'ti————
r hal- trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek
hcii °1' '*• uri p0^116 tor fltane p° roSti
' "   - jji v Gorici na dom poSiljana: vse leto     ........15 K
5::::::-::::r.-
r samifine številko stanejo 10 vin.
::" sOCA" »»a naslednje izredne priloge: Ob no-
t.tu „KaLipot po Gorilkem InGrVdfižanšketa*"^ jfitt po Ijnbljani in kranjskih mestih", dalje dva-w L-tu „Yozni red železnic, parnikov in postni! ¦^ ;er mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". 'fjroftino sprejema upravništvo v Gosposki ulici I, nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek ^roSila brei doposlane naročnine se ne "ozira*«.-hijsi in poslanice se račiuiijo po Petit-vratah c> \ l-irat 16 v, 2-krat 14 v,  3-krat  12 v vsaka
Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. ~ "(¦ilame in spisi v uredniškem delu 30 v v«a. Za fo-n vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj roan
V Gorici, v soboto dne 1. junija 1907.
Tečaj XXXVII.
Dr. K Lavrii.
Uredništvo
so nahaja v Gospo> i ulici St. 7 v Gorici v I. nad ti, Z urednikom je mogoč ^ govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici 5t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se postajo le upravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sočac in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah; Sohvvarzv Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Lebau na tekališču .Tos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,! Matiussi v ulici Formiea, I. Hovailski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarai Lavrenčifi na trgu della Caserma.
Kav S i 5 k Gorici.
T«l«fon it. 83.
»Gor. Tiskarna« A. GabrScek (odgov. J. Fabčic) tiska in zal.
[lovenci v Gorici
držaunozborske uolitue.
Pi nastopijo Slovenci v goriškem jj^lu za državnozborske volitve s rojim lastnim kandidatom, je bilo Lvno samo po sebi; istotako, da se rata v ta namen združiti na skupno L obe naši politični stranki. Izvoljen bil odbor iz pristašev obeh strank Slovenci v Gorici smo nastopili s tsdidatom gosp. Jernejem Kopačem. ko pa se je vse to godilo, smo dolžni Irazložiti javnosti, da bo vedela, kako Ljo klerikalci skupno delo ob tako priliki in kako daleč gre potrpež-rost naprednjakov.
Vsakdo bi bil pričakoval, da se iziti skupna volilna akcija tako*le: Od-k zboruje in poskrbi z agitacijo, z pmacijami,  z  oklici,  z  noticami v likih in skupnim proglasom kandi-t vse potrebno, da se omogoči lep kttop na voliščih za kandidata mest* ¦ Slovencev. Ali dočim dobri in razlili ljudje mislijo tako, so klerikalci ¦mgega mnenja: če njihova ne velja, naj vse vrag vzamef. Dr. Andrej  Pavlica se je bil pri-I na dan s svojim katoliškim delav-itva društvom, ki naj bi nagnalo mestne mMm za  priprave  k državnozbor-Ita volitvam.   Sestavil   se   j\e   »vo-froi« odbor, kateremu edinemu je pri-»jaia naloga,  poskrbeti vse kar po-poa do dneva volitve. Ali ne! »Kato-o« delavsko društvo je moralo zopet sati. Dr. Pavlici ni dala miru  »vo-Paa< žilica. Komaj se je v odboru m i-"lo na g. Kopača kot kandidata, je •fcal dr. Pavlica  »delavski shod«, to svoje »katoliško« društvo je povabil gostilno Attemsove palače na Kornu, tam so proglasili Kopača  za kandi-
PoroSilo o tem shodu v »Gorici« r31. dne 16. aprila t. I. je prav pod-l^kako   postopajo   klerikalci tam,
kjer je umestno le skupno postopanje. V poročilu čitamo, da je dr. Pavlica naznanil, da se je osnoval volivni odbor, kateri misli postaviti za kandidata g. Jerneja Kopača. Po teh besedah — pravi poročilo -- niso mogli poslušalci brzdati navdušenja.... Zdaj nastopi g. kandidat, dasi se je v odboru še le mislilo nanj. Potem je vzel iz Žepa dr. Pavlica še svoj predlog, katerega tretja točka se oglasi: »društvo (to je katoliško delavsko društvo) naj izrazi volivnemu odboru veselje, da se je postavil za kandidata mož, ki ga bode volilo vse delavstvo z navdušenjem.« Kako prelrigano je povedano.... »da se je postavil za kandidata mož....«
Pred shodom so govorili: jutri proglasimo Kopača za kandidata v mestu ; po shodu ao govorili: mi smo ga postavili za kandidata!                   r
Kopač je bil torej proglašen kandidatom na shodu katoliškega delavskega društva 14. aprila 1907.
Kaj tako se dela potoni, ko se je osnoval skupni volilni odbor, kateri edini naj bi bil izvedel vse do konca volitve? Kaj trtico je skupno delo?! Hvala lepa za tako skupnosti
Dr. Pavlica je prav računil na potrpežljivost naprednjakov, in ni se zmotil. Izšel je potem še »volivni« oklic, pisan prav po klerikalni maniri, in sledil je končno še shod v »Centralu«. Vse narobe! Odbor bi bil moral, ko je dognal svoje delo tako daleč, da bi bil čas za to, sklicati s toplimi besedami shod za v s e sloje mestnih Slovencev, na tem shodu bi bil proglašen kandidat, in potem bi bil sledil še topel poziv na volilce.
Ali klerikalci so mešali in zmešali tako, da je ostala v javnosti na vsem našem volilnem gibanju vidna klerikalna barva.
V vrstah naprednjakov je vrelo radi takega  brezobraznega   ravnanja,
ali vzdržali smo se, ker nismo hoteli klerikalcem napraviti tega veselja, da bi jim dali priliko udrihati po nas z lažjo in obrekovanjem. V »Soči« smo priobčili 9Volivnit oklic, sestavljen prav po klerikalno, in naprednjaki so šli volit klerikalca Kopača.
Tako daleč je Šla potrpežljivost naprednjakov, tako smo znali odbiti poskus za zdražbarije celo glede* volitev v mestu.
Tako pa, kot se je delalo od klerikalne strani, se ne dela, kadar se ima delati skupno. Tako ne sme biti nikdar več, ako hočemo kedaj v Gorici kaj doseči.
Nočemo pisati ostrega komentarja k temu, kar smo povedali, ker mislimo, da je klerikalno  ravnanje tako, da se obsoja zadosti že samo po sebi. (Konec prihodnjič.)
Izobrazbe na Koroško!
Z elementarno silo je dal tlačeni in teptani koroški Slovenec pri zadnjih volitvah duška svoji narodni zavednosti, stri je verige, v katere so ga s satansko zlobnostjo uklepali domači in tuji sovražniki, in vzdignil visoko na starodavnih slovenskih tlbh prapor slovenski. K dostojni manifestaciji vseh obmejnih Slovencev se je pridružil prvič zmagoslavno koroški brat, „ua tleh leže sovragov stebri stari!" Padle so tudi trdnjave Beljak, Maribor, Trst in impozautno se je vzdignil v očeh -elega sveta ugled teptanih, do sedaj zaniče-v;.uih. V stiskah in nevarnostih se pokaže pravi junak, vsaka smrtna nevarnost je za njega stopnica nakvišku k slavi.
Boj je bil ljut, ker je sovražnik brezobziren. Postavil si je za nalogo nas zatreti in iti črez naša trupla triumfalno pot k morju. V tem svojem neukrotljivem poželjenju je skoro pobesnel, kakor fanatiku so tudi njemu v dosego tega namena dobrodošla vsa sredstva. V zasmeh prosvitljenosti XX. stoletja se teptajo najprvotnejše in najsvetejše pravice vsakega Človeškega bitja od strani oblastev,
ki so poklicana čuvati red in pravo. Po za-; komi se obeša Slovencu ključavnica na usta pred sodnijo, po zakonu se trga od materinih prs slovenska deca in se zastruplja s sovraštvom do lastnega roda. Uprava in vlada ignorira naše narodne pravice, da še več, i naše človeške pravice: celo atentati na življenje se dogajajo pri svetlem dnevu.
Cim večji pritisk, tem večji odpor! V obupno, skrajno samoobrambo bi nas moralo to nečuveno nasilje že gnati, če bi Slovenec že od prirode ne imel toliko čuta dostojnosti. Zato naj bo tudi naš odpor dostojen, premišljen in vsled tega trajen. Prosveto proti barbarstvu, uma svitli meč proti kolu in kamenju, dostojnost proti pobesnelemu divjaštvu hočemo postaviti. Nesti hočemo izobrazho v najširše vrste ljudstva in ga vzgojiti k značajnosti in neomahljivosti, dati mu v roke orožje, proti kateremu bo paragraf samovoljnega uradnika in kol političnega agitatorja brez moči. — V ta namen naj nam služi slovenska knjiga. Zatorej se obrača akademična mladina koroška na slovensko javnost z udano prošnjo:
Priskočite nam na pomoč z denarnimi zneski ali z darili primernih knjig za ustanavljanje ljudskih knjižnic na Koroškem.
Slovenci! Vaše odkrito sočutje do zatiranih bratov naj ne izdoni samo v praznih besedah, ampak dejstva najzgovornejše pričajo o resnici besed. Vedite, da se širi naša najhujša rakrana, nemčurstvo, samo zaradi nevednosti in nezavednosti. Ljudsko knjiž-J niče naj bodo jez proti odpadništvu in po-nemčevalni šoli. Zavedajte se, da potrebujete na predstraži proti navalu nemštva zavedne, značajne in bistre boritelje, katerim je sveto to, kar vam, in katerih naj ne ločijo od vas visoke Karavanke, pa naj si bo po narečju ali zemljepisno. Omogočite jim i z-o b r a z b o, ki je predpon.; gospodarskega blagostanja. Nv> smatrajte svoje pomoči za milost, ampak za dolžnost in samoobrambo, ker okrepite z nami naj-izdatneje sebe. Osvežite na novo po hudi borbi do skrajnosti izčrpane sile, ne pripuščajte brezdelno, da se uleže sedaj živo plapolajoča navdušenost ob neizprosljivih, krutih razmerah
pajset let pozneje.
Nadaljevanje
h> f Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: ALEXANDRE DUMAS.   =
(Dalje.)
Najpoprej, moj dragi d' Artagnan, pustite me ¦irii 7, »gospodam grofom«. Če sem jaz vas imeno-' »vitez«, sem „toril to samo zaradi tega, da sem Predstavil svojim gostom, da bodo vedeli, kdo toda za vas, d' Artagnan, upam, da sem še vedno i °8. vaš tovariš, vaš prijatelj. Ali imate morda rajši paoatjemost, ker mene manj ljubite ? i "7 O! Bog obvaruj! vsklikne Gaskonec z onim r ntira mladeniškim ognjem, ki se tako redko najde
todeh v zreli dobi. 1 — Ostaniva torej pri starem, in pred vsem, bolj °QkritosrČna. Vse se vam zdi tukaj čudno, kaj ne ?
- Zelo, zelo čudno. «. - Toda to, čemur se najbolj čudite,  to sem jaz F ^ravi Athos smehljaje, le recite, da je res. I  """ Kes, nič ne tajim.
Ijj/"" ^ad sem še, kaj ne, vkljub svojim de vetrn« P«?    m Ietom» kaJ ne? In še mG  3e lahko  SP°"
lt*h . protno» odvrne d" Artagnan, hoteč tirati do 'tfioa Oc*ktftosrčnost, ki mu jo je bil priporočil ' n*8P*"otno, skoro vas ni mogoče več spoznati.
—  Ah! razumem, pravi Athos z lahko rdečico,] vsaka stvar se enkrat neha, d' Artagnan, kakor blaznost, tako kaj drugega.                                                |
— Tudi na vašem premoženju je zapaziti izpre-membo, kakor se mi zdi. Prekrasno stanovanje imate; ta hiša je seveda vaša?
—  Da; to je tisto malo posestvo, saj veste, prijatelj, pravil sem vam, da sem ga podedoval, takrat, ko sem popustil službo.
—  Imate vrt, konje, spremstvo. Athos se je nasmehnil.
—  Park obsega dvajset juter, prijatelj; dvajset juter, na katera pride tudi rastlinjak in drugo. Konja imam kar dva; seveda ne štejem zraven kljuseta mojega sluge. Moje spremstvo obstoji iz štirih gozdnih psov, dveh hrtov in še jednega lovskega psa. Poleg tega ni ves ta luksus namenjen meni, pristavi Athos smehljaje.
—  Da, razumem, odvrne d'Artagnan; za onega mladenča ga imate, za Raoula.
In d'Artagnan je pogledal Athosa ter se nehote nasmehnil.
—  Uganili ste, prijatelj, pravi Athos.
—  In ta mladenič je vaš prijatelj, vaš posinov-ljenec, morda vaš sorodnik ? Ah! kako ste se izpre-menili, dragi Athos!
—  Ta mladenič, odvrne Athos mirno, ta mladenič, d'Artagnan, je sirota, ki jo je pustila njegova mati pri nekem revnem župniku na deželi; vzredil sem ga in vzgojil jaz.
—  Gotovo vas ima zelo rad?
—  Prepričan sem, da me ljubi, kot da sem njegov oče.
—  In pred vsem vam je seveda hvaležen?
—  O! kar se tiče hvaležnosti, odvrne Athos, je ta na obeh straneh jednaka, toliko se imam jaz njemu zahvaliti kot on meni, njemu sicer ne povem tega, toda vam povem, d* Artagnan, da sem celo jaz njegov dolžnik.
—  Kako to? vpraša mušketir začudeno.
—  E, moj Bog! tako je! on je povzročil v meni izpremembo, katero vidite; jaz sem se sušil kot ubogo osamljeno drevo, ki nima na svetu nikake opore, in samo globoka, velika nagnjenost je mogla zopet okrepiti kali mojega življenja. Morda knka ljubica? bil sem že prestar za to. Prijatelji? nisem vas več imel krog sebe. No, glejte! v tem dečku sem našel vse, kar sem bil Izgubil; nisem imel več poguma, da bi živel sam zase, in tako sem živel zanj. Poduk je mnogo vreden pri otroku, toda vzgled je še boljši. Jaz sem mu dajal vzgled, d' Artagnan. Napake, ki sem jih imel, sem opustil, in hlinil sem kreposti, katerih nisem imel. Tako mislim, da se nič ne varam, d'Artagnan, Če trdim, da se naredi iz Raoula tako popoln pleme-nitaš kot je le to v naši obubožani dobi mogoče.
D" Artagnan je gledal Athosa z vedno večjim občudovanjem. Sprehajala sta se po svežem, senčnatem drevoredu, skozi katerega so silili redki žarki zahajajočega solnca. Jeden teh zlatih žarkov jo pal ha Athosov-obraz, in zdelo se je, da odseva v njegovih očeh ves ta topli, pokojni večerni ogenj.
V d1 Artagnanu tto je vzbudila misel na Miladv.
—  Ste li srečni? vpraša svojega prijatelja,
in ob morefcem molku in neumevanju od strani širSe domovine, ampak prilagajte temu ognju, da se razširi v velik kr e s, oznanjajoč celi domovini prerojenje in novo življenje. In ko bo v vsaki koroški vasici vrel neusahljiv in vedno svež studenec narodne izobrazbe, zavednosti in ljubezni do slovenskega jezika, potem se ne bo več glasil iz Koroške obupni klic: morituri vos salutant, ampak krepko in veselo bo odmevalo po domovini: Korotan gre na dan!
Blagohotni prispevki se objavijo v slovenskih listih in se naj izvolijo pošiljati na naslov: iur. Rafko Petrič, na Lešah, p. Pre-valje, Koroško.
Za slov. akad. fer. društvo »Korotan«:
iur. Rafko Petrič,          iur. Jos. Wieser,
tč. predsednik, __________».'..tajnik.____
DOPISI.
S Kanalskega. — (Prvak klerikalne stranke na Kanalskem.) —»Primorski list" z dne 23. maja 1907.  št.  81. navaja pod naslovom »Kratka pa resnična prigodbica" čin posestnika Karola Lenardiča na Pečini, da je razobesil tik svojega stanovanja zastavo na čast velezaslužensmu Gregorčiču itd. —• Kdor se je udeleževal shHov nar. napr. stranke, posebno onega pri Sv. Luciji, ko nam je g. dr. Franko narisal poti, po katerih nas vodi dr.  Gregorčič v prepad,  v pogubo, si bode pridevnik »velezasluzni" predstavljal krinki, s katero si pustne seme zakrivajo obraz. Vele-zaslužni gor, velezaslužni   dol;  tričetrtinska večina prebivalcev  slovenske  narodnosti na Goriškem ječi in stoka v sponah italijanskega nadvladja. Tu pa ni namena opisovati dr. Gregorčiča, temveč onega Karola Lenardiča, katerega si klerikalna stranka predstavlja kot uzor moža, M hrani v sebi najboljše ideje v blagor človeštva.
Ta Karol utegne postati še velika glava. Posestvo, katero poseduje, je  eno najlepših bližnje okolice. Ko so gradili po soški dolini železno črto, je bil v službi kot čuvaj skladišča dinamita. Seveda si je tem potem prislužil lepe novce. Prostor, kjer je stalo skladišče, je apneno-kamenit.  V notranjem   so praznine, koder se steka snežnica in deževnica; posebno ob več časa trajajočem deževju je čuti glas kapajoče vode. In ta domišljavi Karol je nekega  lepega dne zasanjal sladke sanje, da to  mora   biti  kaka draga kovina, najprvo je sanjal o srebru.  Želernica je bila končana. Karol pa je svoje sanje nadaljeval in  najdimo iskat srečo  v temne podzemske prostore. Delavci so sekali skale, smodnik je izvrševal svoje pogubno delo nad trdim neubogljivim robovjem  s  podvojeno silo. VsaM dan po končanem delu je naš podjetnik tiščal dalje časa uho na mrzle pečine ter poslušal notranji glas: kap, kap. kap.......  Denara ni
manjkalo. Ko je pošel zaslužek, pa posojilo, zakaj ne! saj Karol je posestnik, in kdor njemu posodi, ne stavi v nevarnost svojih kapitalov. Vendar pa je bilo živo srebro pregloboko in suhemu Karlovemu srebru ni bilo dano videti svojega sorodnika v daljnih podzemnih votlinah, ušlo mu je prehitro iz žepa. Ko se potok živega srebra le ni hotel in ni hotel prikazati, je misel na njega opustil in zadovoljil bi se, če bi mesto živega srebra tekel — petrolej. — Prijateljem in znancem je tudi povedal za ceno njegovega petroleja v kupčiji. Ti so bili seveda zadovoljni, ker on bi dajal razsvetljavo mnogo ceneje. Ker je denara primanjkalo poprej nego je prišla rud-' nina na prosto, je moral seveda v svojem rudniku za več časa opustiti delo.
Hudomušneži trde nastopno: Karol je kot čuvaj spal tudi. po noči ? bližini skladišča dinamita, ali recimo tam, kjer se nahaja sedaj rov, ki vodi v notranje prostore zemeljske oble, do bogastva, do sreče. Mnenje naše je torej, da ponoči, ko se naša zemlja zavrti na nasprotno stran in je Amerika s svojimi petrolejevemi rudniki nad na*ui, da odteka petrolej po razpoklinah navzdol, ker je tekočina. Karola tarejo dolgovi, toda petrolej se trdovratno drži svojega stanovanja. Sedaj pa se Karol ni spametoval, da bi se oprijel dola na svojem posestvu, ampak postal je. agitator nazadnjaškega klerikalizma. Ko je imel nad mlečezobi kaplanček v Ajbi shod, bilje Karol »gos. predsednik". V svoji bujni domišljiji je za gotovo prepričan, da po izvolitvi dr. Gregorčiča poplača država dolgove vsem, v prvi vrsti njemu. Tu se vidi, česa se poslužuje stranka, ki nosi naolov »katoli&ka". Kako lepo bi bilo, kaj ne, Karol, nič delati, celi dan ležati v senci, hoditi s kaplančkom na
shode; tu in tam tudi razvijati svoje talenta v vznesenih govorih, postati podjetnik rudnika, in kadar se na posestvo zavali breme dolgov, Gregorčič, plačaj! Zastava, ki je visela na črešnji, torej ni visela zato, da bo naznanjala prebivalcem Soške doline veselo vestfi), temveč jo je črešnja spre-, jela le zato, ker rada gleda, kako si Karol o poletni vročini nateguje lene ude v njeni senci. Seveda če dolga država ne plača, bode moral Karol zapustiti črešnjo in črešnja njega. Nadalje se dopisnik tolaži, češ, če so oni fantje, ko so nesli zastavo nazaj, kričali »živio Gregorčič", tedaj je Kanal le deloma »liberalen*. Lepo je gledati na drevesu zrele črešnje. kako se kosi in razna tičad veseli lepega in dobrega sadu, toda sam ne imeti
Jw|^AJi_^j^L_P^??^.Je.????t_.,*ok,^ neprijetno. Nositelji zastave so volili našega naprednega kandidata in ga bodo tudi v bodoče. Kanal je s čisto malo izjemo napreden in to tako gotovo, kakor je gotovo, da je dr. Gregorčič klerikalen. Toda Karol je gostoljuben. Doma ima sode vina na razpolago Za svoje prijatelje. Svoji ženski namigne in tekočina v sodu zdrkne na prosto, gostom v veselje. — Fantje radi pijejo in Karol ima dobro vino. Kdo bi torej ne zapel Ka-rolu na ljubo »živio Gregorčič"! Haditegapa ostane Kanal napreden in jamčimo, da ima čez 90% volilcev naprednega mišljenja. Lenardiča in par drugih pa prav iz dna srca privoščimo klerikalnim nazadnjakom.
IZ Rihemberga. — »Gorica'' z dne 28. pr. m. opisuje izid ožje volitve v tukajšni občini, ter stoka, ker se je število »neodvisnih" volilcev skrčilo. Tolaži se dopisunček s 294 zavednimi davkoplačevalci, kateri so privezali štrik velikemu zvor,'i, da bodo »odklenkali" naprednjakom.
Kdo je pošteno agitiral. in kdo je vodoma raztrosaval laži, podlo obrekoval svojega bližnega, podkupoval in teroriziral volilce, pokažejo obravnave, koje so naperjene proti nahujskanim backom. — Ako niso od Štran-carja nahujskani agitatorji opravili nič pri volilcu, pazili so na odsotnost istega ter se spravili na ženo. Dokaz pri Škrbčih, ko je od klerikov nahujskana žtaa raztrgala možu-volilcu glasovnico in ko je drugo dobil, zaprla mu obleko, da bi se ne vdeležil volitve tako, da so mu morali sosedje posoditi hlače, da mu je bilo mogoče iti na volišče. — Kaj bode pa odločevalo pri prihodnjih volitvah, pokaže bodočnost, ker mi sploh ne damo nič na prerokovanje našega »kaplančeta", kateri bi bil mogoče svoj čas bolje porabil v to, da bi bil prežal za kostanjem ter pazil na „lep vis-a vis" kakor s pisavo takih oslarij. — Na napade proti gosp. Bricu in hvalo njegovemu krstnika »divjemu Brejčetu" — ti duševni revi — ne odgovarjamo, ker mi je znano, da zna gosp. Bric sam stresti klerikalni prah s svoje suknje. Take lepe demonstracije, kakor smo jO priredili na večer ožje volitve in tako krasne razsvetljave, niso naši.nasprotniki pričakovali. Vse se je vršilo v najlepšem redu. — Znamenje, da smo na-prednjaM značajni ljudje in ne take podle seme, kakor klerikalci, kateri mažejo pragove naprednjakov z »zadnjimi" ostanki Štranearjeve turšice. — Dopisunček je videl na dovozni cesti na postaji samo vaščane, njihove žene in otroke. To pa ni čuda, ker se nahaja še malo časa pri nas in je bil isti večer tako oslepljen, da se je pri taki razsvetljavi zaril z glavo v našega zastavonošo. — Med tem časom ko je stal ta dopisunček na »videti" v »Via Vetturini", so mu ti šmentrani na-prednjaki »iiberrumplali" glavno stražo, jo razkropili teko, da nista niti dva njegovih vojščaka skupaj ostala.
Med klici: »Živio Štrekelj, živio polenta, — moka — turščak", culo se jih je tudi: »Dol z opravljivci, dol s flajdo itd." Mi se nismo vlačili po cestah kakor »paja-coti", ampak korakali s trobojnico na čelu — za njo naš pevski zbor ter peli in iali duška v proslavo naše zmage, med tem ko so nas kresovi in streli topičev od vseh stranij pozdravljali. Priznati mora dopisun »Gorice", da je bilo res lepo, ker to sam pripozna, da je zaspal in trdi, da smo se radovali do polnoči, med tem ko smo se veselili do dveh zjutraj in še dlje.
Iz MaihlnJ. — Kakor povsodi, tudi pri nas so bili neki „oštjarji" iz Mirna, da bi napravili shod, a žalostno se jim je posrečilo, ker ni bilo prostorov za nje; tudi g. nune je z njimi na čelu prosil, a vse zaman.,
Pred ožjo volitvijo to je na Binkoštni ponedeljek se je naš nune zagnal z vso močjo, da nam je razložil svoje mnenje; sicer smo je
vedeli že popred, kako ve on in botra po-strežnica agitirati, da Laharnar je dober kristjan; no, seveda, gospodična kuharica zeve, ker ni bila v treh letih trikrat pri sv. maši. Če e je šlo k sv. maš; in k pridigi, kakor je bila na drugi binkoštni praznik, to je agitacija, ko je rekel, da kakor je Kristus postavil, in da kakor oni postavljajo, da takšni so pravi in verni kandidatje, in ne kakor so oni brezverci, ker hočejo osvoboditi šole, da bodo razpela ven metali in da so za razporoko in da marsikdo pravi: ja, jaz se ne razporočim, o jaz tudi ne; rekel je nune, ali imate ženo? — ter je rekel dalje, da tudi Eva, ko je bila v vrtu, ni bila prisiljena utrgati jabolka, po- j tem pa je prišla kača in jo je prisilila, daje grešila. Med tem je šla polovica ljudi iz cerkve. Rekel je, da tisti, ki niso za takšne kandidate, je bolje, da ne pridejo v cerkev; vsaki dan je ubogi nune zlezel v kakšep ko-tič, da je dajal listke, kako naj se napiše na glasovnico, a v mnogih hišah je že pred njim j zlezel listek v pepel; za eno roko jih je dobil, j torej naj ima dovolj »zmage".
Na drugi dan zmage se je tudi tukaj proslavljalo zmagoslavje našemu poslancu Štreklju; godba je igrala po vasi; zažigali so se kresovi in ognji, pokali so topiči, navzoče je bilo vse občinstvo in županstvo in potem se je vršila domača zabava.
Pa tudi še sedaj naš nune nas ne pusti pri miru, nam je vse šolske otroke zaprl v šolo po eno uro, ker so kričali: živio Štrekelj in da so isti dan hodili za godbo; tako se znašajo nad ubogimi otroki, dasi ubogi otrok nima niti pojma, kaj je državni zbor; samo naj gleda nune, da se ne bodeino videli še kje drugod, ker menda ta nune že dobro ve; kje so taka pota; smo že dovolj siti tega pi-kanja v cerkvi in povsod.
Na 14. maja je dobil Štrekelj 139 glasov, Laharnar 7; dne 23. Štrekelj 168, La-hajnar 5; in to smo gotovi, da ako bi bila zopet volitev, bi dobil Lahajnar 1 glas.
Tukaj je Laharnar pred leti bil izvoljen častnim občanom, ker je hotel enega prejšnjega župana s sabljico sekati; potem je postal drugi župan, ker se je tresel pred tem junakom in je prosil starešinstvo, naj bi ga imenovali častnim občanom! Kakšna neumnost !
Iz Drežnlce. — Z brzino svet napreduje. Tudi mi nočemo ostati nazadnjaški; v onem tiru smo, kakor ostali svet. Da bi pa ne zabili na naš napredek, preskrbel je naš g. dopisnik za gradivo v »Prim. Listu" in »Gorici". Ta blaga duša v mačji obliki v sorodu z zvitorepko, hoče dokazati, da se je tudi tukaj vršil boj med strankami, v katerem so predrzno nastopali »liberalci". Klerikalci pa so držali križem roke, tem bolj so pa rabili očala in jezike, radi katerih bi bili lahko poslani na kosilo v Kobarid za železno mrežo, j G. dopisniku najbolj ugaja neki gostil-ničarček, katerega bi imel rad v deglednem ; času za svojega »purša". Zmešal mu je vse možgane, da pripeljal se je v svojem čolnu na prosto morje, kjer je mislil bom prevažal »kontrobant" neopazen. Vjet je vsled svoje neprevidnosti in izpostavljen strelom sovražniku. Torej tudi zvitorepko se da v past vjeti. G. dopisnik, danes Vam izročam samo pozdrav. Če se zopet vidimo, poljub in obliž na skeleče rane.
V Ladrtll pri Kobaridu. — Naš gospod nune na Libušnjem je sedaj ves strup izpustil zoper mene. Imenuje me tudi Podselja-novega pomočnika pri agitiranju. Ali to je laž ! Jaz nisem pomagal ne Podseljanu ne učiteljem, ne nobenemu dragemu; kar sem naredil, sem naredil iz svojega prepričanja. Nune pravi, da če ni nobeden drug za razporoko, sem jaz. Laž! Mene razporoka ali poroka ali oporoka nič ne briga. Potem pravi, da če ni nobeden, da bi vzel cerkvi premoženje, sem jaz. Ostudna laž! — V nedeljo hodim k maši; če imam, dam v mošnjo z namenom za vzdrževanje cerkve. Torej ne želim 7zeti cerkvi ničesar. Nisem nič nasproten cerkvi, ali nasproten sem pa nunčevemu žaklju; rajši kot nesti en krajcar k »ofru", ga vržem v Sočo, samo da ne pride g. nuneu v žakelj. »Primorski list" pravi, | da največji agitator je bil Podseljan in jaz, ali to ni res, kajti največji agitatorji so bili nunci, ki so napravili svetišča v hiše agitacije in sovraštva. — Naš gospod nune naj v prihodnje kaj lepšega sporoči »Prim. listu" ; vu primer o svojem napredovanju: da je napravil iz keplanije mlekarnico, iz mrtvaške kapele konjsko stalo, da je letos opustil procesijo k sv. Lovrencu, kako lahko opravlja svojo službo, vse na konju: previdavati na konju, k pogrebu na konju, beradnjo pobira na konju kot
kak prevzeten husar. Samo Bvete maše sfl„
bere na konju.  — Se veliko imam.
Pa pURtim
za drugo, Toliko naj bo v odgovor dopisu v »Primorskem listu"; rečem pa še, dandanes ne velja več rokus pokus ne pananje 0gUja pri zadnji hiši. Želeti je, da se ubogim kine-tom oči odpro, potem bi bili nunčevi bera! denjski žaklji prazni. — Mihašekli.
OV
je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo
katero ima prednost pred vsemi drugimi dra-
atiCnimi Čistil, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K2~
Pciarejanje se sodnijsko zasleduje.
Md|l-ovD Franc, fpnje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajSujoCe in ohrepCuCjoCe sta-roznajno sredstvo proti trganju in prehlanjenja vsake vrste. OpIr-. steklenica K 1*90 Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj i
Tuchlauben 9.
Zaloga v Gorici v lekarnah: G, Cristofolctti,
L. Gliubich, A. Gironcoli.
Domače in razne nouice.
V, isesskoiskl zlet»Prago. — v dneh 28.,
29., 30. junija in 1. julija t. 1. se bo vršil v Pragi V. vsesokolski zlet. Slovenska Sokolska Zveza priredi ob tej priliki poseben vlak, ki bo yozil iz Ljubljane do Prage po progi državne železnice. Vožnja tja in nazaj v III. razredu stane K 20*50. Tega izleta udeleži se tudi Goriški Sokol po deputaciji. Izletnike je treba takoj priglasiti Slov. Sokolski Zvezi radi posebnega vlaka in pa da nam preskrbi Zveza legitimacije. Legitimacije so za vse izletnike posebno Sokole velike važnosti, kajti z isto združene so mnoge ugodnosti, tako prost vstop k vsem vežbam in nastopom, brezplačno skupno prenočišče itd. Legitimacija stane K 4'—• za osebo. — Vsa nadaljna pojasnila daje tajnik „ Sokola" A. Jakše v »Trgovskem domu".
Za »Narodni , Sklad" je nabrala vesela družba v gostilni Mavric v Cerknem znesek 6 K.
Za Župana v Skriljah je bil izvoljen fX pr. m. g. Franc Krav o s, pristaš naše napredne ljudske stranke, in 4 podžupani: napredna večina. Čestitamo.
Smrtna kosa. — 23. pr. m. je umrl v Materiji tamkajšnji nadučitelj g. Štefan Debenjak. Pokojnik je bil jako blaga duša. Preostalim
Umrl je dijak sedmega razreda tukajšnje realke Ofco grof Panigaj, sin furlanskega deželnega poslanca grofa Panigaja y Škodovaki.
Ufflrl je v Gorici poštni ravnatelj Ivan Jakimovič iz Stanislava v Galiciji. Pris>- se je zdravit v Gorico v bolnišnico usmiljeni bratov pred 3 meseci.
Pevsko in bralno društvo »Naš prapor" y Pnil
vabi na veliko ljudsko veselico, katero priredi v nedeljo, dne 2. junija t. 1. ob 3. uri in H pop. v prostorih gosp. Alojzija Fogar, na k* teri se bodo izvajale sledeče točke: Petj*i igra, godba, ples. Velika predstava umetna ognjev. Vspored veselice: 1. Komel: „ Klic bi boj", poje možki zbor domačega društva. -2. Fučik: »Triglav", koračnica, svira vojažk« godba. — 3. Komel: »Za Hrvate slave« brate", poje možki zbor bral. in pevskegi društva iz Št. Andreža. — 4. Lehar: vab?** iz operete »Piskrovea«. — 5. Sachs: a) »^J11 biči pod okno", b) »Slovo", poje oktet „Slo^ bral. in podpornega društva" iz Gorice. —J „0j slovenska žemljica", svira godba. — ¦*• Plezanje na drev po dobitke. — 8. Alešov« I.: »Nemški ne znajo", burka v enem de janju. — 9. Ples. 10. Makuc F.:*Velikap«* stava umetnih ognj , r po sledečem vsporetli Pozorni strel (zače >W*:  - bomb* in raketo«
—    Trikot (kolo) - I. baterija raket -Bombe in raketoni — Nevihta v koles« -II. baterija raket — Bo -ubo in raketoni -" Ples čarovnic, (kolo, glavni ogenj) — Vel* baterija rimskih sveč — Dvojna vrefe"^; katera se spremeni v velikanski zračni M;y; cvetlic — III. Baterija raket % nevihto, bon>» in zaključnim strelom. Vstopnina k vese'1 40 v, 1. sedeži 1 K, II. GO v, III. 20 v. H* se vrši v venčkih 6 komadov 1 K.Posai«^ listki 20 vin. K obilni  udeležbi uljudii« v*.
—  odbor.
(Dslje v prilogi.)
Mi JM' it. BI. i dne 1. junija 1907.
------Skl6P ŠOlSkfiB* '8,a nft tukajšnjem ženskem
MteljišCu bo dne 22. junija t. i. *    oit sklepu SOlSkega leta prirede kot obiCajno rski učiteljiščniki svoj koncert, in sicer k°Trstu P" Sv. Ivanu dne 14. julija t. 1. — VatanCui vspored se obljavi svoječasno.
»Narodne Prostete". — Nekateri
Ni idreso
206ppdJe   0bisk0Valci
nazaj, ali oni, od katerega jih je zahteval, ni hotel nič slišati. Ubogi kaplan je nagovarjal po Bukovici ljudi, da so Sli nad onega, naj vrne karte g. kaplanu. Pa vse zastonj. — Pravijo, da so našli karte sedaj nekje v travi. Dopisnik dostavlja, naj pazijo na tistega fantiča, kadar pride v njih hiše! -*. J* POlnl^ predale „S0fie"? -:: '»Primorski list"'   p8ej   da ~p1fliiifo~~p>edaT#!"""JSoČe"   —
»zgolj falotje in   barabe najnižje •vrste".
Predale  lista  polnijo   uredniki  in
s o t r u d n i k i. — Za  »ialote"  in »barabe"
Pros^tine" ;čHa|nke fjjlo grdo navado, da se v bralni sobi ne-fnlmno in brezobzirno, moteč s tem druge " jitanju, pomenkujejo med sabo, kakor da rj bili doma V svoji hiši aH  v oStariji.  Ta
Ida ie videti že tako udomačena, da je                                          m
Z pričakovati; da bi dotični gospodje sami be s p o s v e č e n i m piscem še pošteno po-J[ do spoznanja svoje netaktnosti.   Zato ! ™™™   v isti  st™lkl zme™ -p"m- hst" L Prosveta"   poskrbi, da bodo na  to  pri-jjo opozorjeni.   In še nekaj! Nič manj ne
ti eitateljar ča nekateri potrkajo na vrata, «dno vstopijo v bralno sobo, pri vstopu 4^0 pozdravijo in potem vsi zbrani Čitatelji tlfflOtako glasno odzdravijo. In to se ponavlja
m® minuto za minuto, kakor kdo prihaja
Jodhoja. Tudi tako   pozdravljanje  naj   se
ri;tL Vsak naj gre mirno  na svoje  mesto
i*širno spet odide. Če hoče koga pozdraviti,
iMie P86 pozdrav z molčečim poklonom. Član »Prosvete."
tata lekarne v Gorici ne ho. — Precej
cisa so tekla prizadevanja za šesto lekarno riiorici. Ali glede" na določbe novega zatona je razveljavilo ministerstvo yse dose-iljnjp ukrepe gledt5 šeste lekarne.
TuriSfOVSfCl llak bo vozil od jutri naprej S. sept. t. 1. ob nedeljah in praznikih Iz Ljubljane v Trbiž. Odhod iz Ljubljane ob 45« zjutraj, na Jesenicah je ob 0.47 zjutraj, v Trbižu pa ob 8.02.
Toča je pobila v torek zvečer v Moši in Morencu pri Moši. Škoda je precejšnja.
V morsko kopališče vBradežu je sprejetih '»; etrok iz Goriško-Gradiščanske, 10 iz Sle-aje, 5 s Koroškega, 49 iz Štajerske, 28 s Kranjskega, 27 iz Tirolske. Kopališče za etroke se otvori % julija.
0 klerikalcu. — Kaplan Kirchsteiger, ki je spisal sloveč roman »Pod spovednim pe-itom", je govoril pred volitvami na nekem >hodu na Dunaju obširno o klerikalizmu. Mol drugim je rekel: »Klerikal izem je podoben  avtomobilu,  ki  hitro
I-teže, Kdor se postavi na pot, ga potoži. Bencin, ki ga kuri, je ue-most onih mnogih ljudij, kimu daj«« a o fi, da se vozi čez druge...." L? Orehka. — Hliš Franc, vikar v Orehku, ]o jp staknil, ker je rekel naprednemu Petru itacinu „lumpu; za to rožico iz njegovega Simoninega leksikona je bil obsojen od sod-aje v Cerknem na 10 K globe oz. 24 ur zapora. Dekan Kuavs je izbruh tega duhovnika odo-»•val, rekoč, da se naprednjakom sme reči jlump". Le tako demoraliznjte ljudsvo, pride ie čas obračuna ! Istotako je bil obsojen Jože Maori, Vrh Zakriža, ker je Petra Štucina sušil, na 30 K globe oz. 3 dni zapora. To je j i«i faržke gonje. Ljudstvu treba odpreti oči!
i Prisega PO Ceni, — Na praznik Vnebohoda ?¦ bi! prilepil nekdo v Dol. Vrtojbi pred Ma-- n?evo iiišo pri cerkvi lepak s takole vsebino: sosedje! Ako bi se nam bral danes političen S»tirski list pri maši, namesto pridige, poj-aao vsi ven ta čas, ker tam je kraj svetosti 1 ne za politično agitacijo". Duhoven je vzrojil kot strupen gad ter je napadel tam mimoidočega g. Maraža strupeno, držeč 3 &te kvišku v zrak prisege. »Vi, Vi,iMaraž, ''•* to napisal! Stokrat prisežem. Poznam ^o pisavo itd." Stopil je vjničo kaplana in l^narja k Bilj iz voza t>-   ietei k sosedu
#  stoiico, da je  dosegel lepak, ga odtrgal,
*  smuknili so v voz nazaj vsi trije ter se $J»H.. ovajat!
HataiiM »Primorski list". — »Min. list"
f»Meva, naj „Soča" pove ime onega duhovnika v gorah, ki je zmerjal svoje duhovnjane '»kramenski k..., hudičevi ste, norci, osli, ^i8 itd. — češ, da to ni res l Ali res je, fe! Tako res, kot tista notica, zakaj je Jek» župan postal klerikalec. Za-fi n »Prismojenček* ni nič radoveden glede u ,lrugo notice?
^*aj pride dr. Pavlica k nam; nasitimo ^vo radovednost tako, da ne  bo nikdar
»
h spraševal, kdo je ta in oni! u,  ^Ptanaie karte, —  Iz Bukovice nam pi-'?°> da je bil nekdo pri g. kaplanu vBiljah, kJer Je videl karte ter jih s seboj vzel, ka-* se govori okoli. Mislil je, da so kapla-
1,6 karte bolj srečne kot druge. Ko je ho-8- nune igrati na karte, jih ni bilo nikjer.
branil sobi, in
8e je, da je  bila  sraka v njegov llnJ<U v Bukovico.  Zahteval je karte
menimo. V isti številki zmerja »Prim. list' Gabrščeka s »p a n t a 1 o n o in". — Urednik »Primorskega lista" je dr. Andrej Pavlica.
___0 pOSlailCU ŠtrekljU so lagali najuesramneje
po »Prismojencu", »Gorici" in po »Slovencu". Strašili so z razporoko, z brezversko šolo itd., lagali so klerikalci, da Štrekelj izžene križ iz šole, da se bodo ljudje ženili in možilika-kar bodo hoteli, itd. — ali sedaj pa piše | »Slovenec", da se Štrekelj ni nikdar izjavil za razporoko, za brezversko šolo in za ločitev cerkve in države. — Tako je »Slovenec" postavil na laž samega sebe in vse dru^ klerikalne sleparje, ki so toliko in tako peklensko lagali o Štreklju.
»Reorganizacija" klerikalne stranke u Goriškem.
— Včerajšnji »Slovenec« naznanja v Članku iz Gorice ,. Volitve na Goriškem", da se izvrši reorganizacija klerikalne stranke v naši deželi. Torej zopet za nami! Kakšnega vraga so počeli, ko se je reorganizirala narodno-na-predna stranka! Sedaj hočejo reorganizirati sami svojo zanikemo stranko. Volitve so pokazale, da je klerikalna stranka za nič. Nikak program, nikako delo — ampak sleparija, zloraba vere in cerkve, laž, obrekovanje in pa vsi hudiči so morali pomagati, da so »zmagali" v dveh okrajih. — Ako postavijo kak nov program aH sploh kaj »reorganizirajo", bo to le navaden švindl, ker Gregorčič in druga kompanija ostanejo stari grešniki in lenuhi, kar se tiče pravega narodnega in prosvetnega dela. — Posebno se laskajo agrar-cem. Kaj imajo ti pričakovati od njih, vedo dobro; saj je glasoval dr. Gregorčič proti kmetom v državnem zboru, in v deželnem se za resničue koristi kmetov niti ne zmeni, pač pa meče ob takih prilikah naprednim poslancem polena pod noge. »Reorganizacija" ima prav namen vloviti agrarce v klerikalne zanjke. Kdo se vsede na te Hmanice? Najbrže nobeden razsoden človek!
Dražba lova. — Dne 8. junija ob 9. predp. se oddaje pri tukajšnjem okr. glavarstvu občinski lov „Črniče nad cesto". Vzklicna cena 200 kron. Pogoji se lahko poizvedo pri tem uradu.
Veselica v Štanjelu. — Dne 16. t. m. se
bo vršila v Štanjelu na Krasu veselica, pri kateri bo sodelovalo dramatično društvo iz Trsta. Svirala bo vojaška godba.
Sama laz jih Je I  —  Danes nam došli
»Slovenec" in za njo »Gorica" lažeta, da je govoril v Komnu Gabršček, da je na Štajerskem izvoljen Roš. tn to svojo laž spremljate s surovim norčevanjem. Resnica je ta, da je Gabršček v Komnu pokazal nesramnost klerikalcev, ki so blebetali, kako osamljen bo Štrekelj v državnem zboru ~ prav tako, kakor so skušali omajati zaupanje v Hribarja, češ, da bo osamljen tudi on, na Štajerskem pa, kako osamljeni in brez moči bodo Roblek, Ježovnik in Roš. — Toda bela Ljubljana je izvolila Hribarja, Kraševci Štreklja, Štajerci pa Robleka in Ježovnika. — Tako je govoril Gabršček. Torej del govora se tiče farške gonje pred volitvami, del pa i z v o 1 i t v e.
—  Za pametne dosti! TrgtiVSkl ŠOli V BOriCi, — Na prijateljskem
sestanku trgovsko-obrtnega društva v sredo je bilo govora tudi o trgovski šoli v Gorici, o kateri smo mi že priobčili obširen članek. Tr-govsko-obrtno društvo namerava sklicati izreden občni zbor, na katerem bi se protestovalo proti temu, da ima biti trgovska šola le laška.
—  Glede na to pribijamo, da Gregorčič in slovenski deželni odborniki so zadovoljni s tako trgovsko šolo, kakoršno hočejo Lahi; če dajo Gregorčiču le par sfotakov za kak »trgovski tečaj" v »Šol. Domu", pa prepusti trgovsko šolo Lahom, in nič ne bodo pomagali protesti. Deželni zbor je d- h za trgovsko Šolo 6000 K prispevka brez vsakega dostavka; deželni odbe. se bo s trgovsko. zbornico in vlado samostojno pogajal, to pa gotovo ne v prilog Slovencem. Lahi so na najboljši poti do laške trgovske šole. Pri nas pa je vedno vse narobe. Klerikalni kolovodja Gregorčič zavozi, ker ga tišči pogodba s Pajerjem, sklene
se kaj proti Slovencem, potem se pa prizadeti zdramijo ter hočejo iskati — kakor tudi v tem slučaju — pomoči pri krivcih: dr. Gregorčiču in pajdaših. Naravnost smešno je pričakovanje, ila bi Gregorčič in kompa-njoni kaj storili proti temu, da se ne uresničijo nakane Lahov glede trgovske šole! — Tu je treba mačeti radikalnejše delati ter udariti, kakor se spodobi in kamor tiče!
Današnja »Gorica" je zopet polna skrajnih surovosti prav po vzorcu »Slovenca". V Komnu je bil »sprevod pijanih barab", ko so pošteni Kraševci slavili Štrekljevo zmago. — Zaletava se nesramno v poslanca Štreklja, blati Gabrščeka na skrajno surov način, perfidno napada dr, Gregorina, Kraševce, Kobaridce in celo vrsto Cerkljanov. — Goriški Slovenci, kako dolgo boste še prenašali te skrajne podlosti Gregorčičevega glasila?! Ljudje, ki pišejo »Gorico", zaslužijo pošteno plačilo. Dajte jim ga!
Vodnjak na Ajševici- — Goriški magistrat je napravil vodnjak na Ajševici. Ali voda je preslaba, umazana je tako, da je ljudje ne morejo rabiti. Magistrat naj se pobriga, da pridejo prebivalci v Ajševici do dobre vode! Drag kandidat je bil Peter Laharnar. Klerikalnih agitatorjev je kar mrgolelo po Krasu in Vipavskem. Vsi so zahtevali veliko plačilo. Klerikalci so plačevali za jedačo in pijačo, podkupovali so ter trosili denar, kakor da so nabrali cel kup tisočakov v volilne namene. Vrhu tega je imel Laharnar dopust. Vlekel je visoko plačo, delal pa ni nič. Torej klerikalna stranka je trosila tisočake za Plahaj-narja, vlada ga je drago plačevala, čeprav ni nič delal; zares drag kandidat je bil Laharnar, in končno Še izvoljen ni bil. Toliko denarja po nepotrebnem za črnega Petra! Ni čuda, da se klerikalci žalostni radi izgubljenih denarcev.
Župnik na VegrskeiR, znani Berlot, je bil jeden najhujših ob času volitev. Samovoljno je podpisoval glasovnice, pretil s pogubljenjem; v cerkvi so morali Čakati ljudje, in v zakristiji so se podpisovale glasovnice. Na Vogr-skem je tudi nekdo volil za svojega brata. -- Torej vse polno pregreškov proti volilnemu zakonu.
BatUjSkl fantje napadajo g. Virgila Topli-karja radi notice v »Soči" z dne 25. t. m. glede plesa na katoliški podlagi. Na prošnjo g. Toplikarja potrjujemo, da on ni pisal omenjene notice ter sploh ni ž njo v nikaki zvezi. Kdor mu kaj očita radi one vesti, mu dola krivico.
Zahvala. — Bralno in pevsko društvo v Št. Andrežu zahvaljuje sledeča društva za njih trud in požrtvovalnost ob priliki veselice dne 26. maja t. 1.: Bralno in peysko društvo »Nada" v Sovodnjah, »Slovensko Čitalnico" iz Solkana, »Pevsko in tamburaško društvo" iz Št. Andreža, »Slovensko bralno in podporno društvo" iz Gorice ter g. Pertota za njegovo požrtvovalnost in trud. Nadalje zahvaljuje g. dr. H. Turno za preplačilo 2 K.
Telovadno društvo  »Sokol" v Idriji priredi
jutri 2. t. m. vrtno veselico  pri br. Premer-steinu v Jeličnem vrhu.
Pevsko in tamburaško društvo v Štandrežu priredi dne 30. junija t. 1. tekmovalno veselico za dobitek 50 litrov piva.
Društvo poštarjev za Kranjsko, Primorsko  In
Dalmacijo je zborovalo 27. pr. m. v Gorici »pri Jelenu".  Iz  poročila je   razvidno, da se je j društvo živo  brigalo za zboljšanje  položaja | poštarjev. Razpravljalo se je o raznih podpo- j rah. Dalmatinski poštarji se ločijo od društva ter ustanovijo svoje. Odstopi se jim V« skupnega premoženja. Društvo se bo imenovalo odslej:  društvo  c. kr. poštarjev  in poštnih odpravnikov.. Predsednikom je bil izvoljen g. Modic, poštar v Litiji.  Radi sprejetega predloga, ali  naj  se  sedanje društvo razpusti in pristopi k centralni organizaciji, se bo vršil v kratkem izredni občni zbor v Trstu.
Kotel jO POČII v Moserjevi tovarni. Gorka voda je brizgnila delavcema Jos. Brajdotu in Francu Sokolu po obrazu, rokah in prsih ter jih poškodovala, vsled česar sta morala iti v bolnišnico.
Doroherška »ladtaa priredi v nedeljo dne 9. junija t. 1. javni ples na prostoru pri »Zlatem levu". Pri plesu bo sviral oddelek godbe iz Prvačine. K obilni udeležbi uljudno vabi dornberška mladina.
Aretirali SO 35-letnega Ivana Mužina iz Gorice, ker je poneveril svojemu gospodariu, D. Madile, svoto 72 K.
Opozarjamo na oglas »Triglav«, hotelska družba z omejeno zavezo na Kranjskem.
Listnica. — Nekaterim gg. dopisnikom: Pride vse na vrsto.
Odprti lekarni, — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Gironcoli-Pontoni.
Ponočna služba v lekarnah. — v času od
2. do 9. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Gironcoli-Pontoni.
^e ^^^cr^^er^er^
ScMct,
ovo
MILO
je najboljša!
V kuhinji in hiši se vse, kar se sploh čisti z milom, čisti izrecno le s ..Schichtovim milom". To milo je najboljše, posledica večletnega vestnega preiskavanja; ima posebno, izvanredno čistilno moč, je jamčeno čisto in popolnoma prosto škodljivih primesi. Brez skrbi se torej rabi za vse čistilne namene ter se rabi tudi, če je navadno milo prepovedano, kakor tudi, če je treba pri rabi pozornosti.
Prauo le z imenom ,,Schidii'\
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti,
KomercIJelna seja. — Dne s. junija 1.1.
se bo  vršila pri  c.  kr. prometnem  uradu ^ državnih železnic v sobi št. 24. komercijelna seja. Interesente se uljudno vabi. ¦— C. kr. prometni urad.
Razstava Stavbenih in v to stroko spada-jočih del je bila otvorjena včeraj na slovesen način v tukajšnji trgovski in obrtni zbornici. Udeležil se je otvoritve tudi namestnik Hohenlohe.
Kongres voditeljev zavodov za pospeševanje obni
se je otvoril včeraj v Gorici po otvoritvi razstave stavbenih del. Navzoč je bil namestnik Hohenlohe. Navzoči so zastopniki takih zavodov in trgovsko-obrtnih zbornic iz raznih avstrijskih dežel, tudi iz sosedne Kranjske.
Okrajna posojilnica v Bovcu, reglsirovana zadruga
2 neomejeno zavezo. — Računski sklep za osmo upravno leto 1906. kaže: Zadružnikov je pristopilo 54 z 54 deleži, zadružnik je odstopil 1 z 1 deležem, zadružnikov je ostalo 292 z 356 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 70, vrnilo 36, obstoji še 406 knjižic z& 298.387 K 18 vin. Posodib se je na novo 64 zadružnikom 102.259 K. Vrnilo je posojilo 15 zadružnikov, ostane še 225 dolžnikov, ki dol-žijo 265.266 K 76 vin. Reservni fond znaša 5092 K 10 vin. Čisti dobiček leta 1906. 1709 K 78 vin. se pridene reservnemu fondu, ki bode znašal 6801 K 88 vin.
Promet je bil ta-le: Vseh prejemkov je bilo .  .   191.283 K 37 v,^ vseh izdatkov pa  ...  ¦   189.547 »  36 ; torej skupni denarni promet 380.830 K 73 v.
Posojilnica je član »Zadružne Zveze v Celju", katera izvršuje zakonito predpisane revizije. — Posojilnica uraduje v Bovcu ob četrtkih od 1. do 4. ure popoldne.
Posejllilca v Selu na Vipavskem, reglsirovana zadruga i neomejeno zavezo. — Računski sklep za
osmo upravno leto 1906. kaže: Zadružnikov je pristopilo v računskem letu 1906. 21, izstopil je 1 zadružnik, ter šteje posojilnica s sklepom računskega leta 160 članov, z ravno toliko deleži.
Vseh prejemkov je bilo   .  .   53.948 K 84; „   izdatkov    »   „      •  .   52.527 „   73, torej skupni denarni promet 106.476 K 57 v. Hranilne vloge se sprejemajo  od  vsakega, če tudi ni član posojilnice in se obrestujejo po 4«/,%. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega. Posojila se dajejo na za-dolžnice proti 6% obrestim. Reservni zaklad 1. 1905.   ...   K 1767--56 Čisti dobiček 1. 1900.    -  .  .  . .,    408-27 Skupaj   .   K 2175-82.
Izvozni trg v Gorici. - 30. pr. m. je bilo
[• na izvoznem trgu:  510 kvintalov črešenj po
Jutri vsi k veselici in predstavi umetnih ognjev v Pevmi!
22 K kvintal;  30   kvintalov  špargljev  po j 30 K; 90 kvintalov graha po 18 K; smukvic 1 kvintal po 70 K;  krompirja  0.60   kvint. po 40 K.
Včeraj je bilo na izvoznem trgu 280 kvintalov črešenj po 22 K; 20 kvintalov Špargljev po 44 K; 1 kvintal krompirja po 36 K 5 graha 70 kvintalov po 22 K; smukvic 0.80 kvint. po 70 K.                                        i
Kongres za bombažno industrijo je  dovršil \
svoja  dela dne 29. pr. m. Prihodnji kongres se bo vršil v Parizu leta 1908.
Razgled po suetu.
Državni Zbor bo sklican na dan 25. junija J, L —
Cesar i Budfinpešll. — V Budimpešti bodo velike slovesnosti v proslavo 40 letnice kronanja ogrskega kralja. Cesar pride v Budimpešto baje 5. junija.
85 socljalnodemokratlfinlh poslancei bo v novem državnem zboru sedaj, ko je izvoljen v Tarnopolu soc. demokat Ostaperuk.
Slovensko gledališče i Trstu. Drevi bo v „Nar. domu" v Trstu na povabilo tamkajšnjega dramatičnega društva razgovor o ustanovitvi pravega slovenskega gledališča z angažiranimi igralci, rednimi predstavami ter o ustanovitvi dramatične šole.
Vsllho narodno slailje v Pazlnu bo dne 9.
junija t. 1. Vršila se bo glavna skupščina družbe sv. C. in M. za Istro. Na skupščino pridejo tudi državni poslanci Spinčič, Mandic in Lagibja. V Pazinu se delajo za vsprejem velike priprave.
Izobraževalno, zabavno  In  podporno  društvo
„ZVBZdaB na Dunaju priredi v nedeljo 2. rožnika 1907. izlet na Giesshiibl ob j. ž.
Laški duhovniki za Bartollja. - Ob času prve volitve so agitirali iaški duhovniki proti laškemu liberalnemu poslancu Bartoliju, ob ožji volitvi pa so agitirali zanj proti Laginji. Bar-tolija so slikali prej v črnih barvah, na dan ožje volitve pa je bil kar nakrat vreden njihove agitacije in njihovih glasov. Klerikalna stranka je bila izdala poziv, naj glasujejo njeni pristaši za Bartolija. — Torej so katoliški možje glasovali za liberalca: to je brezverca, framasona itd. proti dr. Laginji, zoper katerega so šli socijalisti v boj, češ, da je preveč klerikalen. Ali ne bodo fer-damani tisti laški katoliški možje, ki so šli proti Laginji za laškega liberalca ?!
Se pač vidi povsodi, kakšen švindl uganjajo klerikalci v boju proti liberalcem: naj-prvo so vsi proti njemu, kdor bi glasoval zanj, bo ferdaman in hudiči ga bodo trgali — čez ¦sar dnij je pa tisti liberalec tako svcl, da agidrajo zanjin glasujejo.
Za splošno volilno pravico na Ogrskem, —
Kadar pride cesar v Budimpešto, nameravajo socijalisti pred postajo demonstrirati v prilog splošne volilne pravice.
SaBMIMr. — Bibiči iz Barkovelj pri Trstu so potegnili iz morja truplo samomorilca, nekega vpokojenega kapetana družbe Lloyd. Pokojnik je trpel na tem, da ni mogel spati, kar ga je gnalo baje v smrt.
Slovenci na Ogrskem. — Medmurski in prekmurski Slovenci si nameravajo ustanoviti svoj list. Časnika je ogrskim Slovencem živo potrebno. Pozdravljamo namero.
Cene avtografOV. — Na neki dražbi avto-grafov v Parizu se je prodalo drobno Napo-Ifonovo pisemce za 5500 frankov, pismo Edvarda VII. za 80 frankov, pismo cesarja Viljema za 30 frankov, carja Nikolaja za 25 frankov, Oskarja II. pa za 13 frankov.
Napad na Škofa. — V Lublinu na Ruskem je 30. t, m. blizu cerkve nekdo z revolverjem
vstrelil na tamkajšnjega katoliškega škofa. Ker ga ni zadel, ga je napadel z bodalom in ranil na roki. Zločinca so prijeli.
Rodbinska drama na Prašek  —  43-ietni
Fran Germek s Proseka je prišel v ponedeljek v jutro v mestno bolnišnico v Trstu. Imel je 5 ran na prsih, o katerih je rekel, da mu jih je zadal njegov sin Josip. Res je, da se je bil Fran Germek v nedeljo zvečer ] spri s svojo 45-letno ženo Frančiško in jo pretepal in lasal, na kar je priskočil v bran j matere sin Josip. Odšla sta potem od doma z očetom, a na polju sta se sprla in tedaj je Josip ranil očeta z nožem. Nihče pa ni smatral rane za nevarne, ker je oče šel sam peš s Proseka v Trst v bolnišnico. Še le v ponedeljek zvečer so zdravniki v bolnišnici kon-statovali, da je ena rana jako nevarna in so ranjenega Germeka vsled tega operirali. A bilo je že prepozno: ob 11. uri zvečer v ponedeljek je Fran Germek umrl.
Jako čudno je pač, da niso zdravniki takoj zapazili, da je ena rana nevarna življenju ranjenca.
Velik protiklerikaien shod v Milanu se je vršil
na inicijativo visokošolcev 30. pr. m. Udeležilo se ga je nad 3000 oseb.
Strjenje krvi Itd. zdravi: P. Ziervas, Kalk pri Kolinu št. 244
Gospa G. v M. piše: „Uaše sredstuo mi je hitro pomagalo."
Božidar Božič
pek In sladčlčar
Sv. Lucija ob Soči
Priporoča   različne   fine   likerje,   vino v steklenicah itd. iti*.
Mladenič star 28 let, lepe zunanjosti, i z gotovo eksistenco, se želi seznaniti z gospodično, ali mlado vdovo v svrbo ženitve.
Besne ponudbe z fotografijo je pošiljati do 15. t. m. pod šifro „S" post. restante Gorica št. 3.                                                     !
Oklic.
Naznanja se, da se poročita rudar Andrej Žagar, stanujoč v Rauxel-u, Viktorstrasse 5, zakonski sin rudarja Josipa Žagar in Elizabete roj. Šulin, prvi stanujoč v Megede, poslednja v Žagi, okraj Tolmin na Avstrijskem, in zasebnica Katarina Roth v Rauxel-u, Viktorstrasse 5, zakonska hči delavca Josipa Roth in Katarine roj. Žagar oba stanujoča v Žagi na Avstrijskem.
Morebitni zadržki naj se v teku dveh tednov naznanijo podpisanemu uradu.
Rauxel 23. maja 1907.
okraj Dortmand — Prusko.
Uradnik kralj,  civilnega urada  v Rauxel - u
Krtiger.
Prilika!
Prilika!
Prepričajte se z naroČilom za posknsivjo o posebni vrednosti različnih predmetov, katere nudi importna tvrdka za kolesarsko industrtfo
Dunaj,   I.  Stubenring  6.
Ne dajte prednosti kričeči reklami, ampak prepričajte se:
Prima - zraCne cevi gld. 1-50. 1-75. rudcči gld. 2"— in više. plaŠCi prve vrste nikak izbirek gld. 2-75 in više. acetilen • cvetilke po gld. H?o. nova kolesa na verigo Va" deljena ca 40 in 46 zob po 40 kraje.; trakovi za krpanje plaščevpo 15 kraje. krmila, polzakrivljena z 28. 24 in 25 mm dolgim steblom gld. 1*20, zaponke za hlače po 2 kraje. kupe od 95 kraje, više, nova kolesa z 1- letnim jamstvom gld. 4750, kakor vse potrebščine po čudežno nizkih cenah. Vsake vrste popravila, emajli-ranje, poniklopanje itd. se izvršujejo v lastnin delavnicah točno, ceno in hitro. — Zahtevajte katalog. Razpošilja se vsak dan.
Importna  tvrdka  za  kolesarsko  industrijo
Jiaj ,1. Stntarii l
Koncentriran sirup iz saseparile.
Ta sirup je izdelan na poseben menjalni način ter vsebuje vse kre-pilne snovi sasaparile in sladkih korenin. — Deluje izvrstno in v vspehom pri krvnih boleznih.
Ceno 1 steklenice K 140.
Ravno isti sirup po način potassio-
protojoduro K 1*60.
Dobiva se edino le v
lekarni CRISTOFOLETTI,
u Gorici na trauniku.
Postavno zavarovano!
Vsako  posnemanje se kaznuje! Cdino pristen je samo
?liierry-jev balzam
z  zeleno nuno.  12 malih  aH  (i
dvojnatih steklenic ali  1   velika
spuuijalna steklenica  s   patent o-
vanim zamaskom K 5*—•
Thierry-jevo Centifolijno mazilo
proti vsem,   še tako  zastarelim ranam,   vnetjem,  itd.   2  lončka K 3'60 pošilja le proti predplačilu zneska ali povzetju.
Obe domači sredstvi sti najbolj!, povsod znani in starodavni.
Naročila naj se naslovi: Lekarna A. Thierrv v Pregradi pri Rogatcu Slatini.
Zaloga skoro  v  vseh  lekarnah.  Brošure  s  tisočerim, originalnimi zahvalnimi pismi zastonj in poštnine prostio
se nikjer ne vdobe šivalni stroji in kolesa toda po jako nizki ceni, pa se vdobijo uri meni od najboljših tovarn in po najnovejši izdeibl. Za vsak stroj se jamči po več let ter je vsak pred pošiljatvo preiskušen. J f Naročite si takoj cenik kojega dobiie zastonj pri
|fo\h*et)ca |^bolj»(j
v Kranju, Glavni trg,
zaloga šivalnih strojev in koles ter zastopS|F0 = godbenih avtomatov. ==:
G
tvoritev ¦-velodroma.
flaznanja se gg. kolesarjem,
da je prost uhod na dirka-
lišče u uelodromu usako ne-
deljo in praznik.
Goriup G,
lastnik.
Cujte!      Ciute!
Prej 18 K sedaj 7 K
Krasna remontoir-Gloria srebrna ura s 3 umnimi pokrovi,  bogato okrašena, dobro idufi if leta garancija, pošilja proti povzetju za samo 7 kron
Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3.
Seehshauserstr. 6j5
Zgodovinsko znameniti grad
senožeški
z mnogošteuilnimi sobami, duoranami, hleui itd.
je na prodaj.
Istotako se prodajo Irauniki in bližnji gozdi. — Za gradom je obširen senčnati park, odkoder se vidi morje u bližini trsta — zrak balsamičen. — Z gradom se proda tudi ueč tisoč oralou loua.
Podrobneje ppve
|$ai) Lfeki), tp^o^ec tf ^ei)ožcčab*
P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna in zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino
patentiranih
zarezanih strešnikov
»Sistem IMMBLA"                <StrangfalzzieBeI>                »Sistem MftRZOLA'
^     Barve: a) rdeči naravno žgani, b) drno impresnirant.
=s Najličnejše, najcenejše in najpreprostejše strešno kritje. =¦=
Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z žico privezati, kar je gotovo velike
važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji.
Vzorce In prespekte pošljemo na žeUo brezplačno.
Takojšnja In najzanesNlvejSa postrežba.
Sprejmejo se zastopniki.
SVETOVNO  ZNANI
ERMET-BRANCA
B RAT O 7  BRAN CA V   MILAN U
jedini lastniki načina za izdelovanje, je najbolj učinkujoča želodčna grenčica svajtaj
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavami.
Cugen Gribn
jlica, ulica ?ormica št. 4.
neobdelane   kotlovine
plasteh.  Kotli raznih ve-
jjjstj. Distilirni aparati. Filtri.
Raznovrstne kuhinjske posode.
Vse pa zmernih cenah.
Pred uporabo.
Po uporabi.
3az sem srečna.
Crem Risolin
ijtsrekosljivo sredstvo proti pegam in sojedcem.
Lil prizadeta koža postane v najkrajšem (asu
Ejli m Cista, kar je poskusilo že tisoCe dam
in gospodov.
Cena lončku K 5'-~ Zdravniško priznano in
Vmtlm sredstvo. — Odpošilja proti naprej pla-
ili proti povzetju. Spccijalna tvrdka za kosmetiko
H. Wei8S,   Dunaj XIY/3 - J.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
Kdor hoft dobro in hitro potovati s francoskimi parobrodi če* Htrr« v Ameriko, na] pifit pred odhodom od doma sft pojasnila na nafto
=zr najstarejšo firmo                                  —
Zwilchenbart, Basel (Švica) Ceitralkikiplttz L
Za dobro in hitro eksp edicij o se garantira.
Adolf Fey
urar in optiker
na voglu Mališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI
Vsprejema poprave ur in optičnih predmetov vseh vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst —----in optičnih predmetov.------
Za Vsako uro se  jamči  1  leto
Nova restavracija
vis-a-vis kolodvora v Prvačini
bivši gostilničar pri »Petelinu"
v Trstu ulica Ghega št v. 7.
Priporoča svoja izborna pristna vipavska
črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo.
Za potnike izvrstna  hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, Čokolada, kava, mleko itd.
Pred uporabo. "^ ^ Po uporabi. voda za prsti jo povsod v porabi pri dckliculi in Ženah s Hlabo razvitimi prsi, ali pa pri onih, katero ho v otročji postelji izgubile prša.
TisoCe pmnalnil;   pisem   o sijajnih uspehih je na razpolago,
(tona steklenici z natančnim pojasnilom K 6,- •. Razpošilja proti naprej pluCiln, ali proti povzetju Spccijalna tvrdka sa kosmetiko H. Welss, Dunaj, XlV/8 Sesehsluius/.!.
Zaščitna znamka: „Sidro"
I Liniment. Ca p si c i comp.
Nadomestek i*
m
Anker-Pain-Expelier
je splošno priznano kot izvrstno bol blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporablja | pri prehlajenjenib; cena 80 vin., K 1*40 in K 2 se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domaČega sredstva, naj se jemlje le originalne steklenice v Škatljah z našo zaščitno znamko „3 ID BO" potem se je — gotovo prejelo originalni izdelek, RICHTERJEVA LEKARNA ,.tlatem leva" t Pragi abotkgasso Štev. 5 nova. Dnevno ratpoiil]an]e.
A. vi Berini
Gorica, Šolska uliea št. 2.
uelika zaloga === = oljkinega olja
prve vrste
najboljših tv-rik iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 104, 112, 120, 1'36, H4,1-60,1-80, 2'~, za lnčl po 80 fin
------    Na debelo cene ugodne.    ———•
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo so pušča kupcu do   popolne   vporabe olja;  po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski  kis in navaden. Zaloga —•-------------mila in sveč.-------------*-
Cene zmerne*
Svoji k svojim!
Narodna tvrdka
fl. Primožič,
I           RICI
frfl Elišal
mL-
priporoča svojo delavnico
' Gorica - ulica TBtturini št. 3.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse Številke, barometre, toplomere, [ zdraviliške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Sfeckenpferd-
liljino mlečnato milo
^rgmanna & Komp. u Draždanah in u Osni ob babi
jCln ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medicino milo proti pegam;  ono ohrani  kožo  nežno,  mehko  in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in br,vnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Mizarska zadruga
Ekspert
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojevnlm obratom na parno in vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh stogou
—,--------,----- ter Bprejema v delo vsa večja stavbena dela.      "~;    -------
Podružnica v Trstu Via dl Plaasa voceAla 1. Podružnica v Snijata. Zastopstvo v Orijantn.
Cene zmerne, delo lično in solidno.
i <to&Wa v vseh lekarnah.
Nsgbope zdravilo proti
Se dobiva v vseh lekarnah.
REVMATIZMU in PROTINU -
izdelan v Trstu v lekarnah Rafa«! Godlna, Ukarna „JMIa Madoana dalla »alut«" pri Sv. Jakobu; Josip Godlna* l«karna „AII< Ig««", V!a dal FaraaCo 4.
Godina
onna iitkltalti I HI. 1» Trut*. ¦¦ m ruaolllji attif i«|0 * ¦toklmlet P*olI povili)* sil aipn) p bitnim statikom E I- proito poitnlni.
»Iriglau, hotelska družba z omejeno Zauezo na Kranjskem"
Oklic.
V  modernem življenju zavzema tujski promet v narodnogospodarskem oziru znatno mesto kot važen pridobitni vir domaČega prebivalstva. Opozorjena po vspehih tujskega prometa v drugih državah je tudi naša vlada izpoznala važnost tega vira za narodno blagostanje ter delala nato, da so se ustanovile po posameznih kronovinah deželne, zveze za tujski promet, ki imajo namen, skrbeti za privabitev tujcev in pospeševati naprave, ki so s tujskim prometom v zvezi. Tudi na Kranjskem obstoji taka deželna zveza in c. kr. železniško ministrstvo jo podpira z znatnimi denarnimi doneski in ji pojde zlasti pri gradbi hotelov čim najbolj na roko.
V  interesu naše domače narodnogospodarske politike je, da se toku časa ne ustavljamo, ampak si sami zagotovimo pridobitne vire tujskega prometa, s tem pa tudi povzdignemo ugled naše domovine.
Prizadevanju kranjske deželne zveze za tujski promet ter mnogih rodoljubov in faktorjev se je posrečilo, da se je pridobila jako ugodna prilika za hotelsko podjetje U Bohinjski Bistrici kot centrali bodočega tujskega prometa na Gorenjskem s tem, da se je kupilo od železniškega ministrstva velik hotel z'gospodarskimi poslopji in krasne stavbe stavbnega podjetnika Ceconija, ki so med gradnjo železnice služile kot stanovanja in pisarne gradbenega vodstva in uradništva. Ti objekti so dvonadstropni z nad 60 krasnimi sobami in pritiklinami in so se kupili za tretjino napravnih stroškov. Vsak previden finančnik mora iz tega izprevideti, da je tukaj dana jako cena in solidna podlaga za hotelsko podjetje, kajti ko bi se hotelo ta poslopja zidati na novo, bi stalo to trikrat več, ne glede na vrednost sveta, katerega je okrog 80 00 m- in kateremu se bo z naraščajem tujskega prometa cena vedno višala.
To srečno naključje je vzbudilo misel, da se s temi objekti osnuje hotelsko podjetje ter ustanovi hotelsko društvo pod imenom
.Triglav, hotelska družba z omejeno zavezo na Kranjskem."
Ta nova oblika družbe v zmislu zakona z dne 6. marca 1906 d. z. 58 je jako prikladna za taka podjetja, ker se glasijo deleži na ime in je vsled stalnosti družabnikov zajamčeno solidno poslovodstvo. Udeležba pri taki družbi se torej lahko smatra ne le kot pospeševanje domačih interesov, ampak tudi kot premišljeno in varno nalaganje kapitala, kar je tudi naš namen.
S tem ne bo torej osnovano samo lepo podjetje v najkrasnejšem delu naše domovine, ampak obenem podjetje, ki mora deležnikom donašati koristi.
Ako vabimo torej k udeležbi, smo si svesti, da obenem priporočamo dobro in solidno podjetje.
Imenovana že kupljena poslopja leže v najposrednejši bližini kolodvora v Bohinjski Bistrici. Vsled direktne zveze s Trstom, Gorico in Dunajem računajo lahko naši hoteli na obilen obisk tujcev, tembolj ker je Bohinjska Bistrica izhodišče za najlepše ture v julijskih alpah. Ker se za bodoča leta, kolikor nam je znano, ne nameravajo zidati drugi hoteli, upamo na močen obisk.
Bivše poslopje železniškega ministrstva se bo porabilo zi» modern hotel z restavracijo in sobami za tujce, bivši Ceconijevi vili pa kot stanovanja za letoviščarje, ki bodo imeli hrano v hotelu, da se restavracija bolje izplača.
Ker je bohinjsko jezero vsled veleromantične divjekrasne lege in okolice z zdravim planinskim zrakom daleč naokrog skoro nedosežno se bo tujski promet kaj naglo nagibal tudi k jezeru. Ob jezeru je le en hotel, kije last verskega zaklada, zato bi bila najlepša prilika, da se tudi tam zgradi hotel. V ta namen smo si tudi že osigurali s predkupnimi pogodbami najlepša zemljišča, ki so prikladna za gradnjo vil in hotelov. Gradba in projektovanje hotela ob jezeru se bo pa prepustilo sklepu družbe, katero hočemo ustanoviti m ki bo morala to napravo financijelno in tehnično natanko presoditi, da bo izključena vsaka dvomljivost. Upamo tudi, da se morda dobi za zgradbo tega hotela garancijski fond potom oficijelnih podpor dežele, mesta Ljubljane in drugih korporacij, da se s tem paralizuieio večji gradbeni stroški.
S tem upamo, da smo dovolj jasno označili svojo skrajno previdnost, da bi stalo celo podjetje na gotovi in solidni podlagi.
Ustanooiteo družbe je nujna zadeoa, kajti hotel kakor tudi stanovanja v kupljenih poslopij se že urejajo in preskrbujejo z vsem potrebnim, da se s 1. julijem t. 1. lahko popolni ob-at prične.
~ u -i, Ho!?lska d.mžba TriSlav se ustanovi najprej z osnovno glavnico 300.000 K, ki se bo osnovala iz deležev pristopivših družabnikov. Najmanjši delež v zmislu zakona znaša 5 00 K, dalje so se določili deleži po 1000 K, 50 00 K in 10.000 K Pri podpisu m pristopu k družbi je plačati najmanj eno četrtino, odnosno pri deležih s 500 K najmanj polovico deleža, drugo četrtino 14 dni kasneje m ostanek tekom 6 mesecev. Vplača se pa tudi lahko takoj cel delež, kar je tembolj priporočati, da se pri banki vzeto posojilo poprej piaca m tako pnhrani drago obrestovanje. Pri tej priliki omenimo, da sme posamezna oseba vzeti le po en delež v gori omenjenih zneskih. Po sebi je umevno, da postane družabnik po višini svojega deleža deležen tudi čistega dobička.
Iz navedenega je razvidno da nam je pred vsem ležeče na tem, da z osnovno glavnico otvorimo že to sezono obrat hotelskega podjetja v Bohinjski Bistoc. Izvedba ostalih točk načrta, zlasti zgradba hotela ob bohinjskem jezeru, je pridržana občnemu zboru, Oziroma
N, T -TTLS* ,? ' !Se .°,.f. T?? °k,iefm 0brniI na širše sIoje obeinstva> N« za zvišanje glavnice je že v pravilih skrbljeno. ZN J*   ? tudl skoro .moralo misliti, kajti zgradbo hotela ob jezero  želi vse prebivalstvo Gorenjske in je tudi naša rodoljubna dolžnost,
nJj^ŠT^JS* - /V8* °Pe-Vaa Prešeren v »Krstu ^ Savici« in Baumbach v »Zlatorogu«, ustanovimo gostoljubno zavetišče vsem častilcem m prijateljem naše krasne narave.                                                                                                      ,
Pojasnila dajejo, pristopne izjave in denar sprejemajo• naslednji gospodje oziroma zavodi: v Bohinjski Bistrici župnik I. Piber,                                                 v kJubljani Ljubljanska kreditna banka, župan
v Ceju dr. V. Kukovec, odvet. kandidat,                         '                     ivan Hribar in primarij dr. V. Gregorič.
v Celoucu dr. .Tanko Brejc, odvetnik,                                               v mariboru odvetnik dr. F. Rosina,
v Gonci dr. Drag. Treo, odvetnik,                                                    v Rovem mestu odvetnik dr. J. Schegula,
v Radooljici odvetnik dr. J. Vilfan,
v Trstu Jadranska banka in odvetnik dr. M. Pretnar. V Ljubljani, meseca maja 1907.
Za pripravljalni odbor:   . Bernard Andoljšek nadučitelj v Litiji, Ivan Bertttč, profesor in deželni odbornik v Gorici, Ivan Beriic, župnik v Boh. Srednji vasi dr lanko Breic 5ttV^Sv ^ WiT>Wk,V S°Wdri Ant0" *** Pr°feSOr b°gOSl0via jn d^«« Polneč v L2? Korntlij ^ez oSJ'v TiSriva^                                        f" dfž'P°Slanec na °pčinah' dn Vinko 6re«orič' Primar|i v *-« dr- Ouat.v firegorii,
stolnfdr Franc llZ^^T^f™ ^t"«/ ^^ A'eksander Pomnik, c. kr. notar v Ljubljani, Franc Jnrca, veletržec v Po-v Mublti ir  vK                                                                 v šmartnem pri Litiji, Ivan Knez, veletržec v Ljubljani, Franc KoUmmill, veletržec
Vinko mm vefetriec v LX 'i . i\ ^ ^ ?J?*°VV K*kmC> °dV' ka"dldat V C* dr' Danl,° Majaron, odvetnik v Ijubljanl iffiffiydSJiI!l ^ W vTB°hmJskLBIstr!ci J°S|P HP«fc posestnik in deželni poslanec v Podnartu, Karo Pok vVrsT^Iob^^JI^!^! ¦. V ^ ^ FranC 80SlM' °dvetnik V Marib0rU' dr' °tokar ^^ odvet"lk ln deželni poslanec v Sani * D?.&'5w^- i L"L P^,a"ec J C*dr' 'van ^žar, odvetnik in deželni odbornik v Ljubici, dr. Fran Tominšek, odvetnik Ljubljanvdr. Dragotin Treo, odvetn.k v Oonc, dr. Karol Trffler, odvetnik v Ljubljani, Ubald pl. Tmkocz*. lekarnar in predsednik kranjske deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa v Ljubljani, dr. Janko Vilfan, odvetnik in župan v Radovljici.