Pablisked and distributed under permit No. 728) autKor. by tbe Act of October 6, 1917, on ffle at Hie Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster G«cu
the only slovenian daily between new york and chicago
The best medium to reach iso.ooo
slovenians in u. s., canada and south america.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva*
"we pledge allegiance to our flag and to the republic for which it stands: one nation indi-visible wiih liberty and justice for all."
'olume
iv.—leto iv.
CLEVELAND, O., SOBOTA (SATURDAY), SEPT. 3, 1921.
št. (no.) 207.
,5^1« Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879
Posamezna številka 3c.
Obregon nasproten pogodbi z Zedinje-nimi državami.
^VEZNE cete na poti v west VIRGINIJO. -governer morgan je izrocil vlado v roke generala bandholtza.
g CHARLESTOWN, W. Va., 2. septembra. — Danes p se pojavili nad okraji v okrožjih- Hewitt creek in Rooked creek zrakoplovi, ter začeli metati bombe na ^hiove in zbirališča rudarjev.
Pojavili so se štirje zrakoplovi v bojnem stanju, noseč po štiri bombe najvišje eksplozivne kakovosti ^T) ter pričeli z bombardiranjem.
Znano ni, da-li je bombardiranje povzročilo kaj iz-med zbranimi rudarji.
Bombnemu napadu je sledilo streljanje ob Crooked in po obronkih Blair gorovja. Kot se poroča, so ^ strani v teh bojih imele po nekaj izgub.
]. Ko so vohuni prinesli vest, da se pohodniki priprav-za nadaljevanje pohoda, so prišla nadaljna ojačenja ^®&uti šerifov in civilistov. .Strojne puške se je vozilo gorovje na avtomobilih z največjo naglico, i PREDSEDNIK PROGLASI PREKI SOD. ^ Medtem pa pripovedujejo brzojavke iz Washingto-* da misli predsednik Harding proglasiti preki sod.
To se bo najbrže odredilo ob prvem spopadu med ■ ^nimi četami in rudarji.
Kot znano, je predsednik odredil, da se pošlje zvez-® cete v prizadete ozemlje, ko rudarji niso hoteli ubo-predsednikovega ukaza, da naj opuste pohod v *G&o okraj, ter da naj se vrnejo na svoja domovanja. 1 Odredba za čete je bila podana ob 4. zjutraj. Prvi dospel v okrožje, kjer so v teku boji, 26. polk zvezne ^'^ote, ki je bil nastanjen v kampi Dix, N. J., za njim ^ dospe 19. polk iz kampe Sherman, Ohio.
v Odredilo se je, da odrinejo v West Virginijo tudi
iz kampe Knox, Kentucky.
g CHARLESTOWN, W. Va., 2, s^tembra. — Danes J Nahaja najvišja vlada v West Virgiiniji v rdkah ar-Zediiijenih držav. Govemer Morgan je izročil ^^Gkutivno moč v rdke generala H. H. Band'holtza, ki
Mexico City, 1. septembra. — Predsednik Obregon se je v svoji poslanici, ki je bila nocoj pre-čitana pred mexikanakim kongresom, izjavi! proti sklenitvi pogodbe z Zedinj enimi državami.
Po njegovem mnenju bi ne bila pogodba z Zedinjenimi državami niti ugodna, niti potre^bna, ter bi bila škodljiva mehfkanskim konstitucij onalnim določbam, ker bi se s tem dalo Amerikancem posebne privilegije.
Člani zbornice in občinstvo na galeriji je živahno pritrjevalo O-bregonovi izjavi, da je pogodba z Zedinj enimi državami nemogo-
Vojni graftarji bodo ušli brez kazni.
4-
W^shington, 2. sept. — Vojni graf tar j i, ki so t^kom vojne o-goljufali vlado in ljudstvo za stotine militjonov dolarjev, bodo kot izgleda ušli brez • najmar^jše kazni.
Tozadeven zaLon, glasom katerega bi bila mogoča prosdkucija vojnih profitarjejiT, določa, da se ima pro^eikucij a izvesti v teku treh let, in kot ae izjavlja justič-ni department, bodo vojni graf-tarji ostali vsi nekaznovani, ako se kongres ne požuri in dobe ne podaljša za šest let.
Ze zdaj se je več graf ter j ev o-prostilo vsake vladne prosekuci-je na podlagi izgovora, da je bila goljufija izvršena pred več kot tremi leti.
Ako kongres ničesar ne ukrene, tedaj bodo ušli prdsekuciji
ča. Živahno ploskanje je zavla- ^s graftarji, ki so kradli denar
Q ^ .?s izdal proklamacijo, v kateri obvešča državljane
poveljeval zveznim četam v West Virginiji. Morgan
'daine'i akciji.
Washington, 2. septembra. — Poročilo, katero
vojni department nocoj od generala Bandhol-
dalo v zbornici tudi potem, ko je bil prečitan seznam narodov, ki so že priznali novo mehikansko vlado.
"Mehika je konsolidirana in regulirana po vseh okraijih," pravi Obregon v svoji poslanici.
"Zvezna sodišča poslujejo z neodvisno akcijo, dajoč vse potrebne garancije iujezemcem in mehikanskim državljanom. Uvedlo se je številne ekonomalke odredbe, posledica česar je, da bo narodni dolg kmalu ves plačan. Z eno besedo: vse obljube se izpolnjujejo."
Predsednikovo poročilo je zelo obsežno, ter obravnava z delovanjem vseh vladnih depart-metov. Poročila, predložena od članov kabineta, so tudi j ako optimistična, in v njih se često o-menja prisrčno razmerje, ki vlada med zakonodajnim, eksekutiv-nim in pravosodnim delom vlade.
Poročilo finančnega deipart-menta je bilo izredno optimistično.
Se glasi:
ljudstva, ki je doma in na bojnem polju doprinašala največje žrtve v imenu vojne za demokra-c!jo.	'-»V
Justični department ni hotel podati števila talcih slučajev, v katerih so se obtoženci že oprostili vsaki prosekuciji na podlagi triletne določbe zakona.
m
Wood bo filipmski governer
Manilla, 2. sept.' — Maj. gen. Leonard Wood, ki je bil pri zadnji predsedniški kampanji tudi kandidat za republikansko predsedniško nominacijo, je danes sprejel mesto govern er j a na Filipinskem otočju, katero mu je poklonil predsednik Harding.
Gen. Wood je danes naznanil vojnemu tajniku John W. Week-su, da bo izstopil iz armade in sprejel governerstvo nad Filipini. Izrazil se je, da vzpričo resnega položaja na Filipinah smatra za svojo patrjotično dolžnost, da sprejme mesto governerja.
^ "Opazovanje nemirnega okrožja iz zrakoplovov je ^^S'na'lo, da so vsi okraji mirni. Druga poročila pravijo, se 'boji vršili skozi ves dan kot navadno." Zrakoplov, na poti v W. Va., se je ponesrečil.
Fairmiont, W. Va., 2. septembra.'— Veliki bombni . ^otplov, ki je bil pod vodstvom poročnika Leslie Ar-iij" v katerem sta se nahajala dva častnika in en 1 se je ponesrečil tri milje od tuTcaj, ko se je na-na poti v rudarsko okrožje West Virginije. Nobe-^ i^med onih, (ki so se nahajali na zralcoplovu, ni bil
^odovan.
CHARLESTON, W. Va., 2. sept. — Prvi vlak z k^imi četami iz kampe Sherman, Ohio, je dospd sem-^2 St. Albans zgodaj nocoj. Temu so sledili drugi, So prinašali infanteriste in vojaško opremo z 5. ar-distrikta. Cete iz kampe Dix dOspe'jo semkaj Zjutraj.
^eka brzojavka iz Logana pravi, da 'se je ob obron-^Pruce Ridge zopet pričelo streljainje.
Ameriška delavska federacija priporoča sklicanje konference.
^^shington, 2. septembra. — James Lord, predteed-^ ^udarškega departmenta pri Ameriški delavski fe-priporoča sklicanje posebne konference za po-^siije položaja v West Virginiji.
0^1 f^i'eprican sem, da ako bi predsednik Harding skli-koitiferenco rudarskih lastnikov in rudarjev, da bi
njegov poziv smatrali za ukaz, in da bi se sešli," pravi James Lord.
"Pdtem 'ko bi konferenca začela, bi se goitovo ne komčaHa brez kakega sporazuma, in breiz dokazov, kakšno postopalije da je pognalo rudarje 'k sedanji brezupni akciji.
"Lastniki rudnikov v Mingo so se zOperstavili vladi, ko ni'so marali upoštevati odločitve, ki jo je po'dala leta 1920 vladna rudarska komisija, in to je vzrok štrajka, iz katerega je prišlo do sedanjega olbzaliovanja vrednega položaja.
"Cas je že, in dolžnost vlade je, da uvede nepristransko preisikavo položaja. V prizadetem ozemlju ne bo nikdar prišlo do miru, dokler se ne uvede pravično postopanje napram rudarjem."'
Plin je pripravljen za rudarje.
Washington, 2. septembra. — Kot se naznanja, so v teku priprave, da se nastopi proti rud^jrjem v Wefst Vrginiji s posebne vrste plinom, ki povzroča hudo so-Izonje, kakršnega so z uspehom preiskdsili new-yorški policisti pri lovu na kriminalce. Kot se zatrjuje, se bo plina proti rudarjem poslužilo le v skrajnem slučaju.
Bavarska [protestira proti Ebertovi odredbi.
Berlin, 2. sept. — Na zborovanju vrhovnega državnega sveta, ki se je vršilo včeraj, in pa na seji varnostnega komiteja parlamenta, je prišlo do precejšnjega pregovarjanja med ministri berlinske vlade in pa ministri bavarske vlade, ker se berlinska vlada ni obrnila na bavarsko vlado za nasvet, predno je predsednik E-bert izdal svojo drastično odredbo proti monarhističnim elementom v državi.
Bavarski minister Perger je na včerajšnji seji izrazil "hudo prese nečenje" Bavarske nad to akcijo centralne vlade. Notranji minister Wirthovega kalbineta pa je pojasnil, da je položaj zahteval nagle akcije.
Kancelar Wirth se je na seji parlamenatnega odseka, ki ima za časa parlameritarnih počitnic skrbeti za javni red, hudo pritoževal nad grozečim stališčem bavarskih delegatov, ter je predba-cival desničarskim gtrankam, da vladi nalašč stavijo zapreke. Govor Wirtha je povzročil veliko senzacijo in debata je postala izredno živahna.
Na zborovanju nemške narodne ljudske stranke, ki se je včeraj vršilo v Monakovem, je bivši pruski minster Hergt zjavil:
''Mi smatramo sedanjo nemško ustavo samo za epizodo. Mi ne bomo dovoljevali, da bi nas zadrževala pred dosego naših najvišjih ciljev, namreč pred uvedbo monarhije in izvedno idej kajzer-I stva."
PUŠKE ZA RUDARJE V PA.
Uniontown, Pa., 2. sept. — Danes zgodaj zjutraj so došli v Allison, ne daleč od tukaj, šerif 1. I. Shaw, detektiv John J. Russell in 14 članov državne policije, oboroženi s puškami in strojnicami, ter so že vdrugič razgnali štrajkujoče rudarje, ki so nameravali napraviti pohod v več rudarskih naselbin, in pregovoriti rudarje, da se jim pridružijo. Število zbranih rudarjev je znašalo okrog 2000 mož.
-O-
Ameriški živež na * poti v Rusijo.
Pariz, 2. sept. — Mr. Walter I. Brown, evropski ravnatelj ameriške rešilne administracije, se je, danes zjutraj izjavil, da se nahajajo na poti iz Rige v Moskvo že trije vlaki ameriškega živeža, ki se bo razdelil med gladnimi begunci iz prizadetih pokrajin.
"To še ni veliko, toda začetek je vendar le," se je izjavil Mr. Brown. "Prihodnji teden bodo v tistih okrajih Moskve in Petro-grada, kjer so nastanjeni begunci, že obratovale ameriške kuhinje, in v par dneh odideta v pokrajine ob Volgi dva zastopnika rešilne administracije. Osem tisoč tonov živeža ima rešilna administracija na rokah v Evropi, 20,-000 tonov pa se ga je naročilo v New Yorku. Tudi sovjetska vlada izpolnjuje svoj del pogodbe, ter je pripravila v Moskvi zidana skladišča, v katerih bo prostora za 10,000 ton živeža.
Mr. Brown je danes odpotoval iz Pariza v London.
VELIKAOI STRACIJA BREZPOSELNIH V LON-
mestni svet londonskega predmestja ni hotel dvigniti davka, kot je odredil okrajni svet.
coloradski rudarj? i na štrajku.
Denver, Col., 1. sept. — Poroča se, da so vsi rudarji Colorado FuelD and Coal Co. v Walsen in Cameron rudnikih odšli na štrajk. ker se je uvedlo znižanje plače.
— v četrtek zvečer se je rojak Anton Bizjak poslovil od družine Anzel, pri kateri je stanoval 8 let, in se vedel dokaj zmedeno, toda nihče ni slutil kaj hudega. Bilo ga ni več nazaj, in včeraj zjutraj so dobili domači obvestilo, da je bilo njegovo truplo potegnjeno iz jezera. Pokojni je bil doma iz Trebnjega na Dolenjskem. Bil je udovec, star 62 let in je bival v Ameriki 1 I let, ter je bil član Slovenskega loVsfkega pokjpornega društva. Pogreb se vrši v torek zjutraj iz Grdinove mrtvašnice.
osem komunistov ubitih v rusiji.
Riga, 1. avg. — Rosta časnikarska agencija poroča, da se je Leon T ročki v govoru, ki ga je ! držal v torek pred moskovskim sovjetom izjavil, da so ruski kontrarevolucij omar j i v teku zadnjih dveh mesecev umorili osem komunističnih voditeljev v Petro-gradu.
Poskus je bil tudi napravljen na življenje Zinovijevega. predsednika eksekutivnega odbora 3. internacijonale, na pisatelja Ma-ksima Gorki j a in pa na M. Ansi-loviča, predsednika petrograjske strokovne zveze.
i
Vsinasenienj$.N.Doiiia!
—	Kopalna obrežja se še ne
bodo zaprla s 4. septembrom, kot je direktor parkov Thomas zadnjič poročal. Takrat namreč, 'ko je naredil to odredbo, je bilo vreme silno hladno, in mislilo se je že, da je vročine konec, toda vročina zadnjih dni ga je napotila, da se je izjavil, da ostanejo obrežja odprta kopalcem, dokler ne postane v resnici hladno. Plesišče v Edgewater parku pa bo od Labor Day naprej zaprto Vsako popoldne razun sobot. Zvečer bo pa odprto od 7:30 do 10:30, dokler ne pride mraz.
—	Pocestnih nesreč ni nikdar 'konec. Mesec september se je pričel v tem oziru silno slabo. Takoj prvi dan, t. j. v četrtek, je bilo poškodovanih 10 oseb, osem otrok in dva moška. Brezbrižnost je največ odgovorna za številne nesreče.
—	Dva otroka sta bila ogrize-na včeraj od psov. Frances Ju-rick, 4908 Fenwidk Ave, je ogii-zel neki pes blizu njenega doma, Josepha Herholz-a, 14306 Sylvia Ave., pa je ugriznil na domačem vrtu, kjer se je igral. Nobeden izmed njih ni v nevarnem startju.
London, 2. septembra. — Danes se je vršila v Londonu velikanska demonstracija brezposelnih, kar je tvorilo vrhunec nemirnosti, ki jo je bilo opaziti med množicami londonskih brezposelnih delavcev.	'
Več članov mestnega sveta za londonski okraj Poplar je bilo aretiranih in poslanih v Brixton ječo, ker niso hoteli dvigniti davek, kot je odločil okrajni londonski svet, da se dvigne fond za oskrbo brezposelnih. Danes se pričakuje nadaljnih aretacij mestnih odbornikov, med katerimi je
tudi vtsi lensk...... ' '
Velikanska množica demonstrantov je poslala na vladne oblasti deputacijo, ki je zahtevala, da se plača 25 šterlingov tedenske podpore vsakemu možu in ženi in 8 šilingov na teden za vsa'kega otroka v družini.
Zahteva se tudi, da se od ljudi, ki so brez dela, ne zahteva ni-kake stanarine. Več oseb, ki so v sredo prebile noč v prisilni delavnici v Hackney, zjutraj prisilne delavnice ni maralo zapustiti. Bili so aretirani in pozneje poslani v enotedenski zapor.
Izraža se mnenje, da se bo sestavilo posebno komisijo, da prouči davčni položaj in izenačenje pristojbin za rešilno delo med brezposelnimi.
-o-
Turško-francoska pogodba podpisana.
stara prijateljstva se obnavljajo.
Carigrad, 2. sept. —, Brzojavka iz -Angore pravi, da je nedavno revidirana pogodba med turškimi nacijonalsti in Francijo pod pisana. Petdeset Francozov, ki so bili držani v turškem jetništvu, je bilo zdaj pripeljanih v neko malo-azijsko pristanišče, od ko-dei se jih bo odvedlo domov.
Turške nacijonalistične čete, ki se brezupno bore z grško armado, so se pričele umikati proti An gori.
-O--
— f. h. Weber, 42 Flzell Rd. Euclid Heights je presenetil nekega tatu, ki je mislil sinoči o-krog polnoči zlezti alkozi okno v njegovo stanovanje. Vzel je re-»^ volver in ga ustrelil. Tait je nekaj časa bežal in končno padel. Weber je videl nato še nekega drugega moškega leteti po cesti, in se je podal za njim, a ta mu je ušel. Ko se je vrnil je videl, kako sta dva moška ušla z ranjencem . Odpeljala sta ga z avtomobilom.
1
• ?'
stran 2.___
"Enalcopravriost"
IZHAJA VSAK DAN I2VZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
» • • ' ................... ..............
Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busineas Place of the Corporation	— 6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo, $3.00. 3 mo. $2.00
Cleveland. Collinwood. Newburjih by mail....... 1 year $6.00. Q mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4,50. 6 mo. 2.75. 3 iao. 82.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.___SINGLE COPY 3c.
Lastule in izdala ea
Amerisko^ugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551.	6418 ST. GLAIR AVE.
Za vaebino oclasov nl odgovorno ne uredništvo, ne upravniStvo^^_
CLEVELANOi^~SOBOTA (SATURDAY), SEPT, 3, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
SEPTEMBERS, 1921.
pošlje na rudarje zvezne čete, je očividno istega prepričanja. Dejal je pred par dnevi: "Mi bi ne smeli imeti tega konflikta. To kaže na pomanjkanje sporazuma." Seveda, bilo bi preveč, če bi pričakovali od Hardinga, da bo Okušal pr ona j ti, kdo je odgovoren za ta nesporazum. To prepušča on privatnim biričem in miličarjem, katerih argumenti so puške in samokresi.
Ameriško delavstvo praznuje v pondeljek svoj qfi-cijelno potrjeni in odobreni praznik. Dalo se je delavcu ta praznik, da ga praznuje v tistem duhu, 'kot se praznujejo drugi običajni prazniki; to je v duhu ne!če'sa, kar je že dovršeno in doseženo. Dobil je delavec ta uradni praznik kot nekak ukaz: dali smo ti priznanje takemu kot si, zdaj pa živi v blaženem spominu 'na svoje uradno dolstojanfetvo, in pozabi, da je še kaka pot, 'ki vodi naprej.
Toda to ni duh, ki preveva danes svetovno delavstvo. — Samo upi reakcijonarjev in izkoriščevalcev se vračajo v preteklost,' pogled delavstva pa je obrinjen v bodočnost, od katere pričakuje lepših in obilnejših sadov, kot pa se mu jih je metalo dozdaj, A kratek retro-sp^kt v bridke izkušnje delavstva tekom preteklega leta bi vendar ne škodil, ker pokazal bi delavcu, da svojega pravega mesta v človeški družbi ne bo dosegel z uradnem priznanjem svojih izkoriščevalcev, temveč po svojem lastnem boju in prizadevanju.
Kaj je dobilo delavstvo, ker je pomagalo "demokraciji'' do zmage? — Kaj naj danes praznuje delavec? — .Ali naj se morda veseli sadov svojega dela, ko jih ne vži-va sam, temveč tisti, ki so njega izkoriščali, medtem ko on in njegova družina trpijo pomanjkanje in morda celo glad. Prav sarkastičen je letos ta delavski praznik, čs •pomfelimo, da skoiro šest milijonov delavcev "praznuje" svoj prisiljeni praznik brezdelja že po šest mesecev ali pa še več. — "Bojte se Dana jcev, ki nosijo darove!" se je glasil neki starodavni r^k. Ta prislovica velja tudi za ta uradni delavski praznik, ki je bil delavcu darovan od vzgoraj, da se veseli in pozabi na svoj cilj. Pomnite, da delavstvu njegovo priznanje ne bo darovano, temveč boriti se bo moralo zanje samo, kot se je moralo boriti do-zda'j še za vsako najmanjšo pridobitev.
Prihodnji teden se snide v Clevelandu združevalna konvencija SNPJ in SDPZ. — Koliko sitnosti in nepotrebnih skrbi nam povzroča preskrba primerne dvorane, v kateri naj bi se obdržavala zborovanja konvencije. Na'jeta je bila prvotno dvorana mestnega kopališča, a zdaj skoro tik pred konvencijo je bila odpovedana, in bilo je tre^ba iskati novih prostorov. — Ko bi imeli Slovenci svoj Narodni Dom, bi vsega tega ne bilo treba. Z veseljem in samozadoščenjem bi sprejemali goste-delega-te, prihajajoče iz vseh delov Zedinjenih držav, pod svojim narodnim krovom. — Pravzaprav bi nas moralo biti sram. — Največja slovenska naselbina v Ameriki, pa brez svojega Narodnega Doma! — Ampak če smo bili leni iin zaspani v preteklosti, zbudimo se vsaj sedaj! Nič še ni zamujenega, vse se še lahko popravi. — Na noge, slovenski Cleveland! — Za danes, jutri in v pondeljek so priredila društva, ki so član S. N. Doma v Clevelandu, na svojem zemljišču velik semenj. Pove^selite se v krogu domačih Obrazov, in prispevajte k tem večjemu uspehu! Za vašo zabavo bo igrala tudi godba "Bled", in nastopilo bo več pevskih zborov. — Vremenski prerok napoveduje vroče vreme za prihodnjih par dni — pridite se hladit na vrt S. N. Doma!
Francija.
Kako malo je še pridobilo ameriško delavstvo resničnega priznanja od strani merodajnih oblasti, nam dokazuje žalostno stanje rudarjev v West Virginiji. Delavcu se jemlje pravice, ki so mu garantirane v ustavi, orgamRirati se ne sme v obrambo svojega življenSkega dbsto'ja, in če se protivi, se pošlje nanj vse oborožene, uradne in neuradne oblasti, kar jih pozna obstoječa vlada, da streljajo nanj kot na nemo žival. Gospodje, ki so pri vladi, menda mislijo, da je zmisd delavskega praznika ta, da naj se delavci vesele, da so še sploh pri življenju. In naš predsednik Harding, ki je odredil, da se
Italijariski nacijonalistični listi so zbesneli zaradi vefsti, da je francoska vlada darovala Jugoslaviji veliko bojno ladjo. Iz'ka-zalo se je sicer, da je bilo besnenje neumestno, ker je ona darovana ladja le neznatna obrežna ladja-izvidnica in nikakor ne boj na ladja, toda db tdj priliki so Italijani pokazali svoje razipolože-nje napram fraincoiski politiki, — znova so razkrili Svoje jadranske težnje in nad vsem zoipet javno povedali, kako so sovražni Jugoslaviji in kako jo hočejo spraviti ob bodočnost na Jadranskem morju!
Tozadevno je zelo poučen članek, ki ga je priiobčil upoštevani list ''11 Resto del Carlino" in ki slove takole:
"Vest, kakršna' 'je ona, ki se, je te dni širila, da je namreč Francija darovala vojno ladjo Jugoslaviji, more vzbujati začudenje pyi tistih, ki so hoteli zatisni-ti oči pred resnico, nikakor pa ne pri nas. Če bi fr&ncoska vlada ž darom stare križarke ne bila manifestirala ravno želje, da bi Jugoslavija imela lastno vojno mornarico, katero naj bi proteži-rala Francija, bi bili mi vseeno vedeli, da je država SHS na Jadranu zaveznik in vazal francos'ki republiki. To ponavljamo že dve leti ne da bi delali razpoloženje proti Franciji, ampak da bi
Italijanom razjasnili misijo, ki so jo povzeli Jugosloveni v vodah našega morja in važnost spora? zumov in nesporazumi j en j med nami in njimi.
Nevernežem bi morali za prepričanje zadostovati že sklepi v Aix-le-bainsu med Giolittijem in Millerandom, ki bo nam dali vzhodne meje, zapisane v rapall-ski pogodbi v zameno za našo pri trditev Franciji glede njene ev-vropske politike. Predsednik francoske zbornice se je takrat pogajal kot pokrovitelj in gospodar Jugoslavije, ki je poslal svoje ministre, da podpišejo na ligurski rivieri mirovne klavzule, določene med njimi in italijansko vlado. In ali je bilo morda potreba Aix-le-ibainsa, da bi razumeli v resnico? Ali je niso pisali v knjigah in izkričavali članki v listih najbolj ugledni publicisti in polit'ki v Parizu pred premirjem in po premirju? Zato smo vzpodbujali italijanske vlade, naj zabranijo ustvaritev pomorske baze na Ja&anu, po i-menu jugoslovenske, v resnici pa francoske. Zato smo zavzemali odločno stališče Gabriela d'An-nunzija, ko je korakal na Reko, ne da bi privojeval dornovini en municipij ali pa eno pristanišče, ampak da bi bil zmdšal tuje zarotnike v njihovih namenih, ki so bali naperjeni nam v škodo, da bi bil porušil mirovno ureditev, ki je govorila proti nana. Zato srno sledili simpatično, dasi brez ilusij, poskxrsu prvih pogajalcev za sporazum z Jugoslavi
jo, ki naj bi bil privedel do prave in pristne zveze med Italijo in Jugoslavijo, prosto vseh evropskih protektiratov. In vendar je ostal pomen D'Annunzijevega podjetja Italijanom obskuren in pogajanja so se izpremenila iz direktnih v indirektna v Aix le-bainisu.
Danes bi nas formacija jugo-slovenskega brodovfja, določenega, da deluje kot eskadra francoske mornarice, prisilila, da se branimo v vzhodnih in zahodnih vodah, a;ko nočemo, da bi bili zaprti v ogromno trdnjavo, ki ^ma svoje utrdbe na Korsiki, v Bizerti in Kotoru. Jugoslavija vrši proti Italiji na morju isto nalogo, kakor na suhem Poljska proti Nemčiji. Ni se trdba čuditi in zgražati, ka'jti Francija nadaljuje svojo staro politiko "empire de la Mediterranee"; poiklo-nitev križarke Jugoslaviji, ki odgovarja obljubam, ki so jih dali Francozi Jugoslaviji meseca oktobra 1919, ko se je načrtavala vojaška zveza med francosko republiko in kraljestvom SHS.
Treba pa je, da resno mislimo na svojo varnost. Napovedujejo se nova pogajanja za baroško pristanišče in za reški konsorcij. Bojimo se ,da se bomo pogajali še enkrat s Francijo zaradi notranje politike. Nova pogodba, ki nam bo mogoče zagotovila če ne že baroško pristanišče, , vsaj daljšo dobo trajanja kansircija, bi se morala kompenzirati Franciji mogoče z nadaljno koncesijo v njeni kontinentalni politiki proti Nemčiji in Avstriji m z novimi koncesijami Jugoslaviji na srednjem Jadranu. Prepričani smo, da se bo tudi sama desnica, ki se je ukrotila s tem, da se pogajanja na novo prično, uprla takim kompenzacijam. Kar se tiče pritrditve glede francoske kontinentalne politike, je lahko razumljivo, da je v našem interesu, ko se politika francoske nadvlade manifestira celo na našem morju, da stremimo za vpostavitvijo sil, ki bi bile zmožne držati ravnotežje francoski politiki in da sklenemo tesne trgovske sporazume z Nem ci in z Rusi, ki naj nas zavarujejo proti grožnji zapadnega monopola.
Treba je spremeniti naslov na Renu in v Zgornji Sleziji; Treba ga je popolnoma spremeniti v podonavski Evropi in na Balkanu, kjer smo vse do dane« služili le francoski diplomaciji. Naša politika z Avstrijo, z Madžarsko in z Bolgarijo, s tremi silami, ki bi morale postaviti od severa in vzhoda meje jugoslovanskemu ponosu, ie neumna. Nismo podžgali v Sofiji onega sovraštva proti Beogradu, ki je bilo umlji-vo, zelo strastno in ki ga je Fran cija s trdovratnim delom tekom dveh let znala pogasiti; zaprli smo si vse poti V Budimpešto s
protihabsburškimi predsodki, kar sedaj služi Franciji, da si jo vzgaja kot prijateljico s prikrito podporo ljudij, ki stremijo po vpo-stavitvi monarhije; v Avstriji smo napravili dve uslugi Franciji: zabranili smo Avstrijcem, da bi se združili z Nemčijo in dokazali avstrijski republiki, da sama ne more živeti.
Avstrija bi imela dovolj sile, da bi obnovila produkcijo in trgovino, ako bi ji ne odrekali surovin za njene luksusne industrije lin ako bi jej ne zapirali mej pri izvozu njenih umetnih lesnih izdelkov. Toda Francija, ki je bila pred vojno njen tekmec v tej industriji in ki ji je danes zagotovila trge vzhodne Evrope, je hotela eno in drugo s privoljenjem Italije. Quai d' Orsav ve prav dobro, da ne bo težko, prepričati Avstrijce, ko se jih je odtrgalo od Nemcev in ko se jih je prisililo, da poginjajo od lakote, ko so se komaj omamili z antant-no miloščino, da pristopijo k podonavski konfederaciji, katere na črt sta zasnovala gospod Berthe-lot in general Francet d'Esperey.
Upamo, da bo marchese Delia Torretta hotel in znal odstraniti vse ovire in da prične v Avstriji, na Madžarskem in na Bolgarskem italijansko politiko, ki bi dajala trem silam dovolj moči, da bi ogrožale jugoslovenski imperij alizem in ki bi dala nam gotovost, da bi ifneli v slučaju ju-.goslovenskega napada na Balkanu zaveznike, ki nam bodo omogočili, da na mne bo treba vpo-rabiti glavne mopi svoje armade na balkanskem polotoku.
Kar se tiče novih koncesij Jugoslaviji, pripominjamo, da je poslaniška zbornica te dni ime-nlovala komisijo, ki naj določi me;je Albaniji. Prepričani smo, da bo Italija vzdržala meje, ki so jih določile velesile leta 1913 v Londonu. Na nesrečo črta te meje v severni Albaniji, kjer zahtevajo Jugosloveni zase Skadar, ni popolnoma Č5sta. Neki ljubljanski list javlja, da je Skadar obljubljen Jugoslaviji v zameno za nadeljne koncesije Italiji glede baroškega pristanišča. \ Kdo je dal to obljubo? Ali je mogoče kak dogovor med našo in fran cofko vlado? Ali bomo mogoče žrtvovali odvisnost Albanije, kakor smo žrtvovali Crnogoro?
To so zelo težki in mučni dvomi. Želimo, da bi jih novi zunanji minister hotel in mogel razjasniti v zbornici v svojem prvem govoru. Albanska poltika je edina, ki nam omogočuje braniti spodnji Jadran in vpostaviti neko gotovo ravnotežje na drugem bregu, kjer zasledujejo Jugosloveni in Grki jmperijalistično politiko. Na vsak način, in naj stane, kar hoče, je treba bili na straži. Najsi bo oni dar Francije Jugoslaviji že oklopnica ali pa
je namen kraljestva SHS, ustva-rti si bojno mornarico in je namen francoske republike,
preti jo v tem. Naša nesrecn® jadranska politika nas bo prisili' la, da si bomo morali ustvarit' brodovje, ki bo sposobno, tvor'" it ravnotežje združenim moral*" ricam Francije in Jugoslavije. Samo tako bomo imeli mir."
MED MONARHISTI IN KOMUNISTI NA DUNAJU.
Dunaj, 26, julija. — V ned®' Ijo je bila obletnica bitke pri su. Monarhistične stranke so s® zbrali po maši pri kapucinih ^ sprevod, ki je šel proti Tegettho" fovemu spomeniku, da jJoloži spomenik venec. V sprevodu 3® bilo mnogo bivših častnikov. W'"' čne «kupine komunistov so naP®" die sprevod, predrle policijsl^' kordon na trgu pred spornen' kom, ko je baš govoril neki biV pomorski častnik. Komunisti s® zagrabili venec v barvah rdec' beli-rdeči in ga raztrgali. Nato j® prišlo do spopada med mona' histi in komunisti. Slednji so sedli tramwayske vozove in odpeljali. Sprevod monarhi^t"^ se je vršil kljub policijski preP" vedi. Monarhistični listi hudo ^a padajo komuniste, češ da ne P'' ste praznovati najlepših sporni" skill dni lastne dežele.
-C--^
VelHt poža>- na Dolenjskem
ponedeljek 7. m. m. je pri
iVlo'
sa
vec z zdravili ima sedaj vsa manj bojevita "vedetta", jasen' zdravila V
kronogu upepelil požar vas SleP šek. Zažgali so otroci. Poza"'"' brambi se je posrečilo, da je P" žar omejila. Zgorelo je vse skupaj 31 poslopij (skupno Z 8° spodarskimi poslopji, kjer so spravljeni poljski pridelki.) P" gorelci so obupani.
-o-
JESEN SE BLIŽA.
Jesen prinaša vedno iste loge s seboj. Prične se s bim tekom, »zabasano^tjo, belostjo in utrujenostjo. Ali v®' ste stari pregovor; "Ena obvarovanja, velja mnogo kot en funt zdravila? Vživa.i''® Trinerjevo grenko vino in to nesljivo zdravilo vam bo poiT^^" galo preiti spremembo %asa. ne vam tek, odpravi zabas^' nost, razžene neudobne, čute i" vam zopet ustanovi redno delo'*'® nje m ožgan. Revmatizem . mišicah in sklepih in nevraW^' ga spadajo tud med jesen«^® bolezni. Poskusite Trinerj®^ Liniment in videli bodete, je to zdravilo zanesljivo ola.i^'^' va vseh takih bolečin. Ob letnem času se pojavi rad hlad v glavi in prsih, kas^j' vnetje sapnika, itd. Ne odlašaj te in rabite Triner's Cough dative. Za vnetje v grlu je boljša preparati j a Triner's tiputrin. Vaš lekarnar ali
ta
zafOfn.

Kmetski triumvirat.
Historičen roman. — Spisal Anton Koder.
><x>oooo <><><><><><><><><><><><><><><><><><><><J\ Lahko vest in lahek izgovor o ziakasnjenej izročbi cesarskega pisma imel je dvornj poslanec. Mnogo prič mu je bilo na razpolaganje v spremljajočih ga kmetih, o katerih ni nihče dvomil, da bi ne bili rado vol j no dali svojega življenja, ko bi se bilo ohranilo ono njihovega slavnega Ilije Gregorlča.
S težkim srcem se jfe vračal cesarski kurir drugi dan. Vedel je dobro, da nosi lastnoročno banovo pismo, v kterem stoji zapisano, da je dospel cesarjev ukaz gle de Ilije Gregoriča za štirj ure prepozno vt hrvatsko stb-lico. Mihu Guzetiču bi bila pa tudi prej oznanjena cesarska milost brez uspeha; kajti umrl je dva dni pred Gregoričevo smrtjo nagloma v ječi ■
S tem osodepolnim dogodkom končuje glavna dejanje v nesrečnej kmetskej vojski proti stoletnim v nebokričečim krivicam ponosnega gospodstva.
Strašno kakor skoro nikjer drugje v svetovnej zgodovini, maščevala se je tu prokleta nesloga, ki se vleče kakor rudeča nit v vsakem slovanskem javnem pod-vzeti j, nad slovenskim ljudstvom in njegovimi voditelji.
Beg Gubec kteremu pripisujejo nekteri hrvatski pisatelji glavno ulogo in ga idealizujejo kot prvega junaka v kmetskih bojih, imel je sicer naj blažji namen pomoči z občno kmetsko usta j o teptanej slovenskej raji, a njegova neizmerna častiželjnost in zavist do ostalih triumvirov uničila je kmetski upor, ki je bil
s čudovitim pogumom in strategičnim talentom osnovan.
Potoki krvi prelili so se brezuspešno ter prepričali narod, da lastna sila ni zmožna stvariti kmetske svobode. 'Najhujšo osodo za svoje visokoleteče misli in pogubi ji vo častiželjnost čutil pa je predsednik kmetske-ga trium vira ta, beg Matija Gubec sam.
Po nesrečnem boji pri Krškem pobegnol je na Hrvatsko, a videč, da je izgubil zadnji upliv v kmetskej vojski, ki je izvolila Ilijo Gregoriča svojim vrhovnim poveljnikom, vrnol se je lahkomišljeno na svoj dom v Stubico. (Pokazati je hotel s tem svojim činom sredi občne usta je na Kranjskem in Štajerskem, da je vladi zvest in sovražnik kmetskej sili.
Motil se je Gubec v svojem prevelikem optimizmu. Po svojej častiželjnost! izgubil je tudi zadnjega svojega prijatelja. Izdan je bil neki celo po. krškem županu Sili, ki je hotel s tem pri vladi samega sebe opravičiti izdajalske zatožbe. Označil je G^'bca kot prvega upornika, ki se je že nazival kraljem ilirske provinci je.
Zaradi veleizdaje zapadlo je gosposki- vse Gubčevo premoženje-in njega- samega so privedli pred banski sod v Zagreb. Da bi z Gubčevo obsodbo zadušili kmetsko ustajo, sodili so javno kmetskega odstavljenega kralja in^ sicer z nepopisljivo brezsrčno-stjo in z izmišljenimi sredstvi	,	,	.
Na javnem trgu v Zagrebu postavil'se je namreč Gubcu kraljev sedež, iz kterega so moleli na vseh straneh dolgi ostri žreb!ji. Na-nj so posadili-sodnijski hlapci vpričo na tisoče zbranega ljudstva novega kmetskega kralja. A dovolj Še ni bilo tega grozodejstva. Zgodovina hrvatske kmetske ustaje pripoveduje, da so ščipali na takem sedeži sedečega Gubca rablji z. razbeljenimi kle-čami pQ vsem životu; in tudi kronan je bil naposled
Gubec z običajno slovesnostjo.
Železno špičasto in razbeljeno krono dejali so mu na glavo in jo zabijali s Madvi va-njo, dokler ni prvi kmetski kralj, Matija Gubec, v rabljevih rokah izdihnol svojega življenja. ...
Grajščak Tahy, čigar ime še dandanes straši v hrvatskem narodu, bil je edini, ki se je veselil s svojimi pristaši grozne usode upornega kmetskega ljudstva. Računal je, da si je pridobil s svojo nečloveško krvoločnostjo, ki je prelila potoke kmetske krvi, neizmernih zaslug Za vse bodoče čase. Po njegovej sodbi bilo je po zadnjih strašnih udarcih kmetstvo ponižano v veČno sužnost. A motil se je vsaj za nekaj časa v svojem življenji.
Največja kmetska ustaj a slovenskega in hrvatske, ga ljudstva opozorila je resno vlado na pomenljivo ljudsko moč, ki se bode nedvomno zopet vzdignila o prvej priliki, če se jej vsaj nekaj zaželenih pravic ne da. Preiskovale so se zaraditega razmere med gospodstvom in kmetstvom pred ustaj o in njeni neposredni uzroki.
Akoravno je bilo to preiskovanje le površno in bolj tako'rekoč pesek v oči kmetskemu ljudstvu, objavilo se je vendar mnogo vnebokričečih krivic, največ uinjenih po brezsrčnem Tahyji.
Pričakoval je tedaj poslednji zastonj obljubljenega vladarjevega priznanja za svojo izdatno pomoč proti kmetskej zaroti. Užaljen v duši in telesno obnemogel umrl je še isto leto na nekej strašnej bolezni. Kmetska pravljica trdi, da je rujovel na smrtnej postelji kakor bik od strašnih bolečin in da je bila vendar še njegova zadnja beseda;
"Cuj me sodnik, če zopet ozdravim, očistim vso deželo kjrnetstva, ki je sramota tvojemu imenu!"
Oskrbnik Crnič, zloglasno orožje Tahyjevo proti
ubogemu kmetstvu ipodedoval je velik del njegov^^, premoženja, a umrl je kmalu potem v preiskavi zara mnogih zločinov svojih.	_ .
Poln grozovitih, a resničnih, po ljudske j pravljici i
zgodovini slovenskega in bratskega hrvatskega nai'
oda
potrjenih prizorov je žalibože naš roman. Želimo srca, da bi resnični zadnji pričujoči prizor naše poves razsvetlil vse prejšnje senčne slike.	.
Tihota in mir vrnola se je zopet po teh dogodk^^ v hrvatske in slovenske koče in sela. Celiti so se strašne rane na telesu ubogega naroda. Le nekm« niso zacelile nikdar več. V stubici stoji lesena Slep, sivolas, onemogel starec sedi vsak dan na pragu in ubira otožnodoneče strune na svojej burici. Davno že ni veselega glasu iz njegovih ust. strune odmevajo v tiho dolino, kakor da bi vabile veS ^ ptice pod nebom v svojo otožno harmonijo in govori G njimi o srčnej tožbi zapuščenega slepca. In ko zvezde na nebu, pride navadno bleda črnooka dekl!<^^ . slepcu na prag. Gladi mu sive lase raz čela in mu ljubi oče. Kedar pa ubfero slepčevi prštje najbolj melodije, utrne se solza v dekličinem očesu in. skn vzdih se izvije iz njenih prsi j.	• pr
. "Ne togujte neprestano, oče! Ves narod ma najino nesrečo in obžaluje slepega junaka Gregoriča in nesrečno nevesto Jelo, vnukinjo Tako vzdihuje ob take j priliki Hi jeva hči in poU^' slepčevo lice.	jg,
"Ves narod," odgovarja slepec Markd Grego "čuti z nama in midva z njim. In moj čut mi pravi. ^ vstane enlirat, —a tedaj ne bgde prahu več od tudi naš narod iz tisočletne temice k večno zlate)
bodi!"
(Konec.)
SEPTEMBERS, 1921.
••ENAKOPRAVNOST"
lepota ženske.
k,
■-itatelj časopisov zadeva več-na besedo — "rasa'', pomenija? V Wolfovem je rasa — pleme, rod; jSnežič-Bartlovem je rasa — pri ljudeh in pasma pri ži-®m. Marsikdo misli, da je ra-narod isto.
Crosse pa razlaga: Pod o rasa razumeva aritropolo-('^Bravoznanstvo o človeku") skupne telesne in duševne po katerih se od drugih „ razločujejo. Pod besedo "srod ' pa razumeva etnologija j. ®'^°doznanstvo) večje skupine ki imajo gotove kulturne fine (jezik, šege i. dr.), skup-, se po teh razločujejo od
°jem "narod" je torej kultur-^anstvem, pojem ''rasa" pa ll^tavo-znanstven. Narodni zna-' J® privzgojen, rasni značaj pa ^^edovan. Narodni značaj je izpremenljiv, odvisen od ras ^ sestavljajo narod in od kul-•■ftih vplivov; rasni karakter je ^'Spremenljiv ter se podeduje ''oda do roda. Ker pa se rase Seboj križaj o in mešajo, je rasa le redka in omejena. C. H. Stratz piše, da si ^^Ustveniki glede števila člove-1'as niso edini. Vierey je de-^ 'človeštvo le v dve, Haeckel pa j. ras; nekateri so razddljeva-I človeštvo po obliki lobanje, Po obliki in barvi polti in Večina znanstvenikov pa le troje glasniv rasnih
Ho-
% 1o
namreč belo, rumeno in čr-'^a'so; razen tega pa razločuj e-, '^'^tiijoče in nepremične ali ak-vj ® in pasivne rase. Današnje °^eŠtvo dele y troje vladujočih
^'^Tiih glavnih ras, med kate-Se vzdržujejo kot otoki v polagoma izginjajoči o-pasivnih ras.
.. ^'avne tri velike človeške aku-*t.o:
. protomorfne rasej ostanki narodov, takozvani div-Primitivni narodi, ki imajo j^'fajvec znakov prvotnih ras in j) "^ginjajo. CAvsfralci, Negriti, Melzz:::!, Hotontoti, Ve-j.,' ^fawida, Aino, Botokudi, In-
'2"''
o arhimorfne rase, vladajoče 'Vne rase: glavne rase (kul-Narodi).
^ • metamorfne rase, iz arhi-"'nih ras nastale mešane erase.
skupina (arhimorfna ra-itv	ogromno večino človc-
^ ter se deli po svojih telesnih "^^ševnih znakih zopet v dvoje
rnongokka, rumena, (Eski-Kitajci, Japonci) ; I sredozemska, bela; zamorska, črna rasa. (• , 'Vseh se najdejo izrazito lepi '■ i'n kje so najlepši ljudje, je reči. Večino pa imajo ven
skim izpremembam, vročini in mrazu, imajo te divjakinje fino polt, in dasi hodijo bose, imajo cesto majhne, vitke noge.
Virchov je pisal celo o avstralskih ženskah, da "znajo gracijoz-no nositi glavo ter se kretati, kakor bi hodile v najboljšo evropsko družbo v šolo". Da divjaki vobce niso prav nič divji, nego krotka, plašna, dobrodušna bitja, ki žive bedno in so zato vredna le sočutja, je že davno znano.
V arhimorfni rasi so prvi Mon-golci, zmerno, trezno, zelo močno in mnogoštevilno pleme. Imajo najstarejšo kulturo ter so najbolj oblečeni. A le v javnosti. Eskimi so doma brez obleke, a izven doma zaviti v kožuhe od temena do peta. Toda tudi na Greenlandiji se ženske dekoltira-jo, a le po leti in le po stegnih; vrat in prsi imajo greenlandske "dprne" vedno pokrite. Tudi Mongoli se umivajo, a ne z vodo in z milom, nego z oljem in s plnvcem (Mimsstein) ter so baje prav zato tako odporni proti mv% zu. Čudno je, da nosijo skoraj vse Mongolke moške hlače, !n vse imajo prekratke noge, poševno ležeče oči in široke obraze, pri t eni pa majhne in lepe roke in noge.

''sa	kulutrna, sredozem-

^elopoltna plemena.
V ^'■avnik dr. C. H. Stratz je «v,
»It knjigi "Rasna lepota žen-^ objavil celo vrsto ženskih b?^^f?j protomorfne rase in tu ifj ° vidimo, da je najti tudi divjakinjami" zares krasno ženske. Za evropski o-in imajo seveda grdo široke nosove, včasih prebuj-^®'^nice in široka usta. Njih rjavkasto rdeča, rdečka-ali rumena, bakreno rja-tudi sivo črna.
""aza gotovo nimajo lepega, iiji^^<^krat pa se najdejo med ^ ' lepa telesa, kar je — prav ^.— pri Ženskah vendarle .hrar
pa še to prednost, da je toaleta zelo poceni. Oble-'^.^rnreč niso sploh nič ali le ; toda lepotičijo se ven ^ le s tetoviranjem ali bar-2!enske Aino v ši' tetovi-mogočne bfkel V osta-li, ^ se lepšajo z obročki oko-na rokah in nogah, ši o-pas tičja peresa ali ^	"Vtikajo v ušesa in celo
razne igle, verižice in niso vobče v svojem ''^^riju nič bdlj smešne, ne-'ik	dame najkultiviranej-
Dasi se izpost^v-obldke vsem vremen-
e so včasih prav draže-ptne. Njih ročice,in nožico, njih majhna usteca in majhni nos jih delajo podobne živim igračkam. Vse nosijo zelo široke hlače in zelo ohlapne jope. V sramežljivosti so nekako enake Angležinjam ter v kazanju svoje golote pretirano skope. V najvišjih slojih si pohabljajo stopala, ki morajo biti pretirano majhna; po bledorumenem obrazu se po evropskem vzoru pudrajo belo in rožnato ter si s tušem rišejo obrvi. Ker najvišje dame težko in malo hodijo, se zelo rede. A baš debelost smatrajo za lejo in za dokaz »movitosti.
Japohke ne smatrajo golote za nenravno, in Japoncev golo žensko telo niti najmanj ne vznemirja. Zlasti preprosto ljudstvo ne vidi v goloti nič nedostojnega. Zato se po javnih kopelih kopljejo otroci, moški in ženske skupaj in čisto goli. Neestetična pa se jim zdi slika ali kip gole ženske. Vpričo tujcev so Japonke vedno oblečene. Selenka piše:
"Japonec zahteva, da imej ženska sledeče telesne lastnosti: postava in obraz ozka in dolga, nos ozek in dolg, lehti tenke, roke ozke in dolge, boki (kolki) ozki, noge tenke. Japonke si zato ovijajo širok pas (Obi) okoli života, da zakrivajo boke."
Njih polt je nežna, baršunasto mehka, včasih skoraj bela, včasih pa t\ldi rujavo rumenkasta; noge imajo za evropski okus prekratke in cesto krive. Lase imaio kratke ter jim segajo redko do pasu, a gosti so, trdi in črni. Ušesa so redko lepa, in pri polovici Japorik uho nima mesnatega podaljška, v katerem tiče uhani. Glava jim je v razmerju s trupom prevelika. Mnoge so podobne ižidovkam. Oblačijo se v dolge, 'nabrane kimone s širokimi paso-Vi.
^ Lepe torej niso Japonke, toda dražestne. Stratz trdi, da ni nikjer toliko brhkih deklet, kakor med Japonkami. Prirojena jim ljubeznivost, njih večni smehljaj na malih ustih, njih čistost in ljubezen do barv jih delajo neverjetno mikavne, in če se človek navadi Se njih značilne gracije v kretanju, je splošni vtisk Japonk očarljiv.
Nigriti, črnci, imajo najnižjo kulturo ter hodijo večinoma brez obleke. Sirovo iztesani obraz, prevelika glava in temna polt jih ne delajo lepe; toda njih vitkost, proporci j onirane oblike udov in njih gladka, mehka polt so celotnemu vtisku ugodne.
Z^morke plemena Hererov i-majo predolge roke in noge; široke in majhne nosove in široka usta; zamorke Kongo se odlikujejo zlasti z deibelimi ustnicami, med Kafri (Zulu) se dobe dolgo-in kratkonoge ženske, kakor med Evrope!jkami, a, med ni-mi so tudi popolnoma normalno vzrasle, telesno naravnost lepe
Wain OFFice
65 B'way New York Cify
SSI
ROSEVIUF.
Skoro v vsakem mestu trgu ali vasi v Združenih dr žavah in Canadi se nahaja železniška postaja
prr t
STRAN 3.
in kjer je le železniška postaja, je tudi urad THE AMERICAN RAILWAY EXPRESS
Skozi vse te ekspresne urade, katerih jc okrog 30,000 po številu, pošljete lahko denas- potom American Express Company v Jugoslavijo, Avstrijo, na Hungarsko, v Cehoslovakijo in vse druge dele Evrope

m

e Rimesse p Dosyn zv pieniežne

Privaten pooblaščen zastopnik American Express Company.
So pa tudi v vsaki okolici (sosedščini) pi4-vatni uradi, ki pošiljajo denar v tujezemske države ih imajo v svojih
razložbenih cknih napis American Express Company. Ti privatni uradi, so pooblaščeni od American Express Company, da prodajajb American Express nakaznice, čeke in kabelske pošiijatve v vse tujezemske države.
The American Express Com pany stoji za vsemi temi pooblaščenimi zastopniki z vsemi svojimi sredstvi in ogromnim prenožerj cm svoje svetovne organizacije.
Ce sprejmete American Express potrdilo, kadar kupujete denarno pošiljatev, v enih izmed teh privatnih pbšiljalnih uradih, ste lahko gotovi, da dobivate isto zanesljivo postrežbo in točno pozornost, kot kadar jo kupite v uradu American Express Company.
ArrteriGa^n.
Glavni urad - 65 Broadway, New York City.
LOKALEN HEAD
2048 EAST 9TH STREET, - CLEVELAND, 0.
Uradi v Združenih državah in v Canadi.
ATLANTA, GA., 29 Luckie St.
BALTIMORE, Md., 19 B. Baltimore St. BIRMINGHAM ALA., 4 North 19th St. BOSTON, MASS., 43 Franklin St.
BUFFALO, N. Y., Main & Erie St. CINCINNATI, O., 4th & Race Sts. CHICAGO, ILL., 32 North Dearborn St. DALLAS, TEX., 1709 Live Oak St.
DENVER, COLO., 1634 Stout St.
DETROIT, MICH., 25 Fort Street, West INDIANAPOLIS, IND., 32 So. Meridian St. KANSAS CITY, MO., 1125 McGee St. LOS ANGELES, CAL., 752 South Broadway MEMPHIS, TENN., 124 North Court MINNEAPOLIS, MINN., 619 Marquette Ave. MILWAUKEE, WIS., 368 Broadway MONTREAL, CA., 231 St. James St. NEWARK, N. J., 876 Broad St.
NEW ORLEANS LA., 707-709 Gravier St., St. Charles Hotel BMg.
/ 65 Broadway \2131 Broadway NEW YORK, N, Y., 118 West 39 St.
/17 West 23 St. I 18 Chatham Sq. BROOKLYN, N. Y., 312 Livingston St. PITTSBURGH, PA., 909 Liberty Ave. PORTLAND ORE., 6th & Oak Sts.
SALT LAKE CITY, UTAH, 26 West Second
South Street SAN FRANCISCO, CAL., Market St. at Second ST. LOUIS, MO., Ninth and Lucust St. SEATTLE, WASH., 804 Third Avenue TORONTO, CA., 72 Bay Street WASHINGTON, D. C., F. Street, N. W. WINNIPEG, CANADA, 368 Main Street, West
Glavni urad - 65 Broadway,. New York City.
Glejte, da prejmete American Express potrdilo — to je vaša' protekcija proti zgubi.
ženske. No, kakor Kitajci smatrajo tudi zamorci debele žen-skc za posebno lepe. Toda med Zu-lu-zamoi'kami je najti žensk, ki so visoke, vitke, a hkratu polne ter so videli dame. Razna zamorska plemena (Basuto, Mata-bele, Džaga, Suaheli) imajo prav neznatne razlike med seboj. Su-danske zamorke imajo že ožje nosove in tajnše ustnice, usta manjša in večja, bolj odprte oči.
A še lepše so v Aziji. V Indiji, Arabiji, na otokih in Mali A-ziji živeče Hindu, Tamilke, Singa-leeke, Perzijanke, Kurdke in A-rabke imajo obraze vn telesa, ki po svoji lepoti presegajo vse prej šnje. Njih velike oči, ozki, dolgi
nosovi, majhna usta s tenkimi justnicami in ovalnim obrazom, ■njih majhne noge in roke, temni, kodravi lasje ter njih polt, neznat iio temnejša od naše, vse to jih dela simpatične.
In prav tako v Afriki med E-gipčankami, Berberankami in Maurkami niso redke lepotice, ki bi zaslužile, da najdejo svojega |Fidija in Praksitela. Vobče je afrikan&ko ženstvo vitko, nežno, a naglo veneče. Vse so zgodaj zrele in zgodaj stare.
Romansko deblo sredozemskih ras pozna zvečine majhno, nežno, brinetno, črnooko in črnolaso, cesto debelušasto in kmalu veneče ženstvo. Sem spadajo Španke,
Italijanke, Grkinje, in Belgičanke.
F
rancozmje
KOMUNISTIČNI MANDATI RAZVELJAVLJENI. NOVE VOLITVE.
V narodni skupščini Je bil sprejet zakon; ki razveljavlja komunistične mandate za narodno skupščino in najbrže tudi za vse druge korporacije, občine itd.
Zaradi atentatov je dala vlada skleniti ta zakon in že se je pričelo obče preganjanje komunistov po vsej državi. Osumljene poslance so aretirali, drugi sicer ostanejo na svobodi, dasi brez političnih pravic. Zakon je dra-koničen, o tem ni dvoma.
Namesto 58 komunističnih poslancev se bodo vršile nove volitve. Meščanske stranke, v prvi vrsti vladne se hočejo združiti, da nastopijo pri volitvah skupno in pridobe čimveč komunističnih mandatov. Meščanski volšlci bodo torej glasovali še ertkrat, da spravijo delavstvo pri teh dopolnilnih volitvah zopet db nekaj mandatov. Če bi vlada hotela pravično ravnati, če je že razveljavila mandate, kar bi pa po našem mnenju tudi ne bilo treba* bi morala razpustiti narodno skup ščino in razpisati nove volitve. Razveljavi j en je 58 mandatov in pa omejitev volilne pravice je
jo", zaradi plač udužbencem, toda "Slovenec" ni povedal, da so plače v "Prvem ljubljanskem delavskem konsumnem društvu", v katerem komandtra "delavski duhovnik" Momljanec, njegov priganjač Kocmur in gromovnik Krertžar, veliko nižje kakor v napadeni zadrugi. "Slovenec" in korajžni "Novi čas" se tudi nikdar ne zgražata nad sijajnimi plačami in nad izsesavanjem u-službencev in delavcev v vseh podjetjih KTD, v katerem odboru sede sami ''žegnani gospodje" pod pokroviteljstvom samega ljubljanskega akofa^ Komljanca, duhovnikov gospodarja in KTD se "Slovenec" in "Novi čas" ne bosta upala nikdar z najpooiiž-nejšo besedo kritikovati. Pač pa je za 'Slovenca'' najpodlejša laž dobro došla, samo da lopne po delavski stranki.
Prvo šumarsko šolo so otvorili v Novem Sadu.
Preiskava proti orožniku Kru-šiču, ki je v železnišikem vozu na križevački progi ustrelil Zlafcka Arnolda, je pokazala — da je o-rožnik pravzaprav popolnoma nedolžen . . . Izzivali da so ga' "frankovci" z ''vlaško svinjo" i. t. d. Ko je orožnik videl, da je
vendar velika izprememba, da se zadel nedolžnega Arnolda, je bane da poravnati kar z dopolnilni-, je oddal puiko neiki prisotni go-
mi volitvami, pri katerih volijo tudi ljudje, ki so že izvolili svoje poslance, velik del velilcev pa pravzaprav izgubi volilno pravi-
co.
Ali se reši vprašanje volitev tako ali tako, vsekakor mora biti
spodičnii češ: ubijte sedaj mene, gospodična, glavo za glavo!
razne" vesti.
Umrl'je dne 1. avgusta zjutraj
Franc Hartman, nadsprevodnik naša dolžnost, da izbojujemo ' juž. žel. kot voibče znani, trezen mandate, ki so doslej pripadali in razsoden mož, in oče svoje pl-oletarijatu, tudi pri novih vo- znane spoštovane družine Hart-litvah temu. Pohlep meščanskih ^ manove v Novem Vodmatu. Bil strank po teh mandatih je krivi-, je ves čas svojega življenja na-čen. In če se v tem boju združi, tančen in trezen, v svojem doma-vse meščanstvo, tedaj se mora čem gospodarstvu, kakor tudi pri zdi-užiti tudi ves proltftarijat v | vsakem našem društvenem delo-znak protesta proti obliki volitve, j vanju v Jug. soc. dem. stranki, s katero se hoče zmanjšati števi- posebno pa v našem otkraju. E-lo delavskih zastopnikov v naro-! nako je bil tudi pošten v narod-dni skupščini. i nem mišljenju kakor tudi delo--o---I vanju. Bil je globoiko socijalno
raznoterosti.
Ljubljanski župan ne bo potr-jVsled še žalostne zadnje ponesre-jen? Zadnje dni govore v Ljub- čene stavke železničarjev dne 24. ijani, da g. Pesek ne bo potrjen, 4- 1920, ki mu je povzročila glo-Ijubljanskim županom. Kakor po-jboko bol in ponovno kal njegove roča "Jutro", se razpiše nova vo-, z&četne bolezni.
litev župana, katere se komuni-1 Granata ubila tri otroke. V stični občinski svetniki ne bodo j Zaplani pri Vrhniki so našle že-mogli več udeležiti. Vsekakor je "ice na polj granato v podobi
v interesu jaVnosti, da vlada tudi dovelj pojasni razloge iz velikega in obsežnega akta proti, potrditvi g. Peska, ker je ndpotrdi-tcv akt proti volji večine. Razlogi morajo biti pojasrijeni.
Listu "Prosveta", ki izhaja v Chicago, je uvoz zopet dovoljen.
Izgon komunistov iz Ljubljane. Ljubljansko policijsko ravnatelj
konserve. Vsled malomarnosti posestnika Jane/a Čuka je prišla granata v roke 71etnemu Rudolfu in 5letnemu Josipu Tavčarju ter 5letni Mariji Križaj. Otrokom je pri igranju padla granata iz rok, eksplodirala in vse tri otroke u-bila.
Italijansko časopisje in francoska politika. — Nasprotje med>
Severna rasa modrookih in plavolasih, visokovzraslih in krep kih žensk mlečnoibele polti in rožnatih lic se odlikujejo s pozno dozorelostjo, a zato tudi do visih in včasih do belih las trajajočo, največjo lepoto . K nji spadajo večinoma tudi Jugoslovenke.
In če pregledamo vse ženske rase, Čiste in mešane, moramo re-?i da ni nobena brez mikavnosti: marsikatera je brhka in dražest-na, redka pa je povsem dovržae-no lepa. Stratz trdi, da so najlepše ženske na Švedskem in Angleškem, na Ruskem in v franl
izgnati IZ rriuniste, ki niso pristojni v Ljubljano. Te dni je bil izgnan iz Ljubljane krojaški pomočnik An-drija Bartulovič. Poslali so ga v Dalmacijo.
Iz Bjeline je bilo pripeljanih v Zagreb 1 I komunistov, katere je davi policija izročila državmemu pravdništvu. Aretiranci so v zvezi z atentatom na bivšega ministra Draškoviča.
Pometajte sami pred svojirti pragomi Glasilo klerikalne stranke "Slovenec" se je te dni zaletelo s strupenim napadom na "Konsumno društvo za Sloveni-
stvo, tako poročajo, je sklenilo j francosko oficijelno politiko in i-jane vse one ko-' taMjanako javnostjo je zadnje čase vedno večje. Gomješlezijsko vprašanje je nadomestilo jadransko in zdi ae, da bo Italija v tem vprašanju stopila na stran francoskih nasprotnikov. Zanimivi so v tem oziru glasovi italijanskega časopisja. Še nikdar v teku treh let nista bili Francija in Anglija tako ločeni, kakor v Gom-jeslezijakem vprašanju. Li^t vprašuje, kako bo stališče Italije v tem vprašanju in pravi, da se o novem zunanjem ministru ne ve se mnogo, kar se pa ve, ne zadostuje, da se pomiri italijanska jav nost. Simpatija gotovih francoskih listov za Torrdtto je sumljiva. "Secolo'' kritizuje najstrožje poljsko politiko in trdi, da Francija razvnema medsebojno sovraštvo. Lloyd George bo žal popustil zato, da bo imel na svoji strani Francijo pri washingtonski konferenci. "Corriere della Sera" pa pravi, da je nemogoče rešiti gornješlezijsko vprašanje na podlagi načela samoodločbe narodov. šlezijski problem ni političen, ampak čisto nasilen problem. Samo dve rešitvi sta: aH sporazum z Nemčijo, ali pa nova oslabitev NemSJje. Ako bi se sprejeli italijanski načrti, bi bil mir le navidezen- Najložje bi bilo pravi list, da se od god i rešitev tega vprašanja za nekaj let, medtem pa naj se ustanovi avtonomna šlezijska država pod zavezniško kontrolo.
•Arležu. Mogoče. Ker o Slovenkah ne piše, jih pač ne pozna. Morda bi jim prisodil tudi darilo, če bi jih bil videl.
Čisti nismo Jugosl oveni. Preveč rasno mešanih narodov nas obdaja in tisočletja so bile naše krajine prehod raznim ljudstvom, da bi ne bili mešani. Tako sreča vam o med sabo tipe, ki nas živo spominjajo mongolske in zamorske rase. Otto Hauser trdi, da so černolasi in temnot>olti Srbi po krvi Levantinci (Grki) in da je svetiosih Srbov tudi po kmetih le ]5'~n-20% a ti so potomci starih Trakov, Ilirov in pa Keltov. Gotovo je v nas mnogo najrazličnejše krvi in zato tudi raznih značajev in temperamentov. Vezeta nas le skupnost jezika in kulture.
STRAN 4.
^enakopravnost*
SEPTEMBERS. 1921,
'
SE

■
Nasa razprodaja
\	— se prične —
v- \ PRIHODNJI TEDEN.
Pazite na letake, iz 'katerih boste razvideli vsaj 'nekaj izm^d naših čudovitih cen. Razprodali bomo v resnici popolnoma vse blago, za polovično ceno.
Ne zamudite te priliko in si prihranite nekaj dolarjev.
John Debeljak
\ ■■ 580 EAST 152ND STREET.

■
g
■aCu
Clevelandske novice
, ROJAKI POZOR!
Sedaj se nahajam v Collinwoodu v prostorih John Polomskija na
449 EAST 157TH ST.
kjer vodim trgovino z mehkimi pijačami, cigarami in tobakom. Postrežba je točna in prijazna. Se vam torej priporočam za obilen obisk.
MIKE TELIČ,
449 EAST 157TH ST.
^MiiminiiiiiiiiiHiuimiiiiuiiniiiiuiiiiuaiiniiniiiiEiHiiiiiiiiiiciiiiiiuiiiitniiiiiiiiniiuiiiiiiiiininmniiiiiiiEJiiiiiiiiiiiiauiiunniinii'^.
I	Tem potom se radostno zahvalim, ter obenim pripo- |
i ročam rojakom slovenskega zdravnika kiropraktike	|
Dr. ALBERT IVNIK D. C.	I
6408 St. CLAIR AVE.	|
(Urad. ure: 2 do 4 in 6 do 8 zv.)	|
kateri je mojo 10 letno bolezen	I
(krči v želodcu) ozdravil v teku	|
enega meseca.. Denarni izdatki	|
brez vspeha in trpljenje katero	|
sem imel toliko let me je pripra-	|
vilo do te izjave.	|
ANTON ZUPANCiC,	j
1282 E. 55 St.	I #flininiiiiiiiiic]iiiiiiiiiiiinininiiiiiiniiniiiiiiiii]iPi»uMiiciiiiiuiiniiEiuiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiinaiiiiiimiiininiiiimiiniiiinnimc»>
NAZNANILO
Cenjenemu občinstvu naznanjava, da sva prekupila od rojaka Antona Petana	'
GOSTILNO NA 6301 GLASS AVE.
ter da vam bova po najinih najboljših jnočeh postregla z dobrimi pijačami. Zato se vsem znancem, prijateljem in celemu občinstvu najtopleje priporočava.
Ignac Kočevar in Steve Jakše
6301 GLASS AVE.

m
m
uBcJ
J. s. Jablonski
SLOVENSKI FOTOGRAF 6121 ST. CLAIR AVENUE
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah.. Za $4.00 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti ZASTONJ.
m' VSE DELO JE GARANTIRANO
1
■
.TAKO LEPA PRILIKA.
Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vaše posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ne tratite časa po nepotrebnem. Jaz vam vse to lahko naredim in mogoče se bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje.
^JOSEPH ZAJEC
15605 WATERLOO RD.	Cleveland, O.
TELEFON: Main 1441	882lZ:w:"'1
Mihael C. Cerrezin	|
HRVASKO-SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engitteers Bld^.
St. Clair Ave. & Ontario St, blizu Public Square.
—	Republikanska stranka v
Clevelandu je zato, da pridejo v mestni svet tudi ženske. To je razvidno iz programa župana Fitz Geralda, ki je bil odobren od republikanskega komiteja včeraj, dasiravno so med kandidati za mestne svetnike, katere odobrava FitzGerald, tudi dve ženski. Omenjeni sta. Miss Irena Nun-gesser, odvetnica, ki bo kandidirala v 27, okraju in pa Mrs. Ph. Christian, kandidatin'ja za 16, o-kraj,	■
—	Policija je prijela tri moške, ki so najbrže z zvezi z lopovi, ki pišejo raznim osdbam grozilna pisma in izsiljujejo iz njih denar. Pripadati morajo najbrže črni roki. Ko je dobila neka oseba pismo, naj prinese $5,000 na prazen lot na 122. cesti in Wood-lad Ave. se je podalo na omenjeno mesto pet deteiktivov, ki so iz skrivališča pazili, kaj bo. In videli so tri moške, ki so prišli na omenjeni kraj; dva sta se dkrila, tretji pa je bil na straži, da vidi, kdaj pride njih žrtev z denarjem. Ona dva v skrivališču sta postala sumljiva, in sta pričela bežati, toda detektivi so ju ujeli. Ko je prišla oseba, ki je imela izročiti denar, je pričel tretji, ki je bil na straži, dajati ostalima ^dvema signale, toda mesto njih mu je odgovoril policijski kapitan Ma-tov/itz in ga aretiral.
—	V Lakewoodu bodo imeli za župansko mesto žensko kandi-datinjo, in sicer v osebi Mrs. Bernice S. Pyke, 1185 Andrews Ave. O tem se je zvedelo včeraj, ko je razposlala na Več upliv-nejših lakewoodskih žensk povabila na čaj za 8. septembra. Na povabilih je tud5 naznanila,\da j bo kandidirala za župansko mesto. Ženske bo skušala dobiti na svojo roko s čajem in tortami. Izrazila se je, da prirejajo vse njene prijateljice po raznih mestnih okrajih zabave, na katere so povabljene vplivnejše gospe, in tu se jim med splošno zabavo napravi tudi kak majhen nagovor v prid Mrs. Pyke. No, pa kdo bi ji zameril, saj delajo ameriški moški politikarji isto.
—	Sinoč. je skočil iz tira potniški vlak št. 34 Pennsylvania žel-lezniške proge, kake tri milje od Clevelanda. Bil je na potu iz Chicage proti New Yorku. Vzrok nesreči so bile najbrže premaknjene tračnice. Kot se poroča, se je prevrnilo šest voz. Ranjenih je več kot ducat oseb, katere se je prepeljalo v Coshocton bolnišnico.
—	Cene avtomobilom padajo Pet avtomobilskih podjetij je naznanilo včeraj, da se cene njih avtomobilom znižajo. To je zopet povzročil Henry Ford. Včeraj dopoldne je bilo objavljeno, da je padla cena Fordovim avtomobilom pri odprtih modelih za $45 pri zaprtih pa za $100, zvečer pa so že prišla naznanila o znižanjih pri družbah Willys-Knight in Overland, Franklin, Chevrolet in Defiance.
—	Na tretji strani današnje izdaje bodo našli naši čitatelji kaj zanimivo geografično ilstru-cijo, ki kaže, kako deluje ena izmed največjih finančnih podjetij v Ameriki, Ilustrovana je tudi mapa Združenih držav in na desni strani te mape, bodo naši čitatelji gotovo spoznali glavno poslopje Ameriške Express družbe, ki se nahaja na 65 Broadway, New York City. Tu
delujejo zastopniki raznih narodnosti, ki opravljajo delo v zvezi z delodavanjem American Express družbe, katere delovanje sega v vse dele sveta. Skoro ga ni kraja, kjer bi ne imela ta družba svoje podružnice, ali zveze.
Črte, ki peljejo iz glavnega poslopja znaČijo, da je ni države v Ameriki ali Canadi, kjer bi ne imela ta družba svoje hveze. Na vrhu te mape na levi strani, vidite železniško postajo, in kjer je ta, je tudi prav gotovo urad American Express družbe. Skoro ■skozi vsakega izmed teh uradov, katerih je okrog 30,000 pošljete lahko denar v stari kraj.
Spodaj pod mapo na isti strani vidite privaten urad za pošiljanje denarja in eden izmed teh se nahaja v vsaki okolici. Najzanes-livejšj izmed teh so gotovo zastopniki Ameriške ekspresne družbe. To samo na sebi je znak, da je pošiljatelj zanesljiv, kajti družba ne pooblasti vsakega, da bi prodajal njene denarne nakaznice, čeke in kabelske pošiljatve. Te denarne pošiljalnice so tudi pooblaščene izdajati American Express potrdila, kadar pošiljate potom njih denar v stari kraj. Kadar prejmete za poslani denar potrdilo American Express družbe, ste lahko sigurni, da se denar ne bo zgubil, ker stoji za pošiljatvijo American Express družba, z vsemi svojimi sredstvi in premoženjem.
V omenjenem oglasu so tudi naslovi American Express uradov z Združenih državah in v Canadi. Nadalje ima podružnice in zveze z Jugoslavijo, Hungar-sko, Avstrijo, Cehoslavakijo in z vsemi deli sveta.	z
-o--
HARDING PRIČAKUJE NAGLE ODOBRITVE MIROVNE POGODBE.
Washington, 30. avg. — Prvo delo predsednika Hardinga, ko se kongres zopet snide, bo predložitev mirovne pogodbe z Nemčijo v odobritev. Kot se naznanja iz vladnih krogih, pričakuje predsednik takojšno odobritev.
Dozdaj se še ni odločilo, da-11 bo predsednik ob tej priliki naslovil na kongres kako poslanico, da bo morda šel osebno pred kongres. Administracija želi, da se pogodba potrdi vsaj ^o takrat, ko Se snide razorožitvena konferenca. Kot se poroča, bo Japonska poslala na to konferenco' 50 zastopnikov, poleg tega bo došlo semkaj še 50 japonskih časnikarjev. Vsi se bodo izkrcali v San Franciscu in potovali preko vsega ameriškega kontinenta.
-O--
Bitka med orožniki in vaščani.
V nedeljo 17. }ul. zvečer se je zbralo po sejmu v ''Tonkovi" gostilni na Cihavi pri Grosupljem okrog 40 fantov in deklelt k plesni zabavi. Ob času policijske ure sta izpraznila gostilno orožniški narednik Ogriz^ in njegov tovariš. Fantje so se sicer umaknili iz gostilne, toda zunaj gostilne je prišlo do prerekanja med njimi in orožniki. Fantje so postali nasilni ib sta orožnka bila prisiljena aretirati 24-letnega Bo-humila Zgonca. V tem hipu so fantje orožnika obkolili. Ker vse pomirjevanje ni nič izdalo, je naj prej eden orožnikov ustrelil v zrak. Ker to razgrajajoče fante ni pomirilo, sta orožnika ustrelila med nje. Bogumil Zgonc, ki se je med tem iztrgal in navalil na orožnike, je bil težko zadet in je umrl v ljubljanski bolnišnici, kamor so ga prepeljali. Ranjena sta še bila Alojzij Glinšek in neki kovač iz Šmarja. Vendar rani teh nista težki.
GLISTE KAJ RADE NADLEGUJEJO OTROKE.
Otrok katerega gliste zelo nadlegujejo ne raste kot bi moral.
Največ otrok, pa če jih matere še tako skrbno pazijo in držijo čiste, nese vsako stvar katera mu pride v roko naravnost v usta. V mnogih slučajih se na ta način nalezejo bolezni. En izmed najnevarnejših reči za otroka je če dobi v sistem gliste, katere se imenujejo, koničasta, goveja, prašičja, zatakljiva ali trakuljasta glista. Otrok ki ima gliste v svoji detinski dobi čuti posledice tega skozi celo življenje, ker ti zajedalci mu odvzamejo mnogo redilne hrane, katere bi imelo porabiti telo. Zato je treba biti materam zelo previdnim.
J Gotov znak, da imate trakuljo, je če zapazite delce zajedalca v blatu; Sugestivnii znaki, katerih je mnogo, so sledeči: Z guba apetita, če se vas včasih loti huda požrešnost, bel jezik, gorčica, bolečine v želodcu in čut po želodcu, kot bi nekaj lezlo, zaprtje v grki, neprestano pljuvanje, zaprtost, srbeč nos, bolečine v hrbtu, glavčbol upadle oči, zguba krvi, in vrtoglavost. Razdra-ženost in nemirnost ponoči. Krči in božjastni napadi, blaznost, krivogled-nost in druge take bolezni so mnogokrat povzročene od trakulj, ki se nahajajo v hranilnem črevesu in če se trakulje prežene, zgine tudi bolezen.
V mnogih slučajih je bilo dognano da so gliste povzročile smrt ali pa je žrtev postala neumna. Otroci ki imajo gliste navadno nimajo nič kaj vesdlja do igranja, postanejo čmerni, melanholični, včasih pa zopet silno nervozni, nezadovoljni in si neprestano manejo nos. Laxadodes je namenjen da spravi gliste iz aistema. Rabi se ga vsesplošno po Evropi ravno za ta namen. Če mislite, da imajo vaši otroci tega strašnega nadlež-nika, naročite popolno zdravilo Laxa-dotes za deset dolarjev in 48 centov, polovico zdravila za šest dejlarjev in 75 centov, katero vam bomo odposlali kakor hitro prejmemo vašo denarno nakaznico, nakar boste odgnali zaje-dalce iz sistema vaših otrok. Če vas ta nadležnež vedno grize, vam ni mogoče uživati življenja. Laxadotes se prodaja le pri MARVEL MED. CO. Dept. SLV. —9 B 963 Pittsburgh, Pa. Zavarovalnina od zavoja 5 centov .

MALI OGLASI
............................................................................................................................................................................................................
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na uložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD:
NIO E. 22nd Street.	a
PODRUŽNICA:
1597 2nd Avenue.
■■■■■■■■■■■■■■■■nnmuM
THE W~K DRUG CO. St. Clair, vogal Addiwon Rd.
Edina slovenska lekarna v 'Clevelandu.
NAZNANILO.
Slov. Žensko Podporno dr.
Camiola, št. 493
Cenjene sestre;
Tem potom ste sestersko vabljene na glavno občno zborovanje, ki se vrši dne 6. sept. t. 1. v Sever-Nagode dvorani 6025 St. Clair ave. (prej Grdinova dvorana). Na dnevnem redu so zelo važne stvari. V prvi vrsti volitev uradnic za prihodnje leto. Izmed vseh sej v vsem letu je gotovo najvažnejša ta, zato se apelira na vse članice, da pridete na sejo. Da pa ne boste imele izgovora, da je premalo prostora za vse v S. N. Domu, se je za ta večer vzela v najem večja dvorana, da bomo vsaj enkrat v letu prišle vse skupaj.
Sesterski pozdrav
Julija Brezovar,
tajnica.
POHIŠTVO NAPRODAI
Proda se radi odhoda iz mesta; za opremiti 5 sob. Vpraša se na 1055 E. 67. St.	208
John J. Keiper
PRAKTIČEN PLUMBER
Napeljevalec plinovnih cevij gradiliec podcestnih kanaloV. Točna postrežba. 5415 ST. CLAIR AVE. vogal E. 55. St.
Bell telefon: Randolph 850
i
SOBA SE odda za dve dekleti; s hrano ali pa brez. Izve se na 1418 E. 49. St.	(207
PRODA SE dobro ohranjeno pohištvo za štiri sobe. Poizve se na 1085 E. 66 St.	(207
V NAJEM SE ODDA lepo preurejeno stanovanje; lepa prilika za Slovenca ali Angleža. Poizve se na 5377 St. Clair Ave. (207
DAVID, BOGER
prodajalec za
S. MEDIALOWITZ CO.
Cigare, cigarete in tobak.
Kadite Havana Spear cigare od 1 Oc naprej.
651 Broadway — C 942
Prospect 2420	Central I?#"
The
F. W. Zimmerman Co.
splošni prevažale:
Pripeljemo in postavimo na P?*" stor blagajne, stroje, pohištvo z8' pokamo, odpošljemo ali shrani*"'
3400 St. Clair Ave.
CLEVELAND, O.
dl
X-ZARKI bo Drikazali deistvo protina, povzročijo slabe zobe.
Vi s svojim zdravjem zelo veliko revmatizma, bolezni v želo^j^ in ledvicah, na srcu, tuberkuloz® ^ postopate, in kazite vašo osebnoS'' tem. da zanemarjate svoje zobe-Pulenje zob brez bolečine.
in oxygen.	gj
Uradne ure od 9. dop. do !"■ ^ 1. do 6. pop. Odprto ob torkih, r kih zvečer do 7:30. Druge ure P«,®, govoru. Zaprto ob sredah POPO'?®,. Tel. Bell. Rosedale 2377. Govon«"' slovensko. DR. FRANCIS L. KENNED*
Dentist—Zobozdravnik ^ 5402 Superior Ave. vogal E. 55th ^ Suite 8	CLEVELAND
PRVA SLOVENSKA SPIRI-TUALISTIICNA CERKEV.
se zbere v nedeljo 4. septembra ob 7:30 zvečer.
Vogal E. 72 St. in St. Clair Ave. (severno od St. Clairja). Vsi, ki želijo zdravljenja morajo priti od 7 do 7:30.
Predaval bo Rev. Amy Silvius Poročala blosta Rev. Silvius, Rev. Marie Struna in drugi. Vsi dobro došli!
Rev. Marie Struna, 1095 Adison Rd., župnik.
aiDIElBBBHMMIlBBMUlHMB
Frank Zakrajsek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke in
pogrebe in druge prilike. «■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN.
Lekarnar, ■■■■■■■■»■■»■■■■■■■■■m
Oglejte si našo trgovino z
ELEKTRIČNIMI PO-TREBŠCINAML
(electrical supplies)
Mi vam napeljemo električne žice v vašo hišo in izvršujemo vse delo spadajoče k ele'ktricar-skem poslu.
V vseh slučajih se obrnite na Delo je prve vrste. Cene
nas
so zmerne.
LOUIS VUCHAK
16017 Waterloo Rd.
Ali
SLOVENSKO DEKLE, došlo iz starega ' krt.ja želi službo za hišna dela. Ponudbe naj se odda na 5516 Carry Ave.
SLOVENSKO DEKLE v sta-rosti od 28. do 40 let, dobi službo za hišna dela. Naslov se izve v upravništvu tega lista. (209
PRODA SE dobroidoča gostilna in lunch room na dobrem prostoru. Oglasite se na 965 Addison Rd.	(109
VSE DELO
v zvezi s plumbarstvom, vam napravimo dobro in trpežno. Postavljamo furneze, "banje, stranišča, itd. Kadar mislite, kaj delati, pridite k nam po proračun in prepričani smo, da vam bo
naša cena po volji.
Chas. W. Wohl
Plumbing & Heating 15701 Waterjco Rd. Cleveland, Ohio. — Wood 507-L.
GOTOVINA ZA LIBERTY BONDE, vojnovarčevalne znamke, bisere, ure, staro zlato, srebro, platinum, zlatnino, nerabljene poštne znamke, živo srebro, magnetne igle, in za vsako stvar ki ima kako vrednost. Prinesite ali pošljite na Simon, Reliable Broker. Lastnik Ohio Smelting and Refining Co. soba St. 216 Lenox Bldg. vogal 9th St. in Euclid Ave. Odprto vsak dan do 6. ure zvečer.	(x
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik Slovenske
PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
*805 ST.
AVENU® Cleveland,


UBtarite ae
pn l«i uri m
ite oa pra
vem prostoru
i
POZOR!
PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in Slovani' kadar potrebujete plumbarja v vaši niši, pridite K g, za vsako delo, katero vam garam da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, » -je, kotle za gorko vodo, vodne (sewer work) itd.
Zmerne cene
Nick Davidovich
6620 ST. CLAIR AV%
Tel. Princ't. 1852-W. RandolpA^

delaš za svoj denar?
Ali pa dela tvoj denar za tebe? Kaj misliš, da je boljše zate?
Vsak dolar, ki ga naložiš pri
Slovensko Stavbinsko & Posojilno Društvo
6313 St. Cialr Ave., Cievelandf O.
dela za tebe vsak dan v letu. Mi plačamo
PO 5% OBRESTI,
Dobro premisli in se odloči, davložis denar pri nas.