta!j (b-M m), kakor ga priredi v nedeljo 23. junija »Slov. Čitalnica« v Gorici. Odhod z vlakom dr. žJeznice ob 5M0 zjutraj. Okrajna bolniška blagajna v Gorici. _. Začenši s prihodnjim pondeljkom, 24. ti m. do novih določeb bodo urad. ure v smislu 'vodstvenega skiiepa od 8. zjut. do 2 pop.; blagajniški oddfctek. 'W;i časa, h se znebi strahu ... Tačas poišče Šu-steršica in Kreka, da bosta intervenirala, Mj ga prašajo o >boju na nož«. Na ta.ko ^vprašanje bi odgovori! z odliko, ali jus je iTijpusta reč za gorečega vipavskega Svoji k svojim! je lepo geslo, ali Slonici se ga premalo oklepajo. - Poučijo nam, da je za neko večjo priredi v v okolici ponuja! jlov. sodovičar za ^»Jovko in pokalne 2()r.v dobička narod-tlL,iiui društvu; toda v dotičui krčmi se ni-M> o/.irali na to ponudbo, marveč po sta--a"i naročili pri drugorodcu, ki je seveda ^•»'»ioek vtaknil v svoj žen. Na tak način ^ lahko redijo tujci in ¦¦¦ .-i ljudje ne mo-!M" nikamor naprej! Naš vrl pristaš. •- Ako »Novi Ča.v< o ;""" zapiše -maš vrl pristaš«, se taka pomiki pokaže kmalu v pravi luči. >Naš vrl i^.nUiš- je rekel ->Nov'i Čas« tudi nekomu ''¦ Vpavske strani, pa kmalu na to se je ¦do, da je ta vrl pristaš lep zakonski -cgar žena joče radi nezvestobe na prog! od Bovca do zel. postale Sv. Lii-'Cija-Tolmin in obratne edino le zgornje podjetje opravičeno -in koncesjonirano za prevažanje potujočega občinstva. Nobeno drugo podjetje nima dovoljenja za redno pievažauje oseb. Da se potniki ognejo neprijetnostim, ki bi se lahko pripetile, naj se poslužujejo samo poštnin avtomobilov. Vojaški nabor. -— Pri naboru danes se je predstavilo .% miadeničev; potrje- Tiilf-je^;' j*5*-- /*r * -~;-----• —*— *" °L drevesa je padel 19 letni "Karol S oso v iz Pevmetcr se nevarno poškodoval; nanajn se" v goriški bolnišnici. Opozarjamo na inserat Tr.govsko-. obrtne zadruge, ki naznanja,* dase bo vršil dne 30. junija t. 1. ob tO. uri predpoldne izredni občni zbor. Ta občni zbor bo sklepal o ra združb i zadruge. Sklepalo se bo r glede na število zastopanih deležev. Listnica uredništva: G. dop. o veselici v C: .hitri v ^Primorcu«. Za »Sočo« došlo prepozno. Listnica upravništva : Na razna vprašanja, če je še kai onih r>Soč« na razpolago, v .katerih so natisnjeni Maeliar-ievi sestavki, odgovarjamo, da jih je na razpolago le še nekaj. Onih številk je bilo razprodanih izredno mnogo. Navodila za zlet v :iK,č, llJCK"ve, joče pa tudi sad. nezvestobe. To N».vcer zasebne reči, toda ker hoče;o ve-'¦'x'x taki-lo ljudje za uzor-ka(.:!ike in I^Jmc ljudi, -.;e mora povedati o njih ^s";ca. da svet izve, s kakimi pristaši se !,'v;,li IHiki-ižaui -Novi Čas-. i, A\ totiiobiliio podjetje Antona Deveta nasledniki v Tolminu in Leopold r : ° v Bovcu naznaniajo slavnemu ob-L"lstvii. da p:j naretfbi politične oblasti je Vsi zletniki i,/, (joriške S. /.. morajo priti v Gorico dne 20. t. ni. in biti navzoči ob 12 na državnem kolodvoru, odkoder odidemo skupno z brzovlakom (ob 12 in pol) na Jesenice. Legitimacije do.be v vlaku niedpoloiua. Na Jesenicah se snidemo z ostalimi zletniki iu prestopimo v posebni vlak. Od 3 -5 ure se vrše tam skupne redovne vaje ,za vse pražke izletnike. Kdor bi se redovnih vaj ne udeleižl, bo od nastopa v kroju izključen. Odhod iz Jesenic je ob 5.59 in v Prago pridemo dne 27. t. m. ob 11.42 dop. Vozne cene so; (iz Jesenic do Prage in nazaj) za JI. razred K 1% za IIL pa K .30.20. Vsak udeleženec se vi ne lahko s poljubnim vlakom po isti progi tekom .30 dni, pri čeitnu velja dan nastopa potovanja, 26. junij za prvi dan. Oprava /letnikov. Potuje se v civilni ob.eki, Kroje, potrebno penlo (vsacega vsaj po dva kosa), ščetke za »bleko, za črevlje in zob«', milo, glavnik, .nekoliko ovratnikov in sploh vse, kar je potrebno za enotedensko potovanje, mora vsak udeleženec prinesti seboj v kovčku, ki ga opremi z naiauon.m naslovom. Tablico za to dobi v vlaku. Zavitki v papirju itd. niso dopuščeni. Peresa naj bodo dolga JO cm m piiirjcna nad ievan očesom .poševno navzgor. Siajce, če le mogoče nove ali pa prav .mažue iu izgotovijeiie po predpisu. Kroji i,aj bodo čisti in zlikani, verižice in okrasiti morajo s krojev izginiti. Vsi udeleženci naj se vadijo pridno redovne vaje. ker se mora vsakdo udeležiti Mirevoda. Oanske legitimacije so že Uošlc, člani jih dobe v vlaku. Trobko smejo nositi edino načelniki žup. Nekoliko navodil je tudi v zadnji številki Sokola. Priporočamo pelerino za slučaj dežja. Občanski obleki je najbolje, da se vzame dve, eno za potovanje, drugo za Prago. Na surke treba prišiti dva trakova, enega / napisom Slov. S, Zveze, Jrnzega z napisom društva. Društvom odpošlje te trakove župno .predsedstvo v soboto. O dolgosti napisov glej Sokolski Prapor št. 4. prvi letnik. Kdor hoče naročiti kosiila, naj posije za vsako K L-IO in 10 v za .poštnino naj-dalje do sobote. 'Predsedstvo Gš. S. X. Vsesokolski zlet v Pragi. Nedelja, dne lo. (». Vspored je bil sledeči: Nastop Sredočeške S. Čnpe, nastop naraščaja in Maratlion. Vreme ni bilo prav dobro. Prvi so nastopili člani (>S4 po številu z vajami s kladami. To so skupinske vaje izvajane v taktu godbe. Za njimi ženske, AM\ proste vaje z lesenimi obročki. Vaje so podobne baletu. Uredile so se ne v vrste mu.pak v 14 verig po .32 telovadk. Naraščaj pražkega Sokola pod vodstvom br. Mil. Zacha Ion po številu je '/vajal sku- pinske proste vaje, za njim se je uprizorila prvič veličastna slika Marathon. Utis je ibil krasen. Pestre obleke, petje borov, žrtvenik z velikim duhovnom, potem vojska, vračajoča se iz boja, tekme, katerih so se udeležili najiboljši sokolski telovadci, .primerne stavbe, ki so stale ogromne svote, bilo je to mekaj, kakor pišejo češki listi, nepozabnega, veličastnega.- j Poljakov je dosedaj kljub ju-otiagita-ciji 'priglašenih 1070, od teh 70ti"iz Gali- ' eije in iz Poznanja 278. j Telovadba naraščaja, ki se je tako j sijajno sponesla, se ponavlja dne 28. t. ni., ' da jo bodo imeli priliko videti tudi gostje, j Radi tega je v čeških ljudskih šolah 28. J prosto. Dne 29. in 30. se vrši velikanska ljudska slavnost »Veselica« na razstavišču. Amerikansko razstavo je otvoril ame-rikanski konzul. III. zlet Goriške Sokolske Župe v Miren. -- Vspelt zleta v gmotnem oziru je prav razveseljiv. ,Položen je nov trden temeljni kamen k prepotrebnemu Sokol-skemn Domu. Pri tej priliki se moramo ponovno zahvaliti vsem darovalcem in vsem, ki so pomagali pri težkem delu, zlasti gospem iu gospodičnam, ki so tako pridno skrbele za postrežbo vsem ter so nam olajšale mnogo dela in nabrale lep denar. Hvala srčna! Na zdar! 'dostaviti, da je sprejet tudi člen, Jki določa, da stopi< zakon v veljavo s 1. julijem 1912. — Zbornica je sklenila, da ostane odsek za socialno zavarovanje v perananenci. — Enotni češki klub se je razbil. Narodni so-ciaoci so zahtevali, da naj cel kluib glasuje proti .brambni predlogi, ali ta predlog je bi'1 odklonjen. Narodni socialcl so prijavili izstop. Sprejet je bil Kkvfačev »predilog, naj se ustanovi nova (formacija, ki omogoča skupno delo strank v narodniih stvaretli. Ogrska zbornica. — Liikacs je ipred-bžil načrt.zakona, po katerem bi poslanec, izključen od -sej, ki bi vsefcd-no prišel v zbornico in bi se ne pokoril pozivu, naj se odstrani, zgubi! mandat. Tako daleč gresta Lukacs in Tisza. Tak načrt pa se menda vendar ne uzakoni! O nameravanem atentatu na prestolonaslednika poročajo iz Iglave, Tam so arcNrali nekaj Holandcev, ki bi ibil i imeli baje namen, izvršiti atentat na prestolonaslednika. keza narodnih društev. Pevsko-bralno društvo »Tomaj« v Tomaju priredi na dan sv. Petra 29. in 30. junija javnii ples na dvorišču g. Antona /Puppisa v Tomaju. Svira godba N. 'D. O. iz Trsta. Pies prične ob Val m traja do 11. ure zvečer. Cisti dobiček je odločen: [{)'/< Ciril-Metodovi družbi, 40f/o novo-ustanovljenemu društvu Sokol druga polovica pa v društvene nameive; torej samo v narodne namene, tadi tega se pre-piačiJa livaležn-o sprejemajo in imena da-rovateljev se objavilo v listih. »Bralno društvo« in »Sokol« v Selu priredita dne 25. junija v proslavo tridesetletnice »Bralnega društva« veliko veselico na vrtu gostilne pri Iiončetu. Vspored: L Potpouri narodnih pesmi, godba. 2. O.j zbogom ti planinski svet, petje. .1 Gospod Capek, veseloigra v enem dejanju. 4. Godba. 5. Dva Pavla, burita, s petjem v dveh dejanjih. Začetek vesePce ob o in pol popoldne. Po veselici ples. Vstopuhia k veselici 40 vin. Sedeži I. vrste i K, II. vrste fil) vin. Vlak dohaja v Patuie ob Tio pnpoldiie, do Sela peš še Trgovsko-obrtnG in gospodarske vesti. Sv Hodni trg v Gorici se otvori na trgu sv. Antona dne 22. t. m. Oddaja kolodvorske restavracije na postaji Elcrpclje-Koziiia. — Na postaji licrpolje-Koziiia se odda ,z 10. septembrom 1912 kolodvorska restavracija. Tozadevne ponudbe je poslati do 10. julija 1012. do II. ure dopu.dne na c. kr. ravnateljstvo državne železnice v Trstu. Podi obni podatki so razvidni iz časopisov -Osservatore Triestino« in -Laibaclicr Ze:iimg-> od 22. junija 1012 ter se tudi zvedo pii.e. kr. ravnateljstvu državne /de/nice v Trstu. Soriške kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« naznani;!, da se je do sedaj vpisalo 51 dirkačev k vsun dirkam. Zanimanje med občinstvom za to športno slavnost je veliko. Kdor je prijatelj športa, naj se je udeleži pr'ln-,dnjo nedeljo. Vrši se \n\ artilerijski vojašnici. Zabave bo dovolj. Politični pregled. Poslanska zbornica. Zbornica je sprejela službeno pragmatiko v drugem in tretjem črtanju. K brambnim predlogam je govoril Sommer, potem Gross, .rekoč, da Nemci glasujejo za predlogo iz 'hvaležnosti do Nemčije. Žitnik je izjavil, da bo kihib njegov glasoval za .predlogo navzlic .trdotam v predlogi. Biankini in Spadaro sta govorila proti 4 letni mornariški službi. - Glede službene praglnatike treba Razne vesti. »Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju« priredi v torek, dne 25. junija ob 8 zvečer II. redni občni zbor. Lokal: Restavracija »Siegel« HI. tNeuIinggasse 28. Gostje dobrodošli! Radi špionaže so aretirali v Porde-nene tri Inomoščane, ki so pripluli preko Alp z zrakoplovom »Tirol«. Tako poročajo iz laškega Vidma. t^red poroio v Trstu je sedel Ivan l.au, rojen i. ibb-t. na StajersKem, obtočen loparsKega umoia v Kantr.ai. Kazprava pa je prenesena, ker se obtoženec izroet v pieisKavo psiliiatroiii. inotja raz'oga, da bi se jih Slovenci ne posluževali. -- Dolžnost naša jo, izpodriniti tuje izdelke. V Času, ko so še odmevali akordi pogrebne pesmi nad Aškerčevim grojbom, je zadel krut udarec drugi bratski sffovan* ski narod, brate, Bolgare. Umrl je ederi najboljiib m najodličnejšifo njegovih pesnikov, Penčo Slavejkov, vodja modeme bolgarske književnosti, nosilec novih, višjih idej. Udarec je tem težji, .ker je prišel nenadno, kakor grom z vedrega nčba, in ker je pesnika dosegla smrt daleč od domovine, v klasični Italiji. Ravno je mesec, kar je slavil bolgarski narod s svečanostno akademijo dvajsetletnico njegovega pesniškega delovanja; a danes — ni slavlienca več med živimi. Penčo Slavejkov je potomec utemeljitelja bolgarske narodne poezije Petka Slavejkova (1829.—1891.); kateri je v svoji osebi združil: pesnika, ipubiicista, preporoditelja, državnika in ljudskega tribuna. PenCo je bil rojen 1. 1866, toraj je umrl v 46 letu svoje starosti vsled paralize, katera je že nekaj časa podkopavala njegovo življenje. Lansko leto ga je poslalo prosvetno ministerstvo v Italijo, v ¦Rim, da se tam posveti nemoteno svojemu zadnjemu nedovršenenru delu: »Krvava pesem«; a da s; obenem poišče utehe in pomoči za svojo bolezen. Iz Italije se ni dosti slišalo o njem, le z dvema prijateljema je bil v pismenem stika. Nedavno jima je javil, da se njegovo zdravstveno stanje obrača na slabše, in da po zdravnikovem nasvetu odhaja v Severno Italijo na Lago di Como. Od tam nista dobila prija-tela več nobenega glasu od njega, razun onega: da je Pemčo za vedno preminul. S Slavejkovo smrtjo je izgubila Bolgarska velikega pesnika, lahko rečemo največjega. Neoporečno je, da je s iPenčorri Slavejkom bolgarska .književnost, posebno pesništvo doseglo visoko stopinjo in dobilo nekaj povsem1 novega," do tedaj nepoznanega. Do Slavejkova so se .pečali bolgarski pesniki z. zunanjostjo človeka, in njihova poezija nijna. nobenega višjega in posebnega cilja. Pesništvo je bilo samo dobro sredstvo za zbuditev narodnega čutstva bolgarskega naroda. Pri Slavejkovu je ravno nasprotno. Njegov objekt pesmi je duševno življenje človeka. Ravno tako se je pred Slavejkovo dobo siabo pazilo na umetne pesriiške obiike in na rimo; a Sla-vejkov se je dižal oblik in rime. Zato so njegove pesmi umetniške po obliki in globoki vsebini ter je s te strani, preminuli Penčo, v resnici: prva, pravi pesnik bolgarski. Se je neka posebnost Jci dviga Slavejkova ikalcoi pesnika, in ki je vredna da se to posebno omeni: ;Njegova poezija ima korenine v pravi narodni pesmii, in šele po prihodu Slavejkova na Paraas, se more govoriti o pravi bolgarski narodni poeziji, i Dotedajšna bolgarska pesem ki je hotela biti narodna — to pa v resnfiei ni ,bila — razun po jeziku, ali bila je daleč ci ljudskega umevainja m /aitstva. Prva Slavejkova skrb je bila: • se vsako vrslm obleke od najfinejše vr.sU j do navadne, za- vsaki slan \ in za vsak letn čas. Uzorei na razpolago. Naout S Bregant autorizouana staubena tordka , ^ diowci ulici Adelaide Ristori ste/. 5 po priporočata p. n. občinstvu za v a slavbfna dela. Izdelujeta v.-aknvisl,;' načrte, preračune 'in kolavdacije j«) najnižjib cenah. \'elil