46. štev, v Kranju, dne 17. novembra 1906. VII. leto. ..' Političen in gospodarskj list. , *~mmmmf--- - --^^^=s^=gggBsasBgBgggEgBgggM-^w~^.....■..... i j.m^—— ----- .h.imi.i pj mi......> Izhaja vsako »oholo zve<>r. — Slane za celo lelo 4 K, za pol teta 2 K, za četrt [j Urodnlitvo in upravnistvo se nahajn na pristavi gospoda K. Floriana v let* 1 K. Za druge driave stane K 660. Posamezne Mevilke po 10 vin. — Na «Zvezdi». — Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se I] oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi plačuje za petit-vrslo 10 vin., 8e se tiska enkrat, za večkrat primeren popust. naj se izvolijo frankirali. — Rokopisi se ne vračajo. l**M^Na*frM. Bil je znan vslcd svoje dobrote, šo bolj pa vsled svoje pravičnosti. Vsi njegovi služabniki so se bali laži kot smrti, ker vsako laž je kaznoval na čuden način. Pustil je pripeljati lažnivca predse in mu napravil na nosu madež z neko črno barvo, katera se ni dala več oprati. Vsak, kdor je bil tako zaznamovan, ni imel pri ljudeh nobene veljave; vsi so so ga iz ogibali kot kuge; nihče ni hotel ž njim obče vati in tak človek je bil izgubljen ter prega njan vse svoje življenje. Havnoto zapoved je dal svojim ministrom in sodnikom. Kmalu ni bilo slišati druzega kot jok in stok po deželi, kajti več kol polovica prebivalcev je nosila črno lise na nosu. Ko je kralj to izvedel, si je pulil lase iz glave in tožil: •Oh, kaj sem moral doživeli na stara leta -kje bi si bil mislil, da je moj narod tako iz priden. - Sklical jc svoje ministre na posvetovanje Prišli so s povišenimi glavami. Razložili so um žalostno resnico, da, odkar jo vpeljan; la pride lažje v nebesa. Hog vc, koliko družin e bilo žrtev v isti svoti, ker lam je svetovna gralnico. Mogoče jc i ta po isti poti obogatel, če ne on, lahko njegovi predniki. Ce pomore v nebesa tak drnar, kojega tako lalikomišljeno sprejme papež, potem gremo lahko vsi ubijat in ropat, bo Jemo vseeno zveličani, ako to svoto izročimo papežu. To pa gotovo ne bo tako. Vsled lega ne pla-čujmo nikogar, da bo molil za nas, ampak sami molimo, delajmo in bodimo varčni. Vsaka taka občina, kjer ni varčnosti, propade, in I o Čim hitreje, ko presega za-iolienje pr/otno vrednost, gre se za va hariime, ker nima kupcev, nastane tamkaj nepopisna beda, katere vas ne reši nobena zadruga. Zalo ne zasmehujte in ne zavidajte on;h varčnih, ampak posnemajte jih, Vam gotovo ne bo žal. Duhovstvu moramo priznati, da je v pridigali večkrat ožigosalo lišp in kinč ljudstva sploh. To pa še ni najhuje. Ker vsaka ista oseba, ki skrbi za laslno Čednobo je že varčna in pridna. Strgan in zanemarjen jc pa vedno le oni lenuh, podvržen pijačam. Potemtakem je bil ožigosan le priden človek, a nemarnež se je pa rogal v pest. Tu je dela dovolj, namesto se vmešavati v politične zadeve a a sveti zakon in vol Ina reforma! nova zapoved, ni več miru v deželi, ker ljudje ne smejo več lagali in lako jim gre vse narobe, vrhutega pa imajo še tiste čine lise na nosu. Prosili so ga, naj so usmili svojih pod ložnikov, kajti, ker so živeli dozdaj v miru in složnosti, naj žive še zanaprej. Eien izuied ministrov sc je celo predrzni! dejali: »Dobri kralj, pusti se vendar pregovoiiti, vsaj som dobro veš, da se ne more vedno in vse po vedati po pravici.* Te besede so kralja tako razjezile, da je poklical svoje služabnike, ukazal zvezati predrznega ministra in ga vreči v ječo Ko so drugi videli ta žalostni prizor, se niso upali več ugovarjati; potrdili so kralju, da je prav ravnal in se poslovili v trdnem prepri čanju, da je ministei pruv imel in da bi se le na ta način moglo ognili katastrofi, katera se pripravlja med ljudstvom. Ko so dospeli vsak na svoj dom, jo ljud stvo že v velikih gnječah čakalo odgovora Ko pa je zvedelo, da je kralj ostal pri svojem mnenju, se je spustilo v jok. otroci, žene možje, starčki so obupno vili roke, kričoč »Zdaj nam pa no bo več živeti!» Ko ministri to vidijo, se jim zasmilij ubogi ljudje in svetujejo jim, naj greJo sami Tržiške novice. — Shod perotninar j o v, ki se je vršil minulo nedeljo, je bil dobro obiskan. Prišlo je tudi več zunanjih gostov. Predsednikom tega društva je bil izvoljen gosp. A. Lchrinan, njegovim namestnikom pa župnik tržiški, g. Špendal. Obširneje poročilo sledi prihodnjič. — Sokolova veselica se je tudi zelo dobro obnesla. Celega dobička je nad 100 K. Radovljiške novice. — Premcščenje. Gospod c. kr. gozdni mojster Fran Pirker je iz Radovljico premeščen k gozdnemu ravnateljstvu v Gorici. — Volitev v radovljiški cestni odbor seje vršila dne 16, t. m. Izvoljeni so: iz kmetsku skupine gg. Anton Pogačnik, župan v Podnartu, Anion Avsonik, posestnik v Vrbnjah, ter Jožef Sodja, žu;an v U.gunjah, za namestnika pa Franc Va-Ijavec, posestnik iz Loš. Most o Radovljica jc volilo za člana Otona Romana, posestnika v Radovljici, za njegovega namestnika pa Antona Praprotnika, posestnika v pred kralja. — Pri tem Je ostalo. Vse se je začelo pripravljati na potovanje. Nekega jutra zasliši kralj pod gradom vpitje in razgrajanje. Ker ni bil vajen takega hrupa, gre k oknu, da se prepriča, kaj je. Ko pa zagleda toliko množico, se prestraši, pa še bolj, ko zagleda, da imajo vsi črne lise na nosovih. , »Joj, mc-meno,» zavpije ves iz sebe, «to so lažnivci iz moje deži le, kako si neki upajo priti pred moje oči!» Brž pokliče telesno stražo in jih zaukaže spodili. Toda množica začne še bolj razgrajati: »Ne, tako se ne damo odpravili. Kje je naš kralj, ž njim hočemo govorili — kje jc kralj!? Tako dolgo se ne ganemo, dokler nam ne da nazaj naših pravic* Straža se vrne in sporoči kralju, kaj zahteva narod. »Kaj, jaz, kralj Mrzilaz, naj dovolim, da se laže v moji deželi — nikdar ne! Eno izmed najgrših lastnosti in pregreh, da dovolim — laž, — nikdar!* Komaj je to izpregovoril, pritrči skozi okno krogla in zadene ravno njegovega mačka! I. priloga ,,Goren|cu" šl 46 Iz 1.1906. Radovljici. I/, skupine veleposestnikov jo bil izvoljen za ćlana Tomo ŠušterSič, graščinski oskrbnik v Predtrgu, za namest-Ivan Žark,župan v Lescah, in zadnja skupina je volih za člana Rudolfa Kun3teljn, posestnika v Radovljici. Vsi novovoljeni člani so naprednega mišljenja. — Stavbena kronika. Novo posojilni en o poslopje je razvvn enega stanovanja Že vse oddano. V pritličju se nahajala posojilniška in odvetniška pisarna. — Obsežna enonadslropna vila g. Sar torija poleg Hirschmanove gostilne s ponosno kupolo je pod streho. Vila bo v okras vsej okolici. — Podjetni gostilničar g. Kunslelj j! napravil na vrtu veliko ledenico, nad njo pa verando, odkoder je najlepši razgled na julijske Planine. — Drugo javno predavanje v letošnji sezoni tudi glede zanimivosti ni ostajalo za prvim. Predaval je g. Huth «0 potnih spominih s spodnje Donave«. S prav živo besedo nam je opisal Srbijo in zlasti Belgrad ter obljubil, da bo predavanje št nadaljeval. Zel'ti bi le bilo, da bi se Ra-dovljičanje z okoličani vred v obilnejšem številu udeleževali takih zanimivih in poučnih predavanj. Tedenski politični pregled. Delegaciji se sniduta letos v Budimpešti dne 24. t. m. Pri občinskih volitvah v Budjejovicah so v tretjem razredu zmagali Cehi. Nemci so vložili proli ti m volitvam rekurz, češ, da so C hi volili s ponarejenimi pooblastili v 20 Blučajih. V prvem in drugem razredu so zmagali Nemci. Volitve v deželni zbor na Moravskom se vrše prvič po narodnostnem katastru. Mi češkimi volilci, tudi v splošni kuriji, so dobil večino staroetški in klerikalni kandidatje. Glasila teh strank so visele lega uspeha, ker jim obela gotovo zmago pri bodočih volitvah v državni zbor. V državnem zboru je bila v pondeljek končana generalna debata ter je bilo skli-njeno z ogromno večino, preiti na podrobno razpravo. Proti so glasovali samo Vsenemci in uslavoverni veleposestniki. V tej seji je poslanec Stcin kot glavni govornik proti pre- hodu na podrobno rnrpravo napadel poslance dr. Šušteršiča, Šukljeta in dr. Ploja. Vsi trije napadeni poslanci so Slcinu takoj na kratko odgovorili. Poslanec dr. Ploj pa mu jo poslal drugega dne svoje zastopnike, kateri so poslanca Stcina pozvali, naj svoje, v zbornici izustene trditve pred njimi ponovi. Stein tega ni storil z izgovorom, da nima prič in je bjnl, da bode vse priobčil v listih, in sicer kadar se bode njemu zljubilo, Soditi je, da so Steinove trditve bolj obiokovanja, kakor kaj druzega. O volilni reformi se je začela specijalna debata. Razprava se je vršila čisto mirno in stvarno. V tej seji so bili stavljeni štirje manjšinski predlogi. Poslanec Ghoc je pred' lagal v enem. naj se odpravi gosposka zbor nira, poslanec Bartoli pa, naj se število podaneov za Dalmacijo zviša od 11 na 12 in naj se ustvari poseben mandat za dalmatinske Kaljane, dva predloga so stavili Poljaki. Kancelparagraf. Slovenski poslanec dr Ferjančič je predlagal v odseku za volilno reformo, da naj se duhovnika, ki bi hotel vplivati na volika s cerkvenimi kaznimi, ob ljubami ali pretenjem ali sploh zlorabo cerkvene avtoriteto kaznuje z zaporom od enega tedna do treh mesecev ali globo od 60 do 1000 K. Ista kazen naj bi zadela tudi duhovnika, ki bi na mestu, posvečenem za službo božjo, izvrševal volilno agilacijo. Pod odbor je v svoji včerajšnji seji odklonil dr. Ferjančičev predlog. Hrvatski sabor je imel 12.1, m. svojo prvo sejo. v kateri so pa Frankovci povzročili tak škandal, da se je seja morala pre trgati. Tudi v drugi seji so ponavljali svoje burne demonstracije proti saborskemu pred sedniku Medakoviču m proti vladni stranki rtsolucionašev. Kakor kaže, je tej gospodi v prvi vrsti do tega, da onemogoči zborovanje in da prisili vlado, razpisati nove volitve Kake koristi pričakujejo od tega, se da težko soditi. Sejmi na Gorenjskem prihodnji teden: 213. v Mojstrani. 24. (Katarina) v Skofji Loki «Za božjo voljo, kaj pa je to; zdaj si še življenja nisem svest — že vidim, da bom moral popustiti.* V tem vstane in gre k oknu. Komaj pokuka z glavo venkaj, se vzdigne izmed ljudstva suh zgrbančen možiček z zakrivljenim nosom, vzame klobuk z glave pomane roki in se ponižno prikloni ter začne sledeči govor: .Gospod kralj in zapovednik naše dežele! Jaz kot zastopnik naroda Žlahtnega izraelskega rodu ti polagam na srce, da prekličeš svojo zapoved, ker drugače nam mora otrpniti jezik, naše žile se morajo posušiti in naš rod izmreti. Ti sam veš, da smo preganjani, da nimamo obstanka, ne miru, ne domovine, edino, kar nas preživlja, jo naša izvenredna zvedenost v kupčiji. Pomisli, kralj, kam pridemo, če moramo prodajati volno za volno — včasi vzamejo ljudje ravno tako radi bombaž za volim. ■ »Lažnivec, goljulivec* — zakriči nad njim kralj — »umazani žid — ali nisi že zadosti kaznovan, da se potikaš po svetu in slepiš ljudi — še svoje pravice hočeš imeli — proč s teboj!* Komaj je to izpregovoril, že stopi drugi na njegovo mesto. Mož visoke postave, gladko ostriženih las — podoba resnega mišljenja. Predno začne govoriti, potegne iz žepa robec, začne brisati očali, katero natakne na nos, in se samozavestno obrne h kralju, govoreč: »Svetli kralj! Ti veš. da smo jezični dohtarji ali advokati in notarji, vsi, kar nas spada v to branžo, pošteni ljudje, ali tako se ne more iti več naprej. Mi sicer ljubimo resnico in prisegam ti. svetli kralj, na svoj vzvišeni pok.ic, da je prišla vedno resnica skozi moja usta. Vendar kaj hočeš, včasih se mora vendar stvar malo obrniti, pa to še ni laž. Ti veš, da ves naš poklic obstoji v zmožnosti našega jezika in če Človek noče priti v zadrego, mora včasi skočiti na stran — pa to še ni laž. Odkar pa si ti dal tisto nesrečno zapoved, ne pride nihče več iskati naše pomoči.» «Aha» — zagrmi kralj — »vi ste mi že pravi. Od danes zanaprej bom sam sodil in tako bo konec vseh paragrafov.* Advokat se obrne v stran, mrmrajoč: •Kaj boš govoril o paragrafih, stari kozel, ko bi imel ti pravi paragraf v glavi, bi pustil vse ljudi križem na dolgo in široko lagati,* — in h koncu vzdihne globoko: «Ah, kje so lepi časi, ko je Meta tožila Jcro zaradi laži — zdaj se kaj tacega ne zgodi. Ta kralj nam je zmešal vse račune.* Komaj se ta odstrani, Shod zaupnikov ilarodno-napredne stranke. Končno užaljeni zaupen shod se je vršil minuli četrtek v obširni Sokolovi telovadnici »Narodnega doma* v Ljubljani ob veliki udeležbi — nad 600 zaupnikov. Zelo nas je veselilo, da je bila na tem shodu častno znstopann naša Gorenjska, predvsem pa Kranj. Otvoritev in volitev predsedstva. Kmalu po tretji uri popoldne otvori g. dr.Tavčar kot prvi podpredsednik izvrše-valnega odbora zborovanje in predlaga, da se izvoli predsednikom shoda ljubljanski Župan Hribar. Sprejeto. Gospod župan Hribar živahno pozdravljen, nastopi predsedstvo in predlaga prvim svojim* namestnikom g. notarja Sveteca iz Litije in drugim namestnikom g. župana Jutraža iz Metlike, zapisnikarjem pa g. nad-učitelja Crnagoja z Barja pri Ljubljani in kamniškega župana Krauta. Sprejelo. Nagovor predsednikov. Župan Hribnr kar najpr^srčnejse pozdravlja mnogoštevilno zaupnike in izjavlja, da ima narodno-napredna stranka zahvaliti svojim zaupnikom precejšnjih uspehov, katere nam naši protivniki sicer odrekajo, toda, ko bi jih ne bilo, tedaj bi tudi tako strastno ne napadali naše stranke. Gotovo je, da bo nepristranski zgodovinar svojčas vedel hvalo nnrodno-napredni stranki kot narodni in napredni organizaciji. »Mladi* naj se ozro na vrste narodnih naprednjakov — in mogočn je stranka, ki je prešinjena narodnega navdušenja. (Viharno pritrjevanje.) Ali bi mogli »mladi* tako svobodno izražati svoje misli, ko ne bi »starejši* pripravljali poti svobodnejšemu izvajanju in svobodnemu napredku narodnosti. V naprednem oziru moramo stranki pripisovati, da se jo začelo svitati v domovini in da se je ljudstvo privadilo luči, radi česar s posebno sovražnostjo prijemljejo dr. Tavčarja. Cisto umevno je to pri klerikalcih, kajli oni vedo, da imajo v vrstah narodno-napredno stranke svoje najljutejše sovražnike; kaj pa je nastopi drugi na njegovo mesto, se ponižno prikloni in začne: »Vaša visokost, najvišji gospod in kralj naše dežele! Prišel sem se ti poklonit v imenu vs h zastopnikov našega poklica, prosit, da prekličeš pred kratkim dano zapoved, ker tako ne more iti gladko naprej I* • Kdo pa si ti?» ga vpraša kralj osorno. «Jaz sem doktor Fajgonstock, okrožni zdravnik in---» »No, to je pa že preveč,* zavpije kralj razsrden, »zakaj pa tebi ne ugaja moja zapoved, kaj mar zdravniki tudi ne govore več resnice?* • Nikar se ne razburjaj, dobri kralj, jeza škodi zdravju. O tem pač ni govora, da mi ne govorimo resnice, pač pa včasih že naša znanost več ne zadostuje, da se ustreže vsem ljudem. Kakor veš, so posebno rade bolne mlade ženske, če jim prav včasih nič ne manjka. Ako jim človek reče, da so zdrave, pa izgubi najboljše kliente.* »Hm, hm,* zamrmra kralj žalostno, <Že vidim, da bom moral popustiti.* Prišli so predenj še drugi in prosili po zmožnosti. Nazadnje pa se vzdigne iz gnječe dolga suha ženska puslava. privedlo »mlado« do njih divjih napadov, je težko uganiti. Oni pač zalrjujejo, dn so svobo-domiselncjši kakor narodno-napredna slrankaj; toda neumljivo je, zakaj teptajo z nogami svobodomiselni princip, katerega jim je vendar narodno-napredna stranka priborila, da se svohodneje gibejo. Klerikalci mislijo, da bodo s svojim na koroških Slovencih izvršenem izdajstvu pohodili narodno • napredno stranko; toda kruto se motijo. Ne smemo pozabiti, da tvori narodno-naprednu stranka organizacijo, ki zastopa svetovno naziranje, katero ne more streti nobena sila. Ne gre jim v glavo, da narodno-napredna stranka dejansko posega v boj, da se prenavlja in oživlja; zategadel so se sešli zaupniki, da odobre moderni program, ki ima služiti desetletja strankinim namenom, S sprejetjem programa še daleč ni dosežen namen zborovanja, temveč cilji narodno-napredno stranke se morajo tolmačili tudi narodu, ker izobrazba se mora vsepovsod razširiti. Nato otvarja zborovanje in da besedo g. dr. K. Trillerju, da poroča o novem programu. Ta program smo objavili v zadnji številki «(!orenjca* v uvodniku. G. dr. Triller se najprej peča z »mladimi*, zbranimi okrog kamniškega »Našega Lista», s »fronderji in malkonlenti, ki trdijo, da so narodni in napredni, ne pa narodno-napredni*. Govornik je svoj čas ustanovitev »Našega Lista* simpatično pozdravljal, toda list ni izpolnil njegovih nad.' Ko so se jim na spomladanskem zaupnem shodu na stežaj odprla vrata, naj bi bili izjavili, da narodno-napredna stranka nima programa, da je le stranka »boljših ljudi», ki poznajo le lastni «jaz». Kritika je navadna negacija obstoječega, je duševni nihi-li/.em. Ako stranka »Našega Lista* izjnvlja, da zdravo jabolko ne sme gnili, tedaj vpraša govornik, kje se nahajajo še zdrava jabolka. No dobi se ni bene mlajše generacije, ki bi lahko stopila na mesto starejših, in tedaj je naravnost dolžnost vsakega starejšega politika, da vztraja na svojem mestu, ki vendar niso nikako sinekure. (Pritrjevanje.) Oni, ki nas uče, da ne izpolnjujemo svojih mest, dosedaj še niso prinesli lastnega vsposobljenja. Oni kažejo le navadno blaziranost in ta utegne biti posledica, da pade narodno-napredna stranka v politično nirvano. V tistem trenutku pa, ko izgine s površja, bi se moral slišati klic: Narodno-napredna stranka je mrtva; živio, narodno-napredna stranka! (Pritrjevanje in ploskanje.) Gospod dr. Triller prečita nato lf> točk obsegajoči program stranke, ki se je pri specijalni debati z neznatno izpremembo tudi sprejel. V debati nekateri govorniki predlagajo izpremembe, oziroma resolucijo in dodatke. G. župan metliški J u trn s se poteza za podaljšanje dolenjske železnice. G. H. Trstenjak, kontrolor mestne hranilnice v Ljubljani, priporoča, naj se v program ustavi tudi premestitev, oziroma ustanovitev poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Sprejeto. Gosp. J. Žir ovni k, nadučitelj iz Št. Vida pri Ljubljani, želi pri točki četrti o »ločitvi cerkve od države*, dn se stranka ne vmešava v cerkve -zadevo, toda obsoja vsako zlorabo cerkve ali vere. Predlog se odkloni. — Navdušeno in ob splošnem pritrjevanju govori k točki osmi o ^kmetijstvu* g. Jož. Jenko ml., posestnikov sin z /gornjih Urnikov. Njegov govor prinesemo v celoti. s« nadaljuj?. «Tako,» pravi, »zdaj pa pridemo me na vrsto* — na to se prikloni pred kraljem in začne: »Presvetli kralj, dosedaj si poslušal zastopnike moških slojev - odpri svoje presvetlo uho tudi nam, ubogim revam, starim devicam.* »Oh, uli," zmaje kralj z glavo, »od teh pa ludi ena ni odšla kazni; vse imajo počr njene nosove — kaj pa je to?» Govornica nadaljuje: »Odkar si izdal listo okrutno zapoved, nas je zapadla ta nesrečna kazen za neko popolnoma nedolžno stvar glej, samo zato, ker smo včasih, kadar nas je kdo vprašal po letih, povedale za eno, ali dve leti manj. To vendar ni nobena laž.* «Fej,» pravi kralj. «čemu je pa to dobro; poberite se, lažnivke — nič, nobeno milost za nobenega; izpridenl sto in zaslužite kazen!> Žalostno so se odstranili drug za drugim z željo in upanjem na boljše čase. To upanje se jim je kmalu izpolnilo Kralj je umrl samo žalosli, na njegov prestol pa je prišel drugi z imenom lažirad, Ta je preklical vsem sodnikom in oblastnikom črniti nosove podložnikom in seje neki izrazil: »Naj se le mod seboj 1'arbajo, kolikor se jim poljubi.* In tako se 1'arbajo še dandanes. Godovi prihodnjega ted^a: 40. nedelja v letu. t S. Varstvo Dev. Marije, Oliva, Kazimir; 1!). Elizabeta, Jelislava, Gradislav; 20. Feliks, Vladiboj, Vidoslava, Gcstimir; 21. Darovanje Mar. Device, Grmislav, Pavija;22.(>cilija,Svetoslav, Vita; 2;5. Klemen Diaguš, Dalihor; 24. Janez od križa. Zoran Novičar. Imenovan je g. Lovro Verbič, davkar v Skojji Loki, glavnim davkarjoni v področju ljubljanskega finančnega ravnateljstva, najbrže za Kamnik. Dopolnilna deželnozborska volitev. Na sobotni dopolnilni dežilnozborski volilvi v veleposestvu sta bila enoglasno izvoljena kandidata nemške stranke veleposestva Anton baron Godelli in dr. Karel baron Bom od Sv. Ane pri Tržiču. Od 82 volilcev se je volitve udeležilo 45, ki so vsi volili zgoraj imenovana gospoda. Shod zaupnikov nar.-naprcdnc stranke minoli četrtek je bil eden najsijnjnejših, kar jih je priredila kdaj narodno-napredna stranka in bo značil v zgodovini razvoja naše stranke prvi korak na polu k zmagi svobodomiselnih idej. Stranka si jo ustanovila nov, izpreme-njenim razmeram in modernim zahtevam odgovarjajoč program in dala temelj krepki organizaciji ter z redko enodušnostjo mani festiraln, da hoče z neutrudljivim požrtvo valnim delom napeti vse svojo sile, da oživotvori in uresniči svoje idojc in idoale! In v delu jo vspeh! • Dvojna mera. Zadnje dni smo čitali raznih listih, da je razpisana nadučitoljska služba v Trnju na Krasu že v tretje kljub temu, da so zanjo prosilo vsakokrat delinitivn učneosebe. Vzrok tem ponovnim razpisom pa tiči edino v tem, ker ni nihče izmed kompetentov dovolj všeč ondotnemu kaplanu, ki je sedaj slučajno predsednik krojnega šolskega sveta. Pa tudi od drugod prihajajo pritožbe, da gredo šolske oblasti v enakih zadevah na roko krajnim šolskim svetom, loda samo takrat, če zvedo, da želi to kak duhovnik; sicer pa jim je želja krajnih šolskih svetov deveta briga. Ob ravnokar izvršenem imenovanju učitelja na deški šoli v Kranju, so nam stopili ti izredni slučaji živo v spomin. Krajni, pa ludi okrajni šolski svet je bil enoglasno za učitelja, ki pa pri deželnem šolskem svelu ni našel usmiljenja, dasi je povsem zadostil razpisu in bil \rliulega izvrstno kvalificiran, Krajni šolski svet v Kranju jo imel pri tem gotovo tehtne razloge, ki so bili sigurno vsi drugačni kakor pa oni, katere jo navedel prečastiti kaplan iz Trnja na Krnu. V resnici — dvojna imra! Na Kranjskem pu mtnla včasih tudi zadostuje, da pošlje poročevalec v upravnih in gospo Jarskih šolskih stvareh, znani gospod Oskar vitez Kallenegger, kakega svojih mož, da potlej ta upliva na že izbranega kompelenta, pa Četudi slednjomu ni izsiljena kompetenca prav nič pri srcu. Ob taki čudni praksi se človek nehoto vprašu, jeli so še potrebni krajni in okrajni *olski sveti. Gospod vitez Kaltenegger si je pač mislil: Tam so bili »vsi za enega*, dobro, pa naj sem jaz »eden za vse». Pripomnimo pa, da nimamo nič proti sedaj nastavljenemu učitelju, trdimo celo, da je mestu Kranju lo časlitati, da je dobilo tako spretnega risarja; saj smo ga že celo leto pogrešali tako na obrtno-nadaljevalni šoli kakor na gimnaziji. Tu se gre samo za princip in za nič drugega! Kam po pridemo, ko bi se še v bodoč,; tako prakticiralo. Od podložnikov zahtevajo izpolnjevanja postav do najneznatnejše pičice, sami pu, v zasmoh vsem zakonitim predpisom, lelujo po svojo, kakor bi zanje no obstojale nobene določne. Lokalna železnica Kranj-Tržič. Ponudbe za grndbo te železnice kakor ludi tako-menovane »industrijsko železnice* za tvrdko Glanzmann & Gassner k predilnici v Trž'ču so vložile naslednje tvrdko: lokalna industrijska Chiericci & Picha . 1,198,000 54,000 Weincr, Dunaj . . 1,826,000 04.000 Zivitskv, Prnga . . 1,860,000 68.000 Czezoviczka, Moravsko 1.400,000 65.000 Madile, Celovec . . l,4.'ir>.000 (17.000 Frohlich, Dunaj, . 1,41)0.000 liS.OOO Mavreder i. obr. dr., D. 1,47;).()00 00.000 Union*, st. dr., Dnj. 1499,000 01.000 Kakor se poroča, so so na Dunaju odločili te dni za najnižjo ponudbo češke tvrdke Chiericci k Picha. Občinske volitve v Železnikih se vrše dne 20. novembru t. 1. Slovensko kmetijsko društvo se je ustanovilo s sedežem na Jesenicah in . obsegom občin Jesenice, Koroška Bela in Dovje, Pravila je deželna vlada že potrdila. Snujmo ljudske čitalnice! Ljudsko čitalnico, manjšim krajem primerno, jc prav lahko osnovati. Treba le svetle sobe z mizo in stoli, ki je vsak dan, če ni drugače, vsaj 2 do 8 ure, ob katerih ima največ ljudi čas, odprta, po potrebi kurjena in razsvetljena. Alkohola so v čitalnici ne sme dohiti, kajti kaditi je prepovedano. Najhujši prestopek pa zagreši, kdor vzame kak časopis domov, Za čitalnico zudošča, če so naročeni slovenski leposlovni in politični bbti, Odkod pa dobivamo denar za naročnino? Za to skrbi odsek par zanesljivih mož in žena, ki semintam pobira kako doneske, ki naprosi društva, občino in hranilnico za podporo, ki prosi tudi posameznike, naj posodijo časopise, kadar so jih sami prebrali, ljudski čitalnici. Skrb za red prevzamejo lahko zanesljivi fantje, vsak za golov čas, zastonj. Kjer imajo že čitalnico, lahko tn proti malim doneskom prepušča časopise. Včasih se lahko priredi v prid čitalnici tudi kakšna voselica. Cirkus Oriental (ravnateljstvo II. Pichler) je dospel v Kranj in priredi svojo otvoritveno predstavo jutri v nedeljo poleg savskega mostu. Imenovala jf centralna komisija za umetne in zgodovinske spomenike okrajnega komisarja v Radovljici Mihaela Angela barona Zoisa in akademičnega slikarja Brnesta Stfmra na Bohinjski Bistrici svojim dopisnikom. Umrla je dne 12. novembra t. I. v Sol-nogradu Ferdinanda pl. Del-Negrn, vdova dvorni ga svetnika in mati g. Pavla pl. Del-Negro, posestnika gradu v Klanju. N. v m. p.! Opozarjamo na ljudsko predstavo, katero priredi Narodna Ć'talniea v Kranju jutri, v nedeljo, 1H, invcmbiii 1006 ob 4. uri popoldne v svojih prost« nh, Ponavlja so Otok in Struga, Izviren igrokaz v 4 dejunjih, po dr. Ivan Tavčarjevi noveleti dramatiziral I. Borštnik. Vstopnina 60 vinarjev zn osebo. Dijaki plačajo 21) vinarjev. K obilni udeležbi vabi nnjuljudneje odbor. Dražba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je vpeljala nove jako lične nabiralnike. Nabiralnik je podoba prostčega otroka, ki nosi na tablici napis: «Mal položi dar — domu na allar.» Spodaj je zaznamovan popoln družbin naslov. Misel nabiralniku je In, naj bi tu proseči otrok izprosil prav mnogo darov za našo šolsko družbo. Nubiralniki. 82 centimetrov visoki, bodo gotovo kinčali vsak prostor, kamor so postavijo. Bode naj to gostilna, ali trgovina ali privatna hiša. Izdelani so popolnoma umetnost no. S tako podobo je družba hot la vplivali tudi na este-tičnost čutov našega ijuilstva. (Cer so družbo veliko slali, sklenil je vodstveni odbor, da naj so ob natoeilvi za vsakega priloži 10 K. Osi ali bi pa tmli potem šc družbina last. Naročajo se pri družbinem vodstvu v Ljubljani. Vodstvo. I. delevBko podporno društvo na Jesenicah priredi veliko veselico dne 2f> novembra ob 8, uri popoldne na Savi ob svoji desetletnici s tombolo, igro, plesom i. I. d. Sodilovula boele tovarniška godba na pihala. Ker je to društvo popolnoma nepolitično in nestrankarsko in se jo v teh 10 letih mnogo delavcem v bedi pomagalo, oziraje se samo na bolezen, se priporoča k mnogobrojnemu obisku. Veselico in gledališko predstavo prirede združeni dih tanje iz Ljubnega in Mošenj v nedeljo, dne 25« novembra t. I, v gostilni g. Ptzdiča Posavc pri Ljubnem. V Ljubljano jo dajmo! Veseloigra v treh dejanjih. Siečkanje, šaljiva pošta, godba, prosta zabava. Začel ek oh 4. uri pop'Id ne. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Cisti dobiček je namenjen, in sicer polovica v dobrodelni namen in polovica gasilnemu društvu v Ljubnem, zatorej vabijo uljudno k obilni udeležbi združeni diletanlje. Dijaške ustanove za Gorenjce. | Dalje.] Tretje mesto dijaške ustanove Jožefa Deva letnih 108 K, ki izvzemši ljudsko šolo m omejena na noben učni oddelek. Pravico do nje uživanja imajo dijaki iz bližnjega sorodstva ustanovnikovega, potem sorodniki njegove žene, ovdovele Killer in naposled, kadar ni teb, najboljši učenci trga Tržič, izmed katerih imajo ob enakih razmerah ubožnejši prednost. Pravico podeljevanja ima cerkveno predstojništvo z občni.-kim preiistojništvom v Tržiču. — Prvo in drugo mesto na gimnazijalne nauke omejeno dijaške ustanove Janeza D i m i t z n letnih 93 K. Pravico do nje užitka imajo: a) dijaki iz ustanovnikovega sorodstva; b) dijaki iz vasi Podgorje; c) dijaki iz 1'aro Mengeš. Pravica predlaganja pristoji Schifferjcvemn kanoniku skupno z župnikom mengeškim. — Četrta dijaška ustanova Jožefa Globnč-nika lelivh 88 K, ki se more uživati od drugega ljudskošolskega razreda dn bogoslovja. Pravico dn nje imajo: a) ustanovnikovi sorodniki; h) kadar ni nobenega teh ali po izu-mrclju sorodnikov blagonravni dijaki iz fare Cerklje, zlasti pa oni iz fare Velesovo. — Prvo mesto dijaško ustanove Jurja Gollmaverjo letnih 194 K, ki ni omejena na noben naučni oddelek. Pravico do nje užilka imajo ubogi dijaki z Gorenjskega. Pravica predlagnnja pristoji knezoškolljskemn ordinariatu v Ljubljani. — Nn gimnazijalne nauke na Kranjskem omejena dijaška ustanova razpuščenega gim-nazijalnega podpornega društva v Kranju letnih 00 K f> h. Pravico do nje imajo iz političnega okraja Kranj rojeni učenci, ki študirajo na gimnazijah na Kranjskem. — Preprečena nesreča. Piše se nam i Dne 5. t. m., ko ji; vozil večerni vlak iz Novega mesta v Ljubljano, bi se bilar kmalu pripetila velika nesreča na postaji Trebnje. Tema je bila tolika in nobena luč prižgano, ko se pripeljemo z zamudno naglico na postajo, mesto po srednji progi na mogacin, kjer je stalo več vagonov, naloženih z lesom i. t. d. — Bdi smo tedaj v največji nevarnosti ponesrečiti se v vlaku — pa strojevodja, gospod Andrej Cuznar, rodnm iz PodKuž pri Kranjski Kori, je opazil takoj grozečo nesrečo in bliskoma z vsemi mu stoječi sredstvi še pravočasno ustavil vlak, ne da bi bil od katerekoli strani preji I preje varnostnih znamenj. Tako nas je rešil gotove nesreče. To bi bilo pač na mestu, da bi železniško vavnatelj-stvo v Trstu vrlega strojevodjo za njegovo vestno službovanje primerno odlikovalo. Mi pa smo mu hvaležni iz vsega srca, da nas je rešil iz tolike nevarnosti in nam tako ohranil zdrave ude. Več potnikov z Gorenjski ga. * * * Kuga v Trstu? 7. t. m. so sprejeli v tržaško bolnico 20 letnega mornarja Andreja Dahoviča, ki je služil na pomiku «Calipso». Tresla ga je mrzlica. Drugi dan je Dobavič umrl. Pri obdukciji se jc dognala oteklina žleze in ko so tn mikroskopičuo preiskali, so bili v njej bacili bubooske ali indijske kuge Zdravniki so imeli vsled lega obširno posvetovanje, na kal' rem so sklenili najstrožje odredbe, da se bolezen ne razširi. Da so docela prepričajo, če je imel Dobovič res kugo, vbrizgnili so serum iz njegovega trupla morskemu prešičku. Govori se, do je žival že poginila. — Bakterijologična preiskava je dognala, da jo pomorščak Andrej Dabovič nuni za pravo kugo. Vsled tega bodo vsi. ki so prišli ž njim v dotiko, cepljeni s serumom zoper kugo. Vsi, ki so bili z umrlim Dahovima v dotiki, so v posebni bolnici za kužne bolezni ter so strogo osamljeni. Vsako uro jih zdravniki preiščejo. Dosedaj se še na nikomur niso pokazali znaki bolezni. Sekcija živali, katerim so vcepili iz Dabovičevcga trupla dobljene bakteriji, je dokazala, da jc umrli mornar imel v resnici kugo v pljučah. Pomorsko obla-tvn v Benetkah, kamor je dospel parnik «Calipso», na katerem je služil Dabovič, je zaukazalo, da treba parnik temeljito razkužiti, pokončati vse miši in podgane, ki so na ladji in zaplenili vse blago, kar ga je bilo naloženega na parniku. Prebivalstvo v Trstu je mirno, ker jc zdravstvena oblast storila vse potrebno, da so bolezen no razširi. Boj med boo in tigrom. Parnik « I ndrashinu* je na poti iz Japonske v Nevv Vork ujel silen ciklon, ki je ogromne valove metal na krov, kjer so bili v posameznih kletkah tiger in več velikanskih kač. Pri tem so se razbile kačje kletke, dočim je tigrova ostalo celo. Zver se je plavajoč držala nad vodo. F.na izmed kač se je približala tigrovi kletki, zlezla do polovice vanjo i:i začela napadati nasprotnika. Tiger se je besno branil s strahovitimi udarci svojih Sap, ki so pustile globoke sledove v kačintm telesu. Bon je zastonj poskušala, da bi se ovila okrog tigru, ker se ni mogla nikjer oprijeti vsled neprestanega gibanje kletke. Borba jo trajala kakih pet minul, nakar se je začni resk, kot hi kdo z vso silo pretrgal kos močnega platna. Tiger je s strašnim udarcem pretrgal bon. Nalo je potegnil v kletko mrtvo sovražnico in so pogostil ž njo. Amerikanski Kopnik. V državi Nr w Jersev v mestu Trenton je napravila mis«. Carson, hči tamošnjega veletrgoven, maskarado. Določeno je bilo, da dobe najbolj ugajajoče maske premijo. Ko so bili gostje v dvorani, pridejo skozi okno štiri maske, oblečene kot banditje. Imeli so v rokah svetilke, vetrihe. železne droge, na hrbtu pa vreče. Vse se je smejalo tem originalnim maskam. Domača hči je takoj vrgla svoje bisere prvemu banditu, istotako so drugi metali v vreče prstane, zlate ure, zapestnice i. t. d. Banditje so šli po hiši in so vse vzeli s1 seboj, kar ni bilo pritrjenega. Kakor so pršli, tako so tudi ušli skozi okno. Vsi udeleženci maskarade so pričakovali to originalne maske pri vratih, da jim čestitajo ter izroče premijo, toda čakali so jih zaman, ker možje v maskah so bili res banditje in ne maske. Zanimiv dvoboj. V Rimu se je vršil zanimiv dvoboj med urednikom soc:.ilno-de-mokrotičnega lista «Avantia» Montecellijem, in urednikom nekega konservativnega lista, Vettorijem. Socialni demokrat je razžalil kraljico Margerito; to jo vzrok dvoboja. 22. sept. popoldne sta se bila dvobojevola do trde noči in drugi dan dvoboj nadalje vala. Naposled je bil ranjen socialni demokrat v stegno. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 12. t. m. Prignalo se je 494 glav goveje živine, 11 telet, 04 hrvaških buš, 7 ovac in 128 prašičev. — Pšenica po K 7 80, proso po K 7"20, rž po K 7—, oves po K 7,i>0, ajda po K 7*50, llžol rihničan po K 12'JO, koks po K 12'50 in krompir pn K 1 HO. Občinsko premovanje govedi na Bohinjski Bistrici je bilo 18, oktobra t. 1. ter so bili obdarovani naslednji gospodarji, in sicer za bike: Anton Korošec iz Lepenc (25 K), Jukob Arh i/. Bistrice (20 K), Ivan Rozman iz Bitinj (20 K), Martin Hepinoc z Broda (16 jf) Janez Mencinger iz Lepenc (16 K) in Ivan Ravnik iz Bistrice (10 K); za krave: Josip Vagner iz Bistrice (26 K), Ivan Ravnik iz Bitinj (20 K), Anton Preželj iz Lepenc (15 K), Anton Mencinger iz Lepenc (16 K), Josip Stare iz Nomena (10 K) in Feliks Trojar iz Bistrice (10 K). — Zgled občine Bohinjska Bistrica bodi v izpodbudo drugim občinam! Vinarski shod so priredi v nedeljo, dne 18. novembra t. I. na starem strelišču v Ljubljani. Zborovanje, ki se ga lahko vsakdo brezplačno udeleži, se prične ob poldesetih dopoldne in se bo vršilo po sledi čem sporedu: 1. Pozdrav zastopnikov raznih korporacij in drugih udeležencev po predsedniku. 2. Klero žlahtne trle kaže na Kranjskem razmnoževati z ozirom na podnebje, zemljo in vinsko kupčijo? (Poročevalec: Rihard Dolenc, vodja deželne kmetijske šole na Grmu.) fr, Kako pospešiti kupčijo z vinom in dvigniti izvoz kranjskega vina. (Poročevalec: Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani) 4. V koliko morajo umetna gnojila nadomestiti hlevski gnoj v vinogradih? (Poročevalec: Bo-huslav Skalickv, c. kr. vinarski nadzornik v Rudolfovem.) 5. Katere izkušnje imamo s streljanjem proti toči? (Poročevalec: Fr. Gombač, deželni vinarski komisar v Ljubljani.) 6, Drugo morebitna vprašanja, zadevajoča vinstvo. Odbor za prireditev vinarskega shoda: Jos. Ant. grof Borbo, predsednik: Fr. Gombač, tajnik. Razpis dobave lesa. C. kr. tobačna tovarna v Furslenfeldu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da vnovič razpisuje dobavo mehkega in trdega rezanega lesa za leto 1007. Ponudbe je najkasneje do 10. decembra 1906, 2. ure popoldne vložiti pri gori navedeni tobačni tovarni. Razpis, obsegajoč podrobnosti, je v pisarni trgovsko in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled. Občni zbori kmetijskih podružnic. Sentvidska podružnica ima svoj občni zbor jutri v nedeljo, dno 18. novembra ob štirih popoldne na Trati pri Zibertu; Begunjska pa dno 25, novembra v begunjski doli. Letošnja žetev je obilnejša od lanake. Psehice se je pridelalo v tisočih hektolitrih: 1906 1906 v Evropi .... 677.400 066.900 v Ameriki .... B68.B00 889.800 146.900 120.700 V Afriki .... 19.200 18.700 v Avstraliji . . . 26.000 27.600 Skupaj . 1,282.000 1,177.101) Nova lokalna železnica. V kratkem nameravajo otvoriti lokalno progo Svetnavas-Borovlje. Ta proga je velikega pomena za spodnji Rož, tiosebno pa za Borovlje, kjer bodo tamošnje fužino na žico in žreblje zelo povečali. V In namen so bodo tovarne v Baj-tisah in Podljubeljem opustilo in vodna sila, s tem pridohljrna, se bo v Borovlje v združeno tovarno napeljala. Pa tudi cvetočo pu-šknrsko obrt v Borovljah bo nova železnica zalo pnsoeševala, saj bo nromel s širnim .svetom bistveno olajšan. V ti novi dobi, ki napoči s tem za Borovlje, bi bilo Želeti da bi se tudi slovenski pnškarji organizirali in spremenjenim zahtevam časa ludi dosedanje izdelovanje primerno prilagodili. — Nova proga bo imela normalen tir (ne ozki, kakor proga SinČavas-Zelezna Kaplja), kar je zelo ugodno za promet. Podaljšati jo menijo v poznejšem času skoz čeli spodnji Rož Promet z živino iz Francoske in Angleške V Avstrijo. Avstrijsko poljedelsko ministrstvo jo odredilo, da se smejo živali (govoda, ovce, koze in prašiči) iz Francije in Angleške uvažali, oziroma prevažali V ali skozi Avstrijo le proti posebnemu dovoljenju imenovanega ministrstva in to le od slučajn do slučaja, za kar se potem določijo natančnejši pogoji uvoza, oziroma prevoza. V tozadevnih prošnjah navesti se morajo kraji, i/, katerih se nameravajo pripeljati živali, dalje vrsta In število istih ter napovedati mejni kraj prevoza in (udi kraj, v katerega se hoče vpeljati živino. Podporno drnštvo za slovenske dijake koroške V CelOVCU je imelo dne 24, oktobra 1908 svoj občni zbor pod predsedstvom g. podpredsednika dr. J. Brejca, ki seje v iskrenih besedah spominjal rajnega prvega društvenega pref'?edn''ka sloln"ga prošla g, Lamb. Kinspie-lerja. I« .'»ročila blagajnikovoga povzamemo, da ima a UtVo loustanovnikov, izmed katerih jo g. Frau Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v pokoju, vnlačul že dve oeli ustanovnim; rednih članov je 62, podpornikov 66, podpirancev 9. Ustanovniki so vplačali K lf>80, redni člani in podporniki K 1877*86) vseh dohodkov je bilo torej K 2{.):>7'8b'. Podpor seje razdelilo K 800, upravnih troškov je bilo K 1 f>i?-17; vseh izdatkov torej K 962*17, Razpolagalo se je samo z doneski rodnih članov in podpornikov, torej je prebitka K 426*69, dočim je vsa uslanov-nina nedotakljivo naložena. — Blagajnikovo poročilo se je odobrilo. Občni zbor je potem izvolil g. dr. J, Brejca predsednikom, mesto t prosta FJnspielerja in gosp. dr. Arnejca, ki jc odložil odborništvo vsled preselitve v Ljubno, gg. prof. Tomo Sehrev-ja in prof. dr. Jak. Sketa odbornikoma, gg. Iv. Kramarja in Vek. Legata pa pregledovalcema računov. — Z vzklikom jc izvolil občni zbor prvim častnim članom prezaslužnega g. Fr. Hrasovca v Gradcu, Odbor je v seji dne .'50. oktobra 1906 izvolil za podpredsednika g. prof. dr. J. Sketa, vzel z obžalovanjem na znanje odpoved g. J. Hoch-mfillerja, ki se je preselil v Trst in na njegovo mesto poklical v odbor č. g. župnika Fr. Kat-nika na Trbižu. — Potreba je velika, pomoč rojakom nujna! Darovi naj se blagovolijo poslati društvu ali po -I,j ubij. kreditni banki», ali neposredno po blagajniku, prof. Jos. Apihu v Celovcu. Vsi prispevki se objavljajo v «Miru» ali se še posebej potrjujejo. Izpred deželnega sodišča. Tatvine. Andrej Janša, hlapec na Dovjem, jo sicer nekoliko prismuknjen, a vendar pri taki pameti, da je za svoja dejanja odgovoren. Ima pa tudi šc to lastnost, da dela z vso vnemo v korist svojega vsakočasnega gospodarja. Zadnjih pel let je služil pri Mariji Kosmač na Dovjem ter znosil domov razno gospodarsko orodje v vrednosti 84 K f>0 vin. katero jc raznim strankam izmaknil. Nekega dne jc poskušal v trgovini A. Bronce izdali nov vinar za cekin, misleč, da to prodajalka, ki slabo vidi ne bo opazila. Janša priznava tatvine. Obsojen je bil na .'I mesece težko ječe. Preveč je bil močen. Franc Žagar, zidar na Dovjem, je v prepiru, ki ga je imel v Ferlanovi gostilni z zidarjem Anionom Ik-anckinijem. tega v jezi dne 12. septembra 1.1. lako ob tla vrgel, da mu jc deseto desno rebro zlomil Obsojen je bil na dva meseca joče. Slovanske vesti. Ustanovitev trgovskih zbornic v Srbiji. Srbski skupščini se predloži zakonski načrt o ustanovitvi trgovskih komor v Srbiji. Najprej so ustanovi trgovska zbornica v Bel gradu. Za pokritje stroškov bo služil davrk, ki ga bodo plačevali trgovci, in državna subvencija, ki bo znašala za vsako zbornico 10.000 dinarjev. Trgovske zbornice bodo imele isti delokrog kakor pri nas. Rimska cerkev in Slovani. Pri nas je vsled sistematičnega sugestiranja vse preši-njeno z nazorom, ki postaja že dogma, da Slovenec in katoličan mora biti en pojem, da je bila rimska cerkev za Slovence res vedno snmo skrbna mati. Koliko to odgovarja resnici, navajamo za vzgled izrek merseburškega škofa, torej Kristusovega pndnamesnika, iz 18. •toletja, ki jo trdil: «Kdor hoče držati Slovane na uzdi, jih mora mlatiti kot vole in jih krmiti s senom, kot vole.» — Gospod škof je govoril resnico, ker za pasjo ponižnost — pn«jl bič. Socialne stvari. Žene železniških čnvajev v železniški Službi. Železniško ministrstvo je dovolilo, da smejo žene Železnikih čuvajev podnevi opravljati žel 'zniško službo. Kaznjencem se zboljša hrana, v avstrijskih kaznilnicah bolo dobivali kaznjenci odslej po večkrat na leden zajčje meso in bodo v ta namen redili ogromno število teh živali. Koliko revnih družin pa je, ki si morejo kupiti meso le ob velikih praznikih! Spominjajte se Narodnega Doma v Tržiču! Išče se za špecerijsko trgovino pridnega učenca \i dobre hiše. Kje? so poizve pri upravništvu ^Gorenjca*, 28* a-i Kdor ljubi kuk« i in iokoU.lo, t«mu l.o.li pripor'.,'«!! | Ivano |loffa ki Ima najmanj toUia v laM, Ju loraj nijUio pr<-baT«D, m. i r.jvrrn nikoli »pitomi inja ob nkjlmlj i«m 'Humi Uredno |i~\ I / k.\ In i lavjo \ m it ti- m i iii.iink «iBw»--, \ I (S'ljjtfjU Zavojlpo'/,kg90vin&rjev \^yjjy j Dobiva na povsod. pokori Ker nameravam veliko predmetov popolnoma opustiti, prodajam letos za § jlklavža iti Božično dreVo » vsakovrstne igrače, galanterijsko blago, Šolske potrebščine in razno pecivo v kartonih, po lastni in tudi pod lastno ceno. Ugodna prilika za prekupce! P. n. občinstvu se priporočam v blagohotno naklonjenost in obilen obisk. ^ *7 226 3-2 JK. Rant. II. priloga »Gorenjcu" š\. 46 Iz 1.1906. Kupi se a I ali pekarnica. Ponudbe pod „Rasoh" Gradeo, glavna pošta restante. 227 2-2 Naznanilo. Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste bolid, vilo, gostilno, graičino, opekarnico. sanatorij i. t. d., i. t. d. tukaj ali na deželi hitio in skrivaj, če iščete posojila ali udeležbe posojila na posestvo, obrnite se zaupno na sloviti Današnja številka ima prilogo „Slov. Tehnika". Naznanilo. . Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da je moderno urejono zimsko kegljišče v f£ stilni „Triglav" slavnim društvom, in družbam Se nekaj ve čerov za oddati. Skrbljeno bode, da bodo cenjeni gostje vedno v. gorkih prostorih. V tem se priporoča Matija Varšek 220 6-3 gostilničar. Loterijska srećka dn« 10. novembra t. 1. Trst: 55 2 H4 82 80 J(er se mi ni mogoče oct vseh prijateljev ir\ znancev osebno poslovili, kličenj j itn tem potonj: ^dravo iq na svidenje! Qustav pirnat prvi defojllsl tvrdne „Jlterkur", Kranj. {Mm. Ceschafts-Kouricr") centrala na Dunaju. glavno zastopstvo v Gradcu, Jako-minigasse YL Prve vrsto in največje strogo pošteno, kiilautuo strokovno podjetje. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrski; in v sosednih državah. Glavni zastopnik prid.1 prihodnje dni semkaj. Ge želite njegovega brezplačnega obiska, zaradi rgledanja in domenitve, prosmo takojšnjega naznanila. 229 2-2 Gorica ® Svoji k svojim! © Gorica Kotel „pri zlate« jelenu" V sredini mosta. — Narodno podjetje. - Krasna lega. — Nad 30 sob. — Vilik jedilni salon, stekleni salon, točarna, klubove sobe, kegljišče. — Veliki in mali vrt za restavracijo, obsežna veranda. — Solidna postrežba. Naša železnica vas vodi v Gorico! Podpirajte svoje j rojake, ki se bore za gospoJarsko osvobojo od tujcev. ——————— K: 174 15-12 Cevi pocinkane, asfaltirane in druge ^ za vodovodne ItflpPSVC P°^rc^nc predmete prodaja po najnižjih cenah tvidka ■ ,jYl{fl(llf'"F«t^WiUraiij. 49 Izgubil ie je meieoa julija lovski pes (brakirj bel, z rujavimi lisami, ki sliši na ime «Karo». Odda naj se proti nagradi 10 kron v hotelu „Nova posta" („pri Mubiju"), Kranj. 228 Odda ie takoj 22,'l 3-3 o Vi ^iValni stroj 1 so najboljši za družinsko rabo. Kjo, pove uprnvntetvo «(lorenjca». 48a 10 10 Prva zapoved! Ohranjujte se in imejte dotnn vedno Fellorjov lepo dliecl lasUlnskl esen^ni lluiil z znamku Elsa-fluid, kur bil pri prdllhautth in ikrnirinstlh bolečinah, trganju v udih, hoilenju, krčih, bolečinah v rokah, nogah, glivi, zobeh, hrbtu, živcih in mišicah, trganju v ledjih, iz pahili, influenci, migreni hitro in ilgurab vpliva ter odstrani »inbosli, Irudnoit, vnetju, močen utri|i srca, šumenje v uJeuih, slabost oči, bolečino v prsih in Členili, vročinske prikazni i. t. d 12 nudili ali (i dvojnih steklenic slnrte franko o kron, 24 malih ali 12 dvojnih .steklenic K 8 DO, 48 malih ali 24 dvojnih steklenic lt> K in se dobe pri mleluvntelju E. V. Fellerju, lekarnarju v Stubici, Blsln trg št. 202, Hrvatsko. Priporočali je, obenem naročiti Fellorjeve odvaiulocs mbarborjeve kroglice z znamko «$LSAP1LLEN»I H ikfttljlc za 4 K: te vplivajo imenitno prt tezkocah v želodcu, slabem nrebavljanjij, ilaboillh, mpitosti i. t. d. Pravega hahama je dohiti ne 1, ampak 2 tucala ItraDKO za f> kron. Šivajo, pošivavajo, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. - Šivajo naprej in nazaj. — wr Teko na krogljlcahl. ~w Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni Irg 10. 131-1!) Kočevje na gradu. as os Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem založil poleg šivalnih strojev in koles tudi veliko izgotovljenih oblek za gospode in dečke dobrega dunajskega izdelka 99 m v veliki izberi. Obenem naznanjam, da se dobe kolesa popolnoma nova od 65 gld. naprej, šivalni stroji pa že od 45 gld. naprej. Velike vtfžnoBti je tudi stroj za pletenje nogovic, spodnjih jopic 1.1, d., ki je zelo pripraven za vsako večjo družino, na katerem se lahko v enem dnevu napletc 6—8 parov novih velikih nogovic; tudi stare se lahko podplete zelo hitro. Pouk preskrhim vsakemu cen j. kupcu brezplačno ter se ga lahko nauči v teku 4—6 dni. — Umetno vezenji! in pletenje na šivalnih strojih se poučuje vsak dan v moji hiši zastonj. — Da so šivalni stroji, kakor ,Adler", „Bohhin", „Ringšif" i. t. d., katere prodajam jaz, ravno tako dobri in še celo boljši od drugih strojev, koje prodajajo druge tvrdke. Vrhutega so pa moji stroji še 20 ■/• cenejši. To pričajo mnogu zahvalna pisma od boljših kro-jačev in šivilj, ki so kupili stroje pri meni. Priporočam se si. občinstvu, da se ozira pri nakupu na mojo zalogo, kjer se najbolje in najceneje kupi, ter prepriča, da so moja zagotovila resnična. Covrenc Rebolj v pranju, aiavni trg jt, 189, Po^or! Najceneje in najbolje se kupuje sukneno, modno, platneno in manufakturno blago v novi trgovini 188 10-!» na GlaVnetn trgu na GlaVnctn trn« v Kranju „pri Besenčanu" ker ima veliko zalogo le najnovejše mode, samo dobrega in frišnega blaga, istotam je tudi velika zaloga potrebščin za Hrojaft in šivilje po Marniftih cenah. priporoča svojo veliko zalogo pravih štoarskjlt žepnih nr vsake vrste, dalje budilke, ure z nlhalom, prstane in veiižice i. t. d, po najnižjih cenah, Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. Precizijskc ure kakor: SclialThausen srebrna od gld. 1950 naprej. «Intacl» srebrna od gld, 14*50 napnj, »Ornega* srebrna od gld. 14'— naprej. Sistem »Rosskopf« ure od gld. 240 naprej. — Prava zlata ženska ura od gld. 975 do 18—. Enaka s 'd pokrovi od gld. 16 — do 29'—. Srebrna paneor verižica 100 gr. težka gld. 4 00, 50 gr. gld. 2\r)0. Ceneje kot povsod drugod 1 Potrebščine za kolesa ln gramofone. Zaradi kakovosti in nizke cono priporu-čam posebno preci-zijsko uro «lntact». 97- 2.r» 9I 9/$9 12 6095 12 Posamezne števce .Gorenjca' prodajajo po 10 vin. v Kranju k. Karel Plorian, knjigotržec, in g. K. F a h i u ti i, trgovec h. št. 105; Škofji Loki g. M. Žigo n, trafika, gl. trg; Tržiču g. Josip Ahačić, trgovec; Radovljici g. Oton Homanri, glavna trafika; Bledu g. Ivan Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilni« Čar in posestnik; Hrušlci g. Štefan 1'odpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g, M. Gr o bo tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažurnu, trafika: Ljubljani gdč. Jerica Dolenc, Prešernove ulice št. "rl pVa parna stroja po 10 oziroma ls konjskih sil, brez napake, še sedaj v obralo, večji z lastnim obratom na kolesih (lokomobil) in posestvo obstoječe iz prostorne liiSti, li sob, ^ospo-■darskega poslopja, rodovitno polje, senožeti itd., JNe proda pod zelo ugodnimi pogoji. Hiša je posebno pripravna za vsako obrt, lastni vodovod, reka v bližini, železniška postaja. «225 6-2 Ponudbe na lastnika I. Dernič, tovarnar ' v Radovljici (Gorenjsko). -oVo • je najboljše! Brez trudu Je končano, Perilo vse oprano. Čisto, belo, sveže Je, Brž suho pospravim vse. Da se vse posreii to, 22 lc Rabim milo Schlcht-ovo. 12 i Vozni red proge Trbiž—LJubljana in obratno, veljaven od 1. oktobra 1906. Osobni vlak Alov. 1721 1711 1716 1713 1719 k,m 410 m \U 4&s 4« 1*1 61» JlOtl 9 43* 8M 1" f,«e 9w 17 4M im •,»0» «1:1.1 29 65 D»o *J1» 90 ar. fiiiii 9»» v» 6*7 0*1 89 fi« })W 2« ci« «14« 89 br.t 9» j« km 9» 42 94« ii& 700 io"i 47 !IM 25» iji U»i"i r»2 r>M 1(|00 m 711» llllrt 64 6"! 10« flia 7.10 lQtS •;i 1014 m 7»7 K m 611 10« m 747 in« 72 '114 10»' Hto 7« 1075 74 6H IIH 1 jim «11 ||63 83 647 10M 436 638 filS 61« 4m 1.1 43» 4*4 415 40« 400 1718 1043 10»» 1037 IO« 9&1 94» 935 930 911 911 903 840 845 S« 83» 813 7,v.i 74U 741 731 1720 151 ]SJ) ]M 104 12»« 12« hno 12i» im hm 114» 113« hm 1118 11» 11,00 1(H» K)" lllllH 1033 J/ieslna hranilnica v pranju obrestuje hranilne vloge ^^^^= po 4 odstotke ^^^^= brez odbitka rentnega davka katerega pladnje hranilnica sama. 1—22 Stanje vlog K 4,093.718-86. Stanje hipotecnih posojil K 2,213.269*30. Vozni red veljaven ocl 1. olitobrn IOOO, Celovec ■ Jesenice -Trst Oieh. Drz. Osel). Oseh. Oseb. Drz. Oseh. Oseb. Oseb. Celovec . . . . odh. 1)46 750 11-24 318 4-03 7-08 10-47 Vetrinj . . , • < * — 755 11-29 110 7-13 10-52 — M 10 11-44 — 4-26 7-28 1107 Svotna Vel . . • • • 710 821 11-6B 3-43 4-39 7-39 IP17 Uistrira v RolU — 8 32 1215 — 4-51 7-50 1W8 I dob, — 815 12 29 — 5-01 803 II II 1'odrofc'ica . . 748 8 58 12-44 414 517 8-16 11-54 ' ' t odh, 7*58 901 11*54 416 528 8-26 1207 Jesenice . . . . dob. 8*11 9-20 1-16 483 6-42 8-45 12-26 Ljubljana . j doh. 1116 H-15 4 30 8-461 8-451 U-34| ' • (odh. — 7'10 1130 — 4-00 10-23 JeBcnlce . . . . odh. 5151 8* IG 9-36 132 4-38 C.20 12 37 Gorica . . I doh. 7-40 10-23 1808 4 09 648 8-55 304 • 'J odh, 10 38 12-16 6-251 4-22 6-63 905 3-14 Tr«t ... 1200 206 716 C>-241 825 11*011 MR) Trst« Jesenice-Celovec Oseb. Oseb. Oseb. Ura. Oseb. Oieb. Dre. Osek Oseb. Trut .... . . odh. 600 726 9*00 1260 *45 4-35 7*46 1 doli. 8*00 6-10 «•00 11-03 247 521 6331 9-41 !H)5 11-28 802' 6-2« 9 52 Jesenice . . . . doh. 9-05 11-27 2-20 568 7-51 12 36 l.jiiUj.ui.i . j doh. • 'i odh. 11-16 7-10 — 4-30 11-30 B 45| 400 11-34 10-23 Jesenice . . . odh. 625 9 80 11-32 2 30- 615 756 12-68 1 *ix 11 o/."-1r 1 . . 1 doh. 644 9-49 11-61 2411 f>31 815 1-12 • ' \ odh. fi 15 9-50 11-67 :ii)3 6-40 818 Podgorje , . . . . 1 5 66 959 _ 316 li.'iO Hi Ilir,l V 1 i11 11 > 6-115 1009 _ 8 28 7-00 Svetna ve» , . 615 10 18 12 21 344 7-10 8-42 B-81 10-34 _ 100 7-28 Velrinj . . . 6*40 10 42 _ 4 09 7 87 _ Celovec . . . . doh, 644 10 4»i 18-46 413 8-41 907 Beljak -Podrožčica Beljak (j. k.) odh. • (dri. k.) • Heljuške toplice » I i. ■ k 1.1 n' , . > Dlace .... 1 .■■■In i> • . . Podroičic. doh. Oseh. 6-46 6-61 6-57 Oseh. Oseb. 11-46 8 17 1151 :i2:i 11-58 3-81 Oseb. 7-18 7-23 7-2!» 704 12115 8-38 7 3U 7-18 12 17 3-49 7'27 12-27 3-511 «389 12-39 411 7-48 7'68 810 Oseb. 1105 11-11 11-23 11-85 U'46 11-67 Podrožčica-Beljak Podroičic. ; lli 1-13 Ludinice . . Dlace . . . Url. Lilij , , DeljuSke toplice Beljak (^^^ 9—10% olja po analizi št. 1901 c. kr. poljedelsko-kemičnega prcizkuševališča na Dunaju, dalje katero je mrzlo stiskano, nima v sebi nikakega albutnina in je ravno radi tega v^-^-^^v-vy^^-^^^vy^^ najboljše kakovosti. V kolikor pa je la- neno olje boljše brez te seslavine, v toliki meri pridobe s to sestavino lanene tropine (preše). 208 12-6 Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Ww * j !o brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pietrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5'A%, na menice pa po 6°/0. — Eskomptirajo se tudi trgovske menice. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedeljo in praznike popoldne. Kupi se hiša z obrtjo ali brez nje. Cena in lega postranska stvar. Pisma pod Florijan Panagel, Gradec, Jakominl-gasse štev. 12. -m s-2 krojaški mojster Radovljica it. 41 Josenioe it. 20 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-skih in kolesarskih oblek In ogrinjal ter liavelokov. Vodno bogata zaloga angleškega, francoskega in tonskega sukna. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in poceni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Istolum se dobe tudi vsakovrstni dežniki in SOlnČniki najboljšega izdelki ter se sprejemajo tudi popravila. m\u Ludovik puškar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) se priporoča v izdelovanju viiiikovrutnih pušk M lovcu in strelce po niijnovijših sistemih 1hxI popolnim jamstvom. Tudi predeluje' lUre lamokreialce, vspre-jenm vsakovrstna popravila, tor jih toftim in dobro Izvršuje. Vue pu4 52-7 lltiMli-nviiiti OOllIkl zastonj. Kaj je i Priznano najboljša, po najnovejših Izkušnjah hlgenije sestavljena In večkrat odlikovana kozmetična ustna voda. Dobiva se pri gg. I. Krasovtcu, A.Trevnu ter gospe) Jerici Morit, Izdelovalec: O. Seydl, Ljubljana, Špl-talske ulice 7. 227-4 j I ,North British and Merkantile' j I Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leta 1809. M Skupna zavarovalna varSčina znaša nad 624 milijonov kron v zlatu. 9 Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon kron v zlatu. ~% Ta zavarovalna dnithn proti ognju je n. jbogalejSa in najstarejša v Avitnji, je najviše koncesi- jonirana, je odgovorna avstrijski sodni oblasti in se kosa i! vsako slično domačo zavarovalnico. Sj Zavaruje se lahko pod najugmlnsjšimi pogoji g škoda, povzročena po ognju in streli na poslopji h, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zivarujeja se lahki travn i-'<'• -ki in poijski pridelki, dalji; relo iivina, ki je morda na pasi od strelo zadeta. Zavaro-¥y valSčinii jo Inka, da z oiirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno o Laku solidno zavarovalnico. fNastala škoda se hitra pregleda in takoj izplača. Haina pojasnila dajo in zavarovalno pogodbe sklepa v vsakimi vetjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa 9 generalna agentura v Gradcu, Radetzkyjeva ulica št. G. 218-48 Najcenejša in največja domača eksportna tvrdka. Razpošiljanje švicarskih nr nav vse kraje Bvetal Urar in trgovec H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izbornu zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safliausen, 0- tnega, Roskopf, Uranio i. t. d. Zlatnine in srebrnine, kakor nakras-kl, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1, d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnih mest. st. BOB. Prava srebrna lllln-remontoar-H.>*k..]if, ti petno RavUO Izšel DalUOVejŠl VOllM CCUlk. «ler-renmnluHrt trpežno ko-kolesje, gld. 840, enaka iz . . . ' v,, . , , v. ' leaje in močni pokrovi, gl.\ Kateri S6 pOSljO ZaSIOUJ ln pOSUlMO 18B, ista z dobrim anker-! -ta z dvojnutim trsim sru- OFOStO kolesjem gld. 5!lft In naprej, brnim močnim pokrovom lf m i ■•• • * ni gi. 6-60 m naprej. Moške ure, 2 tre I j m i naravne velikosti. 188-1» 3t. 502, Nikelmola m ker- 4 4 v Spodnji Šiški pri Ljubljani ob glavni oesti nasproti ljudski ioli. se priporoča slavn. občinstvu za mnogobrojni obisk. Točijo se pristna biieljska, ljutomerska, dolenjska in vipavska vina ter mengiško dvojnomarcno pivo. Gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Posebna soba za večje družbe je na razpolago. Velik vrt s teraso in krasnim razgledom na Kamniške planine in Šmarno goro. 126-20 Za tujce novo opremljene sobe: postelja 1 K, soba z dvema posteljama 2 K. Jako ugodna prilika za leto- viščarje, za katere se cena primerno zniža. Na razpolago so vsi domači listi. ■ar Cm rte! ToCna postrežba! Z odlič. spoštovanjem ANTON MAVER, lastnik. 97 Z dnem 1. februarja 1907 odda se v najem prodajalna na Savi-Jesenice št. 18 oziroma se da v najem vsa hiša z vsemi prostori in rovloni, ali pa se za nizko ceno proda liVi vso posestvo. Natančneje pojasnila daje lastnik Urban Zupanec v Ljubljani. 216 8-3 Ceno čtfljo posteljno perje f> kg novog« skubljenegn K 9'UO, boljšega K 12—, belega, jako mehkega, skubljenegn K 18—, K V4--; snežno-belcga, mehkega, skuhljeneg* K 30—, K 86—. Pošilja se franko proti povzetju, Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes št. 371 p. Plzen na ĆeSkem. 218 6-3 ih .J. Spreitzerjev naslednik U UHU AN A, Slomškove ulio© &t. 4. Stavbeno-timetDO in koistruKcllsito niitiviiM ■Žično omrežje na stroj, ograje na mir o-dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd Specijaliteta: 74-18 valjični zastori (Rollbalken). Večkrat premirano! Glinaste peči štedilnike, banje za kopeli, kakor tudi kipe, vaze in druge glinaste is delke v vseh barvah, trpežne in cent priporoča 189 2K Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov --v Ljubljani. - •MlMomot juh* nema COncOuM" Z§1)0- tehnični M)i Oton 5cydt pri g. dr. E. Oflobodnikv v Kranju Zobovja, tudi no da bi se odstranile kore nine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuka kakor tudi zlata, dalje vravnalnioe it obturatorji se izvršujejo po najnovejilk 10023 metodah. Plombe v zlatu, porcelanu, amalgame in oementu kakor tudi vse zobozdrav-ntSke operacije izvršuje tu specijalist Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. uri Angleško skladišče 0. Bcmto4ić Ejubljana, Mi kg». 5. = Največja in najlepša = & zaloga konfekcij tf B*r za gospode in dečke. Dalje tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice po jako nizkih cenah. vcpr EjttbljattaCKoHzcj) ](, £ang Marije Terezije cesta Bogata zalogu pohištva vsake vrsto v vseh conah. Oglo dala, slike v vseh velikostih, [m» Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava la vile, Specijaliteta: Gostilniški stoli, Pohištvo Iz leleza, otroške postelje In voz liki po vsaki ceni, Čudovito poceni it hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrool Iz žična-tega omrežja, afrl-čanske trave ali žime, prve vrste vedno v zalogi, Za spalno sobo od 180 gld, naprej, Dlvan z okraski, Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Specijalitete ¥ nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju, I a sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo, ?WoVarna C. iliter-jeM dedičev priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno marčno in na baifarskj način Varjeno »Wo 31 19 Cor tnld 1 SVo» K sVoliml Kadar pridete v Ljubljano, obiščite kavarno 1E0N v LJubljani, Stari trg it. 31. Ondi dobite vsak čas najboljšo in najcenejšo kavo, raznovrstne likerje, pristno vino in priznano dobro vrhniško pivo. Tudi se lahko zabavaš pri redko se nahajajočem Polyphon-Ochestron. 186—iu Leon Pogačnik. GohbIcI! M j stoli«! dosežejo s tem trgovci in prekupovalci, nko naročo 76 kosov finega peciva po 2 vin. za K l1— 88 » » • i 4 * * * 1" Razpoftilja v najlepših kartonih E. BRANDT « tovarna finega peciva v Kranju HOTEL „ILIRIJA" ** Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Oadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Oene nlike. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Fric Novak. M. Podkrajšek frizer za dame ln gospode Ljubljana, Sv. Petra oesta 35. Filijalka ho-i« nasproti hotela „Union" ptiporočn la gojitev lua in xa umivHnje i:L vi- »voj zdrav-niAko priporočeni gorko m mrzlo tračni sušilni aparat. SuAl brei nadležne vročine. Ne provzroćuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje i.cti laa. Ziloia vsakovrsiam upnik sinleiik m mtšaoil las (Vlili'luk zadamo a ■ I>11 11 ri ii n vhoiliiin. Pod to mamko je spoinati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji Singer Co., ako. druž. za šivalne stroje 88-88 Kranj, glavni trg 192. Svarimo s tem najnujnejše ivpje odjemalce pred Šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom «izvirne Singerce«. Kir mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obst<