izdaja pogodbena skupnost časopisa »domaČe novice« lenart LETO V. Štev. 3 Lenart, 11. februarja 1965 Urejuje uredniški odbor: Franjo Muršec, predsednik — člani: Breda Stuhec, Jože Suraan, Franc Suman in Franček Stefanec — Odgovorni urednik Franček Stefanec. — Uredništvo in uprava Lenart, Radgonska cesta 9. — Izhaja stalno na 8. straneh drugi in četrti četrtek. — Letna naročnina 500 din, inozemstvo 900 din. — Tekoči račun pri podružnici NB Maribor številka 604-11-608-103. — Ime: Pogodbena skupnost za izdajanje časopisa »Domače novice« Lenart. — Tiska CP »Celjski tisk« Celje. VIII. KONFERENCA ZKS OBtlNE LENART EKONOMIKA ZAHTEVA STROKOVNE ANALIZE IN ZNANJE KOMUNISTI MORAJO ŽIVETI Z DOGAJANJI V DRUŽBI — ZAPOSLITI 400 ŽENA — V LENARTU JE POTREBEN OBRAT ZA PREDELAVO SADJA Na občinski konferenci ZKS so bili nazvoči: Član CK ZKS Andrej Petelin, org. sekretar OK ZKS Maribor ing. Miha Košak in zvezna poslanka Francka Vari. V nedeljo, 31. januarja se je 68 delegatov zbralo na občinski konferenci ZKS v Lenartu. Referat in diskusija sta obravnavala vprašanje gospodarstva s poudarkom na kmetijstvo, položaj družbenih služb in aktivnost organizacije Zveze mladine v občini. Poseben poudarek je bil dan dvigu življenjskega standarda. Poudarjeno je bilo, da je potrebno v bodoče investirati v najrenta-bilnejše panoge, širša družbena skupnost pa bo morala kljub drugačni delitvi sredstev investirati v zaostalih območjih, da bo prišlo do izenačenja življenjske ravni vseh delovnih ljudi. Sekretar občinskega komiteja ZKS Lenart Ernest Šmicl je v svojem referatu med drugim poudaril: »Čeprav višina narodnega dohodka ne pove povsem realne stopnje družbenega standarda občanov, ugotavljamo, da se je ta v zadnjih dveh letih, zlasti v letu 1964 pavzpel za 13 % v skupnem gospodarstvu. Porast za 30 % je nastal v družbenem sektorju kmetijstva. Po ocenah za leto 1964 znaša narodni dohodek za skupno gospodarstvo 2 milijardi 85 milijonov din ali na enega občana 123.000 din (po druž- benem planu za leto 1964 je bilo planirano 109.000 din na občana), kar je še vedno močno pod republiškim in okrajnim povprečjem. V začetku lanskega leta so bili osebni dohodki povprečno 28.000 din. Tistih, ki so dobivali osobne dohodke izpod 25.000 din, je bilo 53,41 % zaposlenih. Proti koncu lanskega leta pa se je povprečje osebnih dohodkov bistveno povečalo. Samoupravljanje se iz dneva v dan pogosteje spopada z zastarelimi pojmovanji s starim načinom vodenja znotraj delovnih organizacij. V tem razgibanem procesu nismo vedno pravočasno raziskovali ideino-političnih vzrokov. ki so nastajali, da bi lahko pozitivna stališča uveljavljali bolj odločno. Člani ZK niso dovolj jasno zavzemali stališč in je to dajalo možnost določenim zaviralnim silam, da so našle torišče za svojo nedemokratično dejavnost. Za preteklo obdobje je značilno, da so družbene službe zaostajale za razvojem gospodarstva. Občinski proračun je v letu 1964 razpolagal s 357 milijoni dinarjev skupnih sredstev, kar je bilo mnogo premalo za pokritje potreb šolstva, zdravstva, socialnega skrbstva in drugih služb. Za normalno delovanje družbenih služb bi potrebovali 540 milijonov din. (Nadaljevanje na 4. strani) V Agrokombinatu KZ Lenart delovišče Selce se te dni pripravljajo na zimsko škropljenje in čiščenje sadnega drevja. Letos bodo izkrčili 8 ha gozdnih površin in bodo posadili novih 40 ha sadnih plantaž (hruške in jablane). Skupno z novimi plantažami bo imel Agrokombinat na območju Selc okoli 180 ha sadovnjakov. CENJENE OBČANE OBVEŠČAMO, DA IMAMO NA ZALOGI POSTELJNE VLOŽKE, OTOMANE (divane) TER KAVČE PRIPOROČAMO SE ZA OBISK v obratu Agrokombinata KZ Lenart Mizarstvo — žaga »Brest« v Porčiču. Cene so zmerne, kvaliteta jer prvovrstna. Izkoristite ugodno priložnost za nakup. Se priporoča »Brest«! Razprave o prispevkih davkih in Od 7. februarja dalje bodo na območju občine Lenart zbori volilcev, na katerih bodo občani razpravljali o prispevkih in davkih za leto 1965 in o pregledu družbenega plana in proračuna za leto 1965. Točen datum posameznih zborov volilcev bo objavljen na krajevno običajen način. evidentiranje je iskanje občanov za opravljanje različnih družbenih funkcij. izmed evidentiranih bomo na zborih volivcev izbrali najboljše za odbornike občinskega sveta ali za poslance republiške in zvezne skupščine. pri tem bo upoštevana aktivnost in razgledanost posameznikov in kriteriji skupščin! Kadrovska komisija OBRTNEGA PODJETJA KLEMOS LENART vabi novo delovno silo za naslednja delovna mesa: 1. VEČJE ŠTEVILO KLJUČAVNIČARJEV 2. VEČJE ŠTEVILO PRIUČENIH KLJUČAVNIČARJEV 3. VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV Prošnje z življenjepisom pošljite takoj kadrovski komisiji obrtnega podjetja »Klemos« Lenart. Zaželene so osebe, ki so proste vojaškega roka. 40 ha novih sadnih plantaž Na fotografiji: Delegati na VIII. občinski konferenci ZKS Lenart Foto: Brumen DOBIM OSEBNI DOHODKI UČITELJEV V skladu s stališči VIII. kongresa ZKJ je potrebno posvetiti nagrajevanju prosvetnih delavcev vso skrb. Nagrajevanje v prosveti je potrebno prilagoditi nagrajevanju v drugih dejavnostih, kjer je enak kvalifika-celjski sestav zaposlenih kakor v prosveti. Samo to izhodišče za nagrajevanje učiteljev pa je dokaj ozko. Potrebno je uvideti, da 'imajo učitelji opravka z živimi ljudmi in da je prav od njihovega prizadevanja v nemajhni meri odvisna splošna razgledanost in idejna usmerjenost mladih ljudi, ki jih vzgajajo. Da bi mladi ljudje taki postali, je potrebna predvsem široka razgledanost in idejna jasnost pri učiteljih samih, kar vsaj za našo občino ne bi mogli trditi v vseh primerih. Dober učitelj mora biti na tekočem z družbenimi dogajanji, torej mora biti v središču družbenega dogajanja, sicer ne more biti dober vzgojitelj, tak, kakršnega zahteva socialistična družba. Učitelj v službi socialistične družbe mora vzgajati otroke v marksističnem duhu, ki bodo sproščeni stoletnih spon verovanja v nadnaravne sile. To še ne pomeni, da morajo biti vsi učitelji člani ZKJ, nujno pa je, da razčistijo z nekaterimi idejnimi vprašanji, katerih nerazčiščenost jih konpromitira pri otrokih. Učitelj, ki se trudi, kolikor je v njegovih močeh v opisanem smislu, zasluži plačilo za opravljeno delo. Pogoji dela prosvetnih delavcev so v raznih občinah različni. Za našo občino lahko trdimo, da so precej slabši kakor v nekaterih bolj razvitih občinah. Učitelji, zlasti mlajši, pogrešajo kulturnih prireditev, zabave itd. Vse to jim občina iz razumljivih materialnih razlogov v celoti ne more sama zagotoviti, čeprav je res, da bi ob obstoječih pogojih z večjim prizadevanjem nekaterih mlajših učiteljev lahko bilo družabno in kulturno življenje mnogo bolj pestro. Občinska skupščina se je že lani zavedla, da je potrebno regulirati osebne dohodke prosvetnih delavcev, zato je prvi korak v tej smeri že storila proti koncu lanskega leta, ko je precej povečala osebne dohodke. V primeri z osebnimi dohodki učiteljev v nekaterih občinah pa so dohodki v naši občini še vedno na dokaj nizki ravni, kar bo v okviru možnosti potrebno popraviti. Med nekaterimi učitelji prevladuje zahteva, naj bi povprečno zvišali osebne dohodke na republiško raven. Absolutizira-ti tega načela nima pomena, kajti osebni dohodki učiteljev bodo verjetno tudi v prihodnje morali biti odvisni do neke mere od osebnih dohodkov v ostalih dejavnostih občine. To pa ne pomeni, da jih ni potrebno regulirati. Ko pa bodo osebni dohodki učiteljev na primerni ravni, bo potrebno tudi bolj kot doslej razmišljati o ukinitvi nekaterih naturalij, ki jih še sedaj uživajo. Tone Štefanec Izgradnja stanovanj in SZDL V ZG. ŠČAVNICI JE USPEŠNO RAZGIBALA SVOJO DEJAVNOST | in nv sv^iti 1 Za štiri dni je bil na obisku v Jugoslaviji predsednik grške vlade Georgios Papandreu s svojim državniškim spremstvom. S tem je omogočen nadaljnji napredek odnosov med obema drŽavama. V Beogradu so se pogovarjali o važnih mednarodnih odnosih s povdarkom na medsebojne gospodarske odnose. Ta obisk je bil doprinos k stabilizaciji medržavniških odnosov na Balkanu. Prispevek k izboljšanju odnosov je dal tudi državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič, ki je bil na obisku v sosednji Bolgariji. Pred odhodom v Bolgarijo je Koča Popovič med drugim izrazil tudi te misli: »Skupaj Z mnogimi drugimi državami se je tudi naša vedno zavzemala za mir v svetu. To smo potrdili tudi na konferenci nevezanih v Kairu. Jugoslavija se zavzema v skladu deklaracije, ki je bila sprejeta na konferenci v Kairu, da se preneha z nasilstvi v Kongu. Organizacija Združenih narodov se mora prilagoditi sedanji situaciji v svetu in si bo s tem okrepila svoj položaj. Oboroževalna tekma se v svetu nadaljuje, to pa je obenem Žarišče nevarnosti v svetu. Prepoved uporabe jedrskega orožja in njegove izdelave so izhodišča za obstoj miru v svetu. Jugoslavija se zavzema za konferenco o razorožitvi, na kateri bi bili predstavniki vseh dežel sveta ali samo nekateri, ki bi jim bil stvarni cilj razorožitev.« Novi državni udar v Sajgonu je osmi v nekaj mesecih. Za Južni Vietnam dajo ZDA dnevno po 2 milijona dolarjev, to pa gre v škodo politike ZDA v vzhodni Aziji. ZDA želijo biti prisotne v raznih krajih sveta in skušajo zagovarjati svoj interes. Vojska v tem delu sveta ne bo rešila ničesar in je potrebna politična rešitev. Zato je potrebna široka azijska konferenca. Zaradi malezijske federacije, ki je bila sprejeta v VS OZN je Indonezija izstopila iz ZN. Sedaj v Malezijo prihajajo britanske čete, da bi »obdržali mir« v tem delu sveta. Sukamo je ob eni priliki dejal, da mu je idejo za izstop iz OZN dal sam Mohamed. Za prihodnje predsedniške volitve v ZAR, je kot edini kandidat, predlagan Naser. Ta predlog prebivalstvo Združene arabske republike odobrava. V irski republiki je prišlo do velikih demonstracij za združitev Irske. Danes se po svetu precej govori ali je možno, da bo Brežniev in Kosigin odšel na obisk v ZDA. Ta obisk je predlagal emeriški predsednik Johnson. O tem vprašanju je nedavno pisalo Sovjetsko glasilo »Pravda«, ki govori o izboljšanju odnosov med ZSSR in ZDA. V ZDA naj bi sovjetski predstavniki govorili na tamkajšnji televiziji. Johnson pa bo govoril v SZ, če bi do izmenjave obiskov prišlo. V nedeljo, 16. januarja je bil v Zg. Ščavnici sestanek članov SZDL, združen s predavanjem veterinarskega inšpektorja tov. Milana Vaude. Predavanje je bilo namenjeno preventivnim ukrepom v zvezi s kužno boleznijo slinavko in parkljevko, ki se je pojavila tudi na območju Zg. Ščavnice. Udeležba je bila zelo velika. Navzoči so razpravljali o pomanjkanju prosvetnih delavcev v Zg. ščavnici ter sklenili, da se posveti temu vprašanju vso skrb. Osnovno za pridobitev prosvetnih delavcev je izgradnja primernih stanovanj. Dogovorili so se, do bodo pristopili k izgradnji 12-stanovanjskega bloka. V bloku bi bila stanovanja za učitelje in uslužbence kmetijske zadruge. Kmetijska zadruga pa bo zaradi tega izgradnjo teh stanovanj sofinancirala. Del sredstev bo omogočila občinska skupščina, vašča-ni pa bodo pomagali s prostovlj-nim delom, denarjem in zbiranjem lesa. Ko bo v kraju potrebno število prosvetnih delavcev, potem bo mogoče realizirati višje organizirani pouk in šele tako bo prišla do izraza matična šola v Zg. Ščavnici in podružnica v Lokavcu. Zadnje štiri razrede osnovne šole bodo otroci iz Lokavca obiskovali v Zg. ščavnici. Zato pa bo potrebno med tema krajema urediti cesto, da bo omogočen prevoz otrok v dokaj oddaljeno šolo. V Zg. Ščavnici bo potrebno ure- vodovoda diti tudi notranjost šole. Učilnice bo potrebno razširiti, nabaviti novo opremo in urediti sanitarije, kabinete in pomožne prostore. Naslednji važni problemi v Zg. Ščavnici, ki čakajo na rešitev, so vodovod in ureditev prosvetnega doma. Za izvršitev vseh teh težkih nalog so izvolili na sestanku SZDL dva iniciativna odbora iz vrst prizadevnih vaščanov. V razpravi je bilo iznešenih niz koristnih predlogov in kritičnih pripomb na napake, ki so se dogajale v preteklosti. Navzoči so izrazili željo po predavanjih s področja živinoreje. Pomoč v tem je obljubil navzoči veterinar Milan Vauda, ki je hkrati analiziral položaj v živinoreji ter poudaril potrebo po večji skrbi za selekcijo plemenskih živali in razširitvi obstoječih čred v družbenem in zasebnem sektorju. O omenjenih vprašanjih bo dal končno besedo zbor občanov, ki bo obenem izbral kandidate za dopolnilne skupščinske volitve, za kar je bilo predhodno izvedeno ustrezno evidentiranje. —jh Obvestilo Maistrovim borcem Sekcija Maistrovih borcev, ki deluje pri Občinskem odboru ZB Lenart, poziva vse Maistrove borce, ki še niso prijavljeni sekciji, da to store. Prijavite se pri predsedniku sekcije Ignacu Gum-zeju v Lenartu. Za dokaz morate imeti spomenico, njeno številko ali priče, da ste bili Maistrov borec v letu 1918. FRANJO MURŠEC: Kdaj sem lahko oproščen plačila prispevka v gozdni sklad Vsak gozdni posestnik plačuje prispevek v gozdni sklad od lesa, ki ga v svojem gozdu poseka. Prispevek se plačuje v gozdni sklad tiste občine, v kateri leži gozd. Prispevek v gozdni sklad je treba plačati v 15 dneh po pravnomočnosti plačilnega naloga (odločbe). Od nepravočasno plačanih prispevkov se plačajo zamudne obresti v višini, ki je določena v predpisih za izterjanje nepravočasno plačanih davkov. Lastniku, ki ne poseka drev- ja v enem letu po odkazilu, se plačan prispevek na zahtevo vrne. OPROŠČENI OD PRISPEVKA Vsak lastnik ima pravico biti samo enkrat oproščen 4.000 din v tekočem letu. Prispevek se plača od lesa, ki ga lastnik zakonito poseka in ga vgradi v lastno kmetijsko gospodarstvo. Predhodno mora predložiti ustrezna dokazila občinskemu upravnemu organu za sečna dovoljenja. Ta organ izda odločbo o tem, za koliko se zavezancu zmanjša prispevek. Komisija ga lahko oprosti popolnoma, delno ali pa ga sploh ne oprosti, če niso za to pogoji. OPROŠČENI PLAČILA PRISPEVKA V GOZDNI SKLAD SO KMETJE Oproščeni plačila v gozdni sklad so lahko samo kmetje. Za kmete se šteje tiste, ki jim je kmetijstvo ali gozdno gospodarstvo edini ali glavni poklic. Pritožbe na odmero prispevka v gozdni sklad se vložijo pri skupščini občine Lenart v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga. V nasprotnem slučaju se smatra, kot da pritožba ni bila vložena. Te uredbe so objavljene v Uradnem listu LRS, št. 31/62. Prosimo, da gozdni posestniki, oziroma lastniki gozdov vzamejo to na znanje, da ne bo prišlo v bodoče do neljubih zapetljajev. Ing. ANTON GREIF NAJVEČ ŠKODE V NAŠI OBČINI KAJ MORAMO VEDETI 0 ZAVAROVANJI] ŽIVALI Goveja živina je v zadnjem letu toliko pridobila na vrednosti in ceni, da pomeni za vsako kmečko gospodarstvo glavni vir dohodkov. Zato je živinoreja pri nas osnovna kmetijska panoga. Prav zato je potrebno, da vsak živinorejec čim bolj skrbi in pazi na živino in gleda na to, da ne pride do škode pri njej. Ce še tako pazimo in skrbimo za živino, bo kljub temu prišlo do nesreče. Da pa ne bo nesreče pri živini, je potrebno, da jo zavarujemo proti poginu in zasilnemu zakolu. Ce plača lastnik plemenske krave letno 4.000 din za zavarovanje, to plačilo ne bo omajalo njegovega gospodarstva. Ce pa pride do škode pri kravi, bo v nekaj dneh prejel 150.00 din in si bo lahko nabavil drugo žival. Poleg tega pa mu bo zavarovalnica plačala vse stroške za zdravljenje zavarovane živine. Na območju občine Lenart je že več let uvedeno skupinsko zavarovanje goveje živine. Da je to zavarovanje za živinorejce nujno potrebno, nam pove dejstvo, da je na območju Zavarovalnice Maribor skupinsko zavarovano že 90 o/o vseh vasi. Na območju občine Lenart pa je to zavarovanje uvedeno prav v vseh vaseh. Žal pa mnogi zavarovanci še danes ne poznajo pravega bistva zavarovanja. Osnovno načelo zavarovanja je v tem, da posameznik vplačuje letno v fond zavarovanja določen znesek, iz tega fonda pa dobi škodo izplačano dotični zavarovanec, ki je škodo utrpel. Zato mora biti zbrano v ta fond toliko denarja, kolikor se izplača za škodo in za stroške poslovanja. Vsako skupinsko zavarovanje goveje živine ima svoj določen okoliš in je za Zavarovalnico kot ena zavarovalna enota. Zavarovalnica vsako leto podrobno ugotavlja, koliko je bilo letno vplačano premije v tem skupinskem zavarovanju in koliko je bilo izplačano za škodo in za stroške zdravljenja, čimveč izplača Zavarovalnica za škodo in za stroške zdravljenja, tem večje mora biti plačilo premije za zavarovanje. Zato bi morali vsi zavarovanci v skupinskem zavarovanju skrbeti, da bo čim manj škod pri ži- vini in čim manj stroškov za zdravljenje, ker bodo v tem primeru plačevali manj premije. Poudariti moramo, da je pri Zavarovalnici Maribor največ škode na območju občine Lenart in Slovenj gradeč. Vsa skupinska zavarovanja občine Lenart so v letu 1962 vplačala 4,700.000 din premije. Zavarovalnica pa je izplačala za škodo in stroške zdravljenja 5,700.000 din. V letu 1963 so zavarovanci vplačali 7,600.000 din, Zavarovalnica pa je izplačala že 10.200.000 din. Tako je imela Zavarovalnica v letu 1963 samo pri zavarovanju goveje živine na območju občine Lenart skupno s svojimi stroški poslovanja okrog 7,000.000 din izgube. (Dalje prihodnjič) ........................................................................................HM...............................................................................................................................................................IKIIIIII Preko 200 domačij brez elektrike NAJVEČ NEELEKTRIFICIRANIH HIŠ JE NA OBMOČJU ZG. ŠCAVNICE IN JUROVSKEGA DOLA Na območju Zgornje Ščavnice je brez električne luči okoli 112 gospodarskih poslopij. Največ jih je na območju Ledineka, kjer v teh dneh 12 hiš elektrifici-rajo v privatni režiji. Na območju Jurovskega dola je neelektrificiranih okoli 120 hiš. Največ v Malni in Partinju. Izvedeli smo tudi, da nameravajo spomladi na območju Selc in Rogoznice elektrificirati 7 hiš ali 10 stanovanj. Te hiše so last Agrokombinata KZ Lenart. Sredstva za elektrifikacijo bo delno dala KZ, KS, precej pa bo narejenega tudi s prostovoljnim delom. Klub v Voličini V zadružnem domu v Voličini je prostor, v katerem je bila menza, neizkoriščen. V njem bi se z manjšimi stroški lahko uredilo klub. Verjetno bodo odgovorni faktorji to vprašanje čimprej rešili. Ko so po osvoboditvi vršili na območju Selc elektrifikacijo, je bilo tu še precej viničarij in njihovi lastniki za elektrificiranje niso pokazali interesa. Zanimivo je, da so hiše brez elektrike tudi v krajevnih centrih. Za primer dajemo neelktri-ficirano hišo v Lenartu, v kateri živi okoli 15 oseb. Petrolejke pri nas še nimajo muzejske vrednosti. V mnogih domovih so kot redne svetilke. Ti domovi pa si ne morejo privoščiti ne radio aparata (tranzistor seveda lahko) ne električnega likalnika in ostalih tehničnih pripomočkov, brez katerih sodoben človek skoraj ne more več živeti. Vsekakor bo potrebno tudi po tem vprašanju dati najširšo družbeno spodbudo. š. Franček Pogovor z bralci Dragi bralci, kakor ste opazili, v našem časopisu večkrat objavljamo oglase, reklame, razpise in podobno. Želimo, da se teh možnosti v našem časopisu poslužujete tudi vi. Poleg tega lahko ob rojstvih, porokah itd., čestitate svojcem. Ob raznih priložnostih pa imate možnost objavljati zahvale. Omenjeno objavljanje v Domačih novicah ni drago. Beseda oglasa, čestitke in zahvale stane 20 din. Dočim so reklame in razni razpisi znatno dražji. Prepričani smo, da se boste v bodoče pogosteje posluževali omenjenih ugodnosti. Ce nam boste vaše želje sporočili pismeno, potem morate navesti vaš točen naslov — naslov plačnika. Drugače vam zaželenega teksta ne bomo mogli objaviti. Lahko se oglasite tudi osebno na uredništvu »Domačih novic« Lenart, Radgonska cesta 9. Ponovno kino predstave Kulturni dom v Gradišču je že pod streho. Sedaj urejujejo notranjost dvorane. V prvi fazi bodo uredili oder in usposobili dvorano za prikazovanje filmov. Prva kino predstava bo 28. febr. Bralci na območiu Gradišča so skupno s to številko Domačih novic prejeli program filmov za letošnje leto.' Kino Gradišče se ponovno priporoča za polnošte-vilno udeležbo. S. Štefanec V Na jotografiji: Obrtno gradbeno podjetje Lenart je doseglo novi delovni uspeh. 21. januarja je v Lenartu dalo svojemu namenu dvonadstropni blok za samska stanovanja, ko bo topleje, bodo pričeli z izgradnjo poslovne stavbe v centru Lenarta, za kar imajo že pripravljen gradbeni material. Foto: Brumen EKONOMIKA ZAHTEVA STROKOVNE ANALIZE IN ZNANJE (Nadaljevanje s 1. strani) Družbeni sektor kmetijstva se je še pred nedavnim boril z zelo težkimi problemi. Pridobivanju zemljišč se je do leta 1962 posvečalo zelo malo pozornosti. Zaradi tega smo imeli zelo veliko število majhnih parcel, posejanih z najrazličnejšimi njivskimi kulturami. Zaradi tega je bila nizka proizvodnja in visoki proizvodni stroški. V zadnjem obdobju se je vprašanju kompletiranja zemljišč posvetila precejšnja pozornost. Iz dneva v dan pa se razvija kooperacijska proizvodnja.« V referatu je med drugim rečeno: »Člani ZK so popolnoma pravilno vodili politiko do cerkve in vere. To omenjam zaradi tega, ker je še vedno močan vpliv cerkve na nekatere posameznike. Nismo se vmešavali v verska čustva in navade naših ljudi. Spričo takega našega vodenja politike, se je vernik vedno čutil svobodnega in ne samo, da se je čutil svobodnega, ampak tudi neza-postavljenega v naši družbi. Razen v primeru, ko so oblastveni organi morali nekaj ljudi disciplinsko kaznovati, ker so nekateri posamezniki svoje nerazčiščene odnose, ki so vladali znotraj cerkve, prenesli izven nje, kar je povzročilo, da so med sabo fizično obračunavali. Navajam vsem poznan primer Voličine. Mislim, da fizično obračunavanje, ki je povzročilo tudi težje telesne poškodbe, ni nosilo v sebi sožitja med prebivalci, ampak je povzročilo še večji prepad. Smatram, da bi naše organizacije in društva morala vložiti več naporov, da med sprtimi ponovno dosežemo dostojne, človeku humane odnose.« Med sklepi konference je med drugim rečeno: »Komunist mora najti torišče svojega dela povsod, predvsem pa tam, kjer se najče-šče porajajo idejni problemi, kjer prihajajo do izraza negativni družbeni pojavi in kjer je te probleme možno najbolj uspešno reševati. To je v organih upravljanja, na zborih volivcev, med množico v organih SZDL itd. Ne moremo živeti odrezano od ljudi, od dogajanj v družbi, ker le v skupnem delu odkrivamo probleme, ki smo jih kot komunisti dolžni reševati.« Posredujemo nekaj povzetkov iz diskusije: JANKO KŠELA: V zadnjih letih na območju naše občine nismo pridobili niti ene učilnice. Šolstvo je dobivalo premalo sredstev za svojo dejavnost. V bodoče se bo moral dohodek šole formirati na osnovi vloženega dela in kvalitete pouka. Letos so šole pripravile ekonomski izračun stvarnih potreb. TONE ŠTEFANEC: Govoril je o razvoju kmetijstva pri nas in poudaril, da je potrebno razširiti in izpopolniti pogodbeno sodelovanje. Posebno skrb pa je potrebno posvetiti integraciji, ki naj se izvaja na osnovi analiz in odločitev samoupravnih organov. MARTA KOBLAR: Delavskauni-verza nudi občanom najrazličnejše usluge. Vendar je premalo zanimanja za razne oblike izobra- ževanja in nekateri tečaji niso izvedeni. JELKA FIRBAS: SZDL je množična organizacija. V njej bi morali biti komunisti aktivnejši, ne da se zapirajo v ozek krog. Poleg dela komunistov v osn. org. v kolektivih, se morajo zanimati tudi za probleme na terenu. Na območju občine je okoli 400 nezaposlenih žena. Za nje bo potrebno odpreti nova delovna meSta VIKTOR REP: Sklepe osnovnih organizacij je dolžan izvajati vsak član ZK. Komunisti se morajo na delovnih mestih zalagati za dosego čimvečjih uspehov. FRANJO MURŠEC: Odgovornost za razširjeno reprodukcijo je prišla navzdol na občino in delovne organizacije. Minili so časi, da bo kdo drugi mislil za nas. Sredstev za investicije v sedanjem obdobju je malo in jih bo potrebno smotrno vložiti. Sedanje evidentiranje je iskanje občanov za upravljanje različnih družbenih funkcij. EDO ZORKO: Naš gospodarski sistem se ne razvija izven nas. Razvijamo ga mi na svojih delovnih mestih. Naraščanja cen in drugih problemov ni kriv gospodarski sistem, temveč tisti, ki ga izvajajo. Včasih smo integracijo forsi-rali, sedanje stališče pa mora biti, da o tem odločajo sami organi upravljanja. IVAN VERBOTEN: Sredstva bomo morali vlagati na osnovi analiz. Za novih 1.000 ha površin bomo morali nabaviti mehanizacijo, zato nam bodo investicije nujno potrebne. Naši delavci stanujejo v zelo slabih pogojih in bo potrebno rešiti tudi ta problem. ZORAN STIPLOVŠEK: Življenjski standard je odvisen od ekonomske baze. Narodni dohodek na prebivalca je pri nas nekaj nad 100.000 din, v Mariboru pa nad 400.000 din. Pri nas smo ugodnosti zamudili, kljub temu pa bo pri nas potrebno investirati. Ustaviti je potrebno večmi-li.jardne investicije drugod, kjer niso tako potrebne in pri nas zgraditi sodobno tovarno za predelavo sadja. Ekonomika zahteva strokovnih analiz in znanja. SLAVKO KURECIC: Na zborih volivcev bomo morali razpravljati o krajevnem samoprispevku, to vprašanje moramo podpreti, ker so potrebna sredstva KS za urejevanje komunalnih vprašanj. JOŽE DREU: Delo v mladinski organizaciji je slabo zaradi subjektivnega značaja. Bile so pogoste kadrovske spremembe ipd. Mlade pa se je tudi preveč obtoževalo, ne pa jim pomagalo. RUDI PEN: Osnovne organizacije ZK bi formirali tudi v ustanovah, kjer so prišli na samoupravljanje. Ing. MIHA KOŠAK, org. sekretar OK ZKS Maribor: Obravnaval je problem delovanja ZK v pogojih razvijajoče se neposredne demokracije ter poudaril, da gre za enotno idejno vlogo ZK, ki jo bo mogoče realizirati z borbo mišljenj. Potrebno bo več osebnega zalaganja komunista v samoupravi. Poudaril je tudi, da bo v bodoče centraliziranih 30 % investicijskih sredstev v bankah, 70% pa jih bo ostalo delovnim organizacijam. Kljub temu pa se bo skušalo investirati tam, kjer so zato najnujnejše potrebe. Na konferenci je bil izvoljen novi 17-članski komite, tri-član-ska revizijska komisija in 5-član-ska kontrolna komisija. Za dele- V Voličini so do sedaj praznovali krajevni praznik na dan slovenskega naroda 22. julija. Na nedavnem občnem zboru osn. org. ZB pa so sklenili predlagati KS, da naj bi bil v bodoče v Voličini krajevni praznik 30. julija Na ta dan leta 1942 je okupator požgal Družovčevo domačijo v Selcih, domače pa so izgnali in ustrelili. gata za V. kongres ZKS sta bila izvojena FRANC ŠUMAN, kmetijski tehnik in ERNEST ŠMID, družbeno politični delavec. Na konferenci je bil sprejet sklep, da se tiste delegate, ki niso bili navzoči na konferenci, kaznuje z ukorom. O tem pa bodo razpravljale še osnovne organizacije. Nadalje so na občnem zboru govorili o dejavnosti organizacije in pripravili program praznovanja 20-letnice osvoboditve. Ker je na tem območju precej socialno ogroženih borcev ni jasen postopek za uveljavljanje posebne dobe, so predlagali, do se organizira predavanja o teh vprašanjih. SREČANJE EDINI FRIZERSKI SALON V OBČINI V lenarški občini je preko 17.000 prebivalcev, za katere brivsko frizerske usluge nudi samo »BRIVSKI SALON MILENA IVNIK« v Lenartu. Obiskali smo ta salon in se srečali z Mileno Ivnik, ki nam je povedala: »Naš salon je res edini v občini. Poleg nas pa ima frizerske strojčke skoraj vsaka druga hiša. Nekateri prebivalci striženje ali friziranje še vedno smatrajo za nepotreben luksus. Vendar pa imam v svojem salonu vedno več obiskovalcev obeh spolov. Posebno ženske so pričele prihajati pogosteje. Prebivalci so postali zahtevni, saj strižemo ali frizira-mo na različne sodobne na- Največ dela imamo pred prazniki. Takrat pa je tudi najbolj veselo delati, ker brez dela pač ni zaslužka. Tričetrt uslug nudimo v ženskem salonu, eno četrtino pa na moški strani. Ženske si težje uredijo frizuro doma in jih zato pride k nam več kot moških. Precej naših občanov hodi k striženju v Radgono, Sladki vrh ali drugam. Iz Maribora in drugih krajev pa pride precej strank tudi k nam. Pri nas so frizerske usluge nekoliko nižje kot v drugih krajih. Trenutnih cen pa vam ne morem povedati, ker nisem dobila potrjenega predloga cen od pristojnih organov na občinski skupščini. Tukaj sva zaposleni dve kvalificirani frizerki in dve vajenki. Kakor vidite, moških nimamo zaposlenih. Jaz vodim salon v Lenartu tri leta. V njem pa delam že deset let. Na občinski skupščini so mi obljubili, da bodo priskrbeli za novi lokal. Sedanji je precej zastarel in ne odgovarja sodobnim potrebam. Dostikrat pride v prostoru, posebno v zimskem času, do slabega zraka vsled raznih kemikalij. To pa ne vpliva prijetno na goste. V lokalu sedaj nimamo vodovoda. Stavba je stara in je težko izvesti kakšna popravila. V naših krajih ste včasih bila dva frizerja, vendar je eden propadel, ker za oba ni bilo kruha, nekateri se pri nas strižejo še vedno samo dvakrat letno ...« Milenka se pripravlja na nakup nove opreme. Uporabila pa jo bo lahko, če bo dobila na razpolago primernejši lokal. Franček Š. Novi datum krajevnega praznika 3400 prostovoljnih ur vCerkvenjaku PIONIRJI NAM PIŠEJO ZGRADILI BODO SODOBEN GASILSKI DOM V SKLOPU KATEREGA BO GARAŽA ZA AVTO BUS IN RAZGLEDNI STOLP — VSAK ČLAN GASILSKEGA DRUŠTVA BO NAPRAVIL 50 PROSTOVOLJNIH UR, SO SKLENILI NA OBČNEM ZBORU GASILSKEGA DRUŠTVA V CERKVEN JAKU. Na občnem zboru gasilskega društva v Cerkvenjaku so si zadali drzen podvig. Sklenili so, da bodo takoj pričeli s pripravami in konkretnim delom- v zvezi z izgradnjo novega gasilskega do- ma. Soglasno so se navzoči strinjali s tem, da bo vsak član društva napravil 50 prostovoljnih ur, kar bi skupno znašalo 3.400 delovnih ur. Da bi bila izgradnja doma čim cenejša, bodo sami iz- Lenarčani premagani ROKOBORBA KVALIFIKACIJE ZA VSTOP V PRVO ZVEZNO LIGO, ZAHOD 24. januarja je bilo v Lenartu tekmovanje v rokoborbi med TAK Lenart in Koprivnico za vstop v I. zvezno ligo. Rezultat tega srečanja je bil 9:11 v korist Koprivnice. Na povratnem srečanju v Koprivnici 31. januarja pa so Lenarčani pošteno izgubili. Rezultat tega srečanja je bil 19:3 v korist Koprivnice. Edine tri točke je dosegel 57-letni Pirher. Kot je pisal Večer, je bil poraz Lenarčanov o Koprivnici na Hrvaškem tako velik zato, ker so spremenili postavo. Nastopili so v popolnoma korigirani postavi in se je izkazalo, da je bila to menda največja napaka. Prepričano smo, da ta poraz lenarškim rokoborcem ne bo vzel volje in da bodo ponovno zmagovali na slovenskih blazinah. KOLINE »Domači praznik« še vedno praznujemo. Svojci se tega dne zbirajo po kmetijah in se pogovarjajo ob opojno dišečih dobrotah. Pred dnevi sem bil na kolinah in sem slišal naslednje zgodbice: »Med vojno so bili domači prazniki žalostni, klanje prašičev je bilo dovoljeno s posebnim potrdilom, ker je bila obvezna oddaja. Zaradi tega so ljudje klali na skrivaj. Otroke so poslali k sosedom, da bi Nemcem ne povedali, kaj se doma dogaja. Proti koncu vojne so bili (v nekaterih naših krajih) nemški vojaki skoraj v bližini vsake hiše. Sprehajali so se okoli gospodarskih poslopij, kmetje pa so v tem času opravljali »domači praznik« na hitro. Otroci so med vojno niso mogli veseliti tega dne, kot se ga danes. Ponekod ob času kolin pošiljajo otroke k sosedom ali svojcem po »mero« za klobase. Sosedje dajejo za »mero« liter vina in zvito vrbovo šibo. Otroke tudi pošiljajo po metlo za odlaganje kolin ... Do kolin pride včasih nepričakovano. Tako se je dogodilo pri Ferenčevih. Svinji se je na vratu pojavila bunka. Žival skoraj ni mogla dihati ali jesti. Ferenc je prišel do ideje. Vzel je vrv in poklical hčerko v pomoč. Mali Anzek ju je opazoval. Ko sta prišla pred svinjak, sta žival izpustila v hodnik, ki je služil za čiščenje svinjakov. Ferenc je dal vrv svinji okoli vratu in je zaja-hal žival. Vrv je začel zavijati s pomočjo kraišega kola. je, da bo svinji jabolko skočilo iz sapnika. To se pa ni doguuuo. Svinja je s Francem začela tekati sem ter tja, tako da se je vrv zamešala med tace in Ferenc vrvi ni mogel odviti. Hčerki je zaklical, naj takoj prinese nož, da bo ubil svinjo. Hči je skočila delali opeko. V sklopu tega doma bo garaža za avtobus in razgledni stolp. Zaradi tega bo izgradnjo vsestransko podprla krajevna skupnost in ostale delovne ter družbene organizacije v kraju in od drugod. Poveljnik občinske gasilske zveze Roman Muršec je prisotnim v obširni razpravi dal pojasnila v zvezi z bodočo gasilsko dejavnostjo. Občnega zbora se je v imenu gasilskega društva Gočova udeležil tamkajšnji predsednik. Neverjetne resnice Na Malaji pokopavajo mrliče v morju. Meso mrličev ponoči pojedo morski psi, ki so zaradi tega postali pravi ljudožerci. Preostale kosti potem spretni potapljači (brez vodnih mask) zberejo in jih razporedijo po podvodnih čereh. Na teh pokopališčih je vse polno človeških okostij, ki so lepo razporejena. Čez čas se na kasti nalepijo morske školjke in alge in s tem ustvarijo najrazličnejše oblike. Slavka Škrban, osemletka Lenart, risba s tušem: Ptički pozimi Skrbimo za ptice Zima je in snega je precej. Za otroke je sedaj veselo. Sankamo se, smučamo, kepamo ali pa se grejemo ob topli peči. Za drobne ptičke pa ni veselo. Poletavajo okoli in si iščejo hrane in zavetja. Otroci jim pri tem pomagamo. Na okna jim natrosimo prosa ali pa pripravimo ptičje potičke. Nekateri dečki jim napravijo tudi hišice, kjer najdejo ptički hrano in zavetje. Pomagajmo ptičkom s hrano in spomladi bo bolj veselo, ker nam bodo peli. Branja Zakeljšek Osemletka Lenart po nož in zaklicala Anzeku naj gre pomagat, ta pa se je tega bal. Ferencu je po dolgotrajnem prerivanju uspelo svinjo ubiti. Svinja je ležala negibno na tleh in se ji je približal Anzek. Ob sprednjih tacah je ležal nož. Žival je iznenada brcnila, nož je poskočil in se Anzeku zasadil v boso nogo, Fant, ki se ni upal približati v času nepredvidenega klanja, je imel od tega največje posledice. Rana se mu je nekaj mesecev celila. Pozneje so ugotovili, da je imela svinja v sapniku nenavadni meseni izrastek. Ko je bila luna visoko na nebu, smo se razšli. Gospodinja pa je vsakemu naložila mesa in kolin. Franček Štefanec NASVETI Pred kopanjem dojenčka, nalijte v kad najprej hladno in šele nato vročo vodo. Kontrolirajte toploto vode, nreden položite otroka v kopel. Pazite, ko prili-vate toplo vodo. Ne posajajte otrok na štedilnik ali na vročo kmečko peč. Zavarujte peči z zaščitnimi stenami, če so pri hiši majhni otroci. Prepovejte otrokom igro z ognjem in vžigalicami. Za kuhanje uporabljajte posodo z ravnim dnom. Biti pa mora tudi primerno velika, da ne zdrsne s štedilnika, kar bi lahko povzročilo poparjenje. Ročaje posod obračajte proti steni, da jih ne morejo prijeti otroci. ZAHVALA Nehalo je biti plemenito in s trpljenjem obdano slabotno srce moje drage tete in botre NEŽE GRAJFONER v starosti 84 let, dne 19. januarja 1965. Za pomoč v bolezni, ko so mi v težkih urah trpljenja stali ob strani tov. Dr. Mravljak in sosedi, se iskreno zahvaljujem! Za spremstvo in nagovor ob grobu se zahvaljujem g. župniku, pevcem ter prav vsem, kateri so jo spremljali z venci na njen zadnji počitek. Mima Golob Voličina in sorodstvo iz Maribora in Graza. IZ NAŠE PRETEKLOSTI S krik**' Najprej pomislite, nato delaj- te! Po naših domovih vedno redkeje srečamo staro opremo s slovenskimi motivi. Naš posnetek je napravljen v Žicah št. 57 pri Hermanu Bela. Stoli so zanimivo oblikovani, na mizi pa stoji glinena »ročka«, ki je v naših krajih v pogosti uporabi. Foto: Mirko Brumen. Jože Šuman OBREZOVANJE SADNEGA DREVJA CAS REZI V glavnem razlikujemo dve fe-nološki fazi: Faza zimskega mirovanja in faza vegetacije. Navadno režemo v fazi zimskega mirovanja. Če režemo v fazi vegetacije, je učinek rezi popolnoma drugačen, kot če režemo v fazi zimskega mirovanja. 1. Zimska rez: V fazi zimskega mirovanja je največ rezervnih snovi spravljenih v koreninah in deblu. Če režemo v tem času, odstranimo najmanj hranilnih snovi. Zato je najbolje, da izvršimo zimsko rez v času. ko drevo popolnoma miruje. To je od odpadanja listja, do začetka marca, ko začne br-stenje. Če režemo pozneje, ko so rezervne snovi že v vejah, škodujemo drevesu v toliko, da odvr-žemo hranilne snovi, ki so že v vejah. V času, kadar močno zmr-zuje, ne režemo, ker je les takrat zelo krhek in se nam veje kaj rade polomijo, posebno še pri mladih drevesih, ki jih vzgajamo. Tudi pozna zimska rez ima svoje prednosti, rane se hitreje celijo, nevarnost pred okužbo je manjša, ugotovimo lahko škodo, ki jo je eventualno povzročil zimski mraz na popju in mladikah. 2. Rez v začetku vegetacije: Rez v začetku vegetacije drevo slabi. V tem času so vse rezervne snovi že v vejah, te pa pri rezi odstranimo. S tem odstranimo mnogo hranilnih snovi, zaradi česa drevo močno slabi. 3. Rez v času aktivne vegetacije: Premočna rez v času aktivne vegetacije lahko drevesu zelo škoduje. Drevo je v tem času po- rabilo vso rezervno hrano za rast mladic. Preostala očesa, ki v tem šasu poženejo, čestokrat drevo popolnoma izčrpajo. V tem času bujne rasti še drevo ne more ustvarjati rezervne hrane. V času, ko bujna rast preneha v sredini julija, uporabljamo pin-ciranje — odščipavanje zeljnatih vršičkov mladic. Zaradi pincira-nja se rast mladic zaustavi, ne potrebuje več asimilatov za rast, nastaja višek ogljikovih hidratov, ki se porabijo za diferenciacijo cvetnega popja. Če pinciramo ob pravem času, drevesa ne slabimo. Če pinciramo prezgodaj, poženejo novi poganjki, zato pinciramo takrat, ko preneha bujna rast. 4. Rez na koncu poletja: Rez na koncu poletja drevo manj slabi, ker se v tem času rast že zaključuje. Rane se bolje celijo. Če pa nastopi vlažna jesen, poženejo nove mladice, ki pa ne dozorijo in preko zime po-zebejo. 5. Čas rezi za posamezne sadne vrste: Jablane, hruške in slive obrezujemo v času zimskega mirovanja. Temperatura v času rezi naj ne bo nižja kot —8° C. Breskve in marelice režemo v času brstenja do cvetenja, pa tudi v cvetenju. Češnje, višnje, oreh, režemo pozno poleti. Navadno ob obiranju. Enoletne poganjke češenj in višenj režemo tudi pozimi. Če naredimo pozimi večje rane, se te slabo zarastejo, čestokrat pa jih zalije tudi smola. Češnje v začetku vegetacije slabo rastejo, močneje pa rastejo po obiranju plodov. V tem času se tudi rane bolje celijo. (se nadaljuje) (Nadaljevanje in konec) O DLOK o pokopališkem redu na občinskih pokopališčih v občini Lenart 11. člen Podaljšanje pravice za uporabo prostora za grobove in grobnice je dovoljeno le, če se pred potekom navedene dobe plača določena pristojbina, in le če je bil grob ali grobnica redno vzdrževan. Če so grobovi a!i grobnice lepo in v redu vzdrževani se pravice za uporabo prostora za grobove lahko podaljša za 10-letno dobo proti plačilu ponovne pristojbine. Če se pravica za uporabo prostora za grobove in grobnice ne podalšia in če lastniki tudi v 3 mesecih po preteku navedene dobe morebitnega spomenika ne odstranijo, se smatra grob za zapuščen in se odstrani spomenik na določen prostor na stroške lastnika, 12. člen Grobovi in grobnice mora i o biti vedno v redu vzdrževani. Popolnoma očiščeni morajo biti vsaj enkrat v letu ostalo ureditev groba je izvesti po načrtu pokopališča. Grmičevje in drevesa se smejo saditi samo po načrtu pokopališča. Če grobovi ali pripadajoči spomeniki in grobnice tako propadajo, da je ogrožena varnost oseb ali sosednih grobov ali če se s tem kvari izgled in dostojanstvo pokopališča, se smatra grob ali grobnica kot zapuščena. V takih slučajih se odstrani spomenik na račun stranke in se postavi na posebej za to določeno mesto. 13. člen Za evidenco grobov se vodi: a) posebna kartoteka; b) knjiga pri grobarju pokopališča. Stranke imajo pravico do pogleda v kartoteko oziroma v knjigo in načrte pokopališča in laliko vedno zahtevajo pojasnila. 14. člen Pokop umrlih se vrši po vrstnem redu grobov, razen pri rodbinskih grobovih ali grobnicah. Pokop umrlih se prijavi pri pristojnem krajevnem uradu. 15. člen Vsak, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti jemanje psov, dvokoles, motornih in vprežnih vozil na pokopališče, vsako poškodovanje pokopališč-nih naprav, nasadov, odlaganje smeti in odpadkov razen za to določena mesta ter vsako nedostojno vedenje. 16. člen Za uporabo prostora za grobove se plačuje: 1. Pristojbina za navadne in rodbinske grobove pri pokopu; a) v navadni rakvi iz mehkega lesa za dobo 10 let; b) v drugih rakvah za dobo 20 let; 2. Pristojbine za otroške grobove za dobo 7 let. 3. Pristojbine za grobnice za dobo 10 let. 4. Pristojbine za podaljšanje pravice za uporabo prostora za vse vrste grobov in grobnic za dobo 10 let. 5. Pristojbine za zagotovitev prostora za grobove za zainteresirane osebe. 6. Pristojbina za vzdrževanje pokopališča za dobo po 1. do 5. točki tega reda. Tarifo za plačila po prednjem odstavku predpiše svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve skupščine občine Lenart. 17. člen Oskrbovanje grobov vrši po želji svojcev grobar. 18. člen Lastnike spomenikov ali grobnic zapuščenih grobov (11. in 12. člena tega odloka) se z javnim razpisom pozove, da z njimi razpolagajo. Če je razpis brezuspešen, proda po 3 mesecih po razpisu organ, ki upravlja pokopališče, spomenike in grobnice na javni dražbi. Izkupiček deponira pristojni organ do istekov redne zastarelne dobe, nato pa ga porabi za potrebe pokopališča. Vsi predmeti morajo biti pred javno dražbo ocenjeni po 3 članski komisiji, ki jo imenuje organ, ki upravlja pokopališče. En član komisije mora biti gradbeni stro- kovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način 1 mesec pred narokom. 19. člen Organ, ki upravlja pokopališče sestavi vsako leto predračun dohodkov in izdatkov pokopališča. Organ iz prejšnjega odstavka tega člena pošlje predračun v vednost krajevni skupnosti. 20. člen Če zavezanci ne plačujejo pravočasno predpisane dajatve, jo izterja skupščina občine po predpisih, ki veljajo za administrativno izvršbo. 21. člen Kršilci določb 12. in 15. člena tega odloka se kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din. Kazni izreka sodnik za prekrške skupščine občine. 22. člen Svet za komunalne, gradbene in stanovanjske zadeve je pooblaščen, da izda po potrebi navodilo za izvajanje tega odloka in pravilnika s podrobnejšimi predpisi za posamezna pokopališča. Pred izdajo pravilnika za posamezno pokopališče si mora svet preskrbeti mnenje Komunalnega zavoda Lenart in Krajevne skupnosti za območje v katerega spada pokopališče. 23. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o pokopališkem redu na občinskih pokopališčih v občini Lenart (Ur. vestnik okraja Maribor, št. 13-159/57). 24. člen Ta odlok stopi v veljavo 8. dan po objavi v uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. januarja 1965. Št.: 4/4 352-8'64 Datum: 26. 12. 1964 Predsednik Skupščine občine Lenart Edo Zorko POJASNILO K ODLOKU O POKOPALIŠKEM REDU NA OBČINSKIH POKOPALIŠČIH Po novem odloku, ki ga je sprejela nedavno OS se pristojbine, ki so opisane v 16. členu odloka plačajo po pokopu za določeno POMISLI - UGANI Za posnetek, ki smo ga objavili v letošnji prvi številki Domačih novic je točen naslednji odgovor: PASTIR JE S SVOJO ČREDO PRIŠEL IZ BOSNE. POSNETEK PA JE NAPRAVLJEN 1962. LETA. Nagrado bomo poslali FELIKSU PUŠNIKU v Vo-ličino. Danes je dragi bralci vaša naloga, da uganete: KAKŠEN OBJEKT JE NA POSNETKU IN ZAKAJ JE V TAKŠNEM STANJU? Odgovore pošljite na uredništvo do 24. februarja 1965. dobo skupaj. Pri pobiranju pristojbine, za vsako leto posebej, so imeli odgovorni organi precejšnje težave. Potrebne so bile večkratne izterjatve in iskanje svojcev. Ko bo sedaj npr. neki družinski član umrl, bo pustil premoženje. Premoženje bo razdeljeno na dediče, prav tako pa stroški pogreba in pristojbine. Prej je pristojbino plačeval samo tisti, ki je prevzel posestvo, sedaj pa se bo na zapuščinski rapravi upoštevalo te stroške in se razdelilo na vse dediče. Tarifa za pristojbine ostane kot je bila lani. Izobraževanje DELAVCEV V AGKOKOMBINATU OKOLI 100 ZAPOSLENIH V RAZNIH TEČAJIH, KI SO JIH SAMI ORGANIZIRALI V Agrokombinatu KZ Lenart so organizirali tečaje za poljedelce, živinorejce in sadjarje. Skupno z delavsko univerzo Lenart so organizirali predavanja za organe samoupravljanja. Vseh omenjenih tečajev se bo udeležilo preko 100 delavcev Agro-kombinata Lenart. Na posameznih tečajih bodo predavali inženirji in tehniki iz AgrokombinaLa. Družbeno politične teme po bodo predavali zunanji predavatelji iz občine. Filmski spored LENART 21. februarja, DRAGUT MAŠČEVALEC, it. SC 28. februarja, SIGNALI NAD MESTOM, jug. CB CS GRADIŠČE 28. februarja, OKO ZA OKO, am. SC VOLIČINA 21. februarja, BILA JE NOC V RIMU, it. vojna drama 28. februarja, JAZ PUSTOLOVEC, meh. glas. komedija. zdravje — zdravje — zdravje — zdravje — zdravje — zdravje Skrb za zobe med nosečnostjo Bodoče matere bi morale posebno pozornost posvetiti svojim zobem. V času nosečnosti se zobje pogosto kvarijo. Otrok potrebuje veliko kalcija in mora hrana nosečnice to snov vsebovati. Ce uživate enolično hrano, potem otrok koristi kalcij na račun vaših zob. Najkasneje v tretjem mesecu nosečnosti bi morali iti k zobozdravniku, čeravno vas zobje ne bolijo. Zobozdravnik bo svetoval, kaj morate storiti. Zdravnikovih navodil se morate strogo držati, ker preveč kalcija lahko toliko škoduje, kot njegovo pomanjkanje. zdravje — zdravje — zdravje — zdravje — zdravje — zdravje OGLASI Iščem pošteno gospodinjsko pomočnico. Lahko začetnica. Plača zelo dobra. Sežnar Vida, Ke- renčičeva 6 Maribor, pod Piramido. Lepo stanovanje in vrt nudim za malo pomoč v gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Pajek je razpiedel mreže po kotih. Tla so bila prekrita z blatom, čez staro pohištvo pa so visela raztrgana in umazana oblačila. Bolnica je že nekaj let ležala. Jakca so med šolskimi počitnicami dali v samostan, za pomoč v kuhinji. Kranjčeva je želela, da bi mu bilo lepše in tla bi bolje jedel. Samostan je bila velika stavba sredi vasi. Bivališče so Jakcu v samostanu določili v nadstropju nad velikimi obokanimi kletmi. Tu so že od nekdaj bivali samostanski hlapci. V visoko obokani sobici je bila stara oprema. Skozi zamreženo okno pa so ob jutrih posijali prvi sončni žarki. Vaščani so pripovedovali, da so nekoč izpod cerkve pokopavali premožnejše vaščane in da sedaj ti »strašijo«. Glavni samostanski kuhar je vstajal ob štirih zjutraj, Ja-kec pa malo pred peto. V kuhinji je pral posodo in čistil krompir ter zelenjavo. To opravilo mu ni bilo po volji. Pozno zvečer je odhajal spat. S svečo v roki je šel po starih stopnicah in po dolgem hodniku do bivališča. Z naglico je zaloputnil vrata sobice. Zlezel je v posteljo in v polsnu zaslišal zamolkle korake. Na čelu so se mu pojavile znojne kaplje. Pomislil je na strahove, ki prihajajo iz kletnih prostorov. Tudi vse sosednje sobe v tem hodniku so bile skrivnostne. V njih ni nihče stanoval. Zamolkli koraki so se bližali vratom sobe. Jakec se je pokril čez glavo in je skoraj prenehal dihati. - Hasi Ittaji pa teiu 1000 - Piše: Franc Šuman (3rJ Knjiga je bila izdana 1.1937 Lilek je napisal knjigo tudi v nemškem jeziku »za svetovno javnost«, kot je sam dejal. Naslov te knjige je »Geschichtsverrirungen deu-tscher Historiker«, izdana v letu 1940. V njej kritično ocenjuje nemške zgodovinopisce, ki so spravili v zgodovino namenoma toliko napak in pomot v škodo Slovanov, s katerimi so hoteli zmanjšati ugled in doprinos k odločilnim dogodkom, s katerimi so tudi Slovenci v veliki meri pomagali položiti temelje srednjeevropski civilizaciji. Še nekaj dogodkov iz Lilekove-ga življenja: Ko je bilo v Hra-stovcu leta 1850 ukinjeno deželno sodišče, se je morala Lilekova družina odseliti. Oče ni dobil primerno plačane zaposlitve in je kmalu potem umrl. Mati ni mogla vzdrževati otrok in je prišel mali Emilijan kot sirota k svoji babici, na že takrat okoli 300 let stari Rajšpov dom v Radehovi. Predno je začel hoditi v lenarško osnovno šolo, je bil tu pastirček. Sam je rad pripovedoval, da je nekoč splezal na visoki hrast, ki je stal v bližini hiše. Pod vrhom je izgubil ravnotežje in je padel na zemljo. Razen majhne omotice in nekaj odrgnin se Lileku ni nič dogodilo. Ko se je po omotici zdramil, se je hitro skril ker se je zbal kazni, ki bi bila hujša od srečno prestanega padca s hrasta. Ko je začel Lilek hoditi v lenarško šolo, so v tej šoli uvedli nov šolsko vzgojni načrt. Ta se je razlikoval od ostalih podeželskih šol. To je bilo vsled tega, ker je bil v Lenartu sedež okrajne sodnije. Pastirček Lilek se je pridno učil in je bil vedno med najboljšimi. V tem času je imel v gornjem delu Lenarta (skoraj na koncu Ptujske ceste) čevljar- ski mojster Papst svojo delavnico, katera je zaradi kvalitetnih izdelkov bila visoko cenjena v okolici in celo v Mariboru. Papst je imel zaposlene po štiri pomočnike. To mu je bilo dovoljeno po takratnem obrtnem redu. Pomočniki so vsled svoje dobre strokovnosti precej zaslužili in so bili vedno lepo oblečeni. Lilek je opazoval to čevljarjevo druščino in je sklenil, da bo postal čevljar. Koncem zadnjega šolskega leta je Lilek pri čevljarju Papstu sam zaprosil za uk. Čevljar ga je z veseljem sprejel. Lilekovi babici to ni bilo po volji. Z ostrim posegom je babici uspelo Lileka poslati na Ptuj, kjer je začel obiskovati gimnazijo. Lilek se je tu pridno učil in je bil do mature odličen dijak. Nato se je vpisal na univerzo, kjer je opravil vse diplomske izpite z odliko in je postal s časom eden najboljših profesorjev. (Se nadaljuje) Emilijan Lilek Benedikt leži ob Severni m agistrali in ima vsled tega zelo dobre prometne zveze. Benedič ani hodijo največ v Lenart ali Maribor. V zimskem času se tu kajšnji kmetovalci ukvarjajo s pripravami na pomladanska del a na polju ... IGRALI BODO Kulturno umetniško društvo iz Benedikta se uči Ma-rinčevo igro »Ad-acta«. Igrali bodo 27. in 28. februarja, nato bodo z njo gostovali v sosednjih krajih. LEP OBISK Predavanja, ki jih organizira DU Lenart, so v Bene- diktu lepo obiskana. Povprečno pride na predavanje 35 vaščanov. Predavanja s področja kmetijstva o slinavki in parkljevki pa se je udeležilo okoli 150 kmetovalcev. OZVOČENJE V Benediktu so pričeli obveščati prebivalstvo preko BENEDIKT zvočnikov, ki jih ima tamkajšnja šola. Obveščanje je v nedeljo dopoldne in ga poživijo s prijetno glasbo. Izvedeli smo, da se s KS po govarjajo, da bi ozvočenje napravili za celotno naselje. POŠTA V ZADRUŽNEM DOMU Sporočili so nam, da se bo te dni preselila pošta Benedikt v nove prostore v tamkajšnji zadružni dom. Predvidevajo, da bo potem dobila osnovna šola Benedikt stalno telefonsko zvezo z avtomatsko poštno centralo v Lenartu. To bo kraju v veliko korist, saj bo možno klicati pomoč v raznih nujnih primerih. STANOVANJA Nedavno smo pisali, da so v Benediktu v zadružnem domu dokončali izgradnjo nekaj družinskih stanovanj. Stanovanja so pripravljena za vselitev, vendar se bodo stanovalci vselili šele na spomlad. Spodnji prostori niso končani in bi tako vsled mraza popokale cevi sa- nitarij. Tekom leta bodo verjetno končali trgovski lokal v pritličju. 800.000 ZA GASILSKI AVTOMOBIL Gasilcem v Benediktu je uspelo v lanski jeseni in v začetku letošnjega leta zbrati okoli 800.000 din sredstev za nakup novega gasilskega avtomobila. Denar so darovali prebivalci iz območja KS Benedikt. Poleg tega so v ta namen zbrali nekaj m3 lesa. Vse to pa ne bo zadoščalo in so zaprosili, da jim priskočijo na pomoč organizacije in društva v kraju in občini. O omenjenem vprašanju so govorili na nedavnem občnem zboru društva. Takrat so tudi sklenili, da bodo imeli od aprila do oktobra redne mesečne vaje. Pozimi pa bodo imeli vsak drugi četrtek predavanja za člane, vaščane in pionirje v šoli. Dokončali bodo z izgradnjo gasilskega stolpa. Gasilsko sireno pa bodo ponovno montirali na zadružni dom, ker je tam za njo najprimernejši prostor v kraju. PISMA BRALCEV Od TREZIKE NOVAK iz Dolg'h njiv, pošta Voličina smo prejeli pismo naslednje vsebine: NEKAJ O ŽIVINOREJI Na območju Selc, Rogoznice in Nadbišeca se kmetje vedno bolj zanimajo za živinorejo in sadjarstvo. Zemljo, katero so prej po-sodelovali v Pesniški dolini, n.pr. v Šetarovi, jim je Agrokombmat KZ Lenart odkupil ali zamenjal v višinskih predelih. S tem so kmetje tudi v večini zadovoljni, saj jim ta zamenjava pripomore k usnešneiši živinoreji, oziroma pitanju mlade živine. Mnogo zanimanja je med prebivalci zbudil članek v Domačih novicah v 23. št. z dne 10. decembra 1964, pod naslovom »Otvoritev farme za pitanje mladega goveda v Šetarovi«, ki med drugim omenja le nekajkratno čiščenje hlevov letno. Čiščenje ali »štrigljanje« živine pa sploh ne omenja. Da ta mlada živina dobi raznovrstna krmila, kakor so krmila, ki vsebujejo mleko v prahu, sladkor, krmilni kvas, rudninske snovi, vitamine AD in antibiotike. Vsega tega si zasebni živinorejec ne more nabaviti radi stalno naraščajočih cen. Naši živinorejci se sprašujejo, kolikšen odstotek prirastka bi jim uspelo le pri nekajkratnem čiščenju hlevov, kakor tudi neči-ščenju živine. Saj zato primanjkuje delovne sile na deželi. Vendar se ti živinorejci, ki so že od mladih nog pečajo z živinorejo, upravičeno držijo pregovora, ki pravi: »Da kakor pri človeku, tako naj velja za živino, da je snaga pol zdravja in del hrane.« Kljub temu, da se naši kmetje ne morejo posluževati raznovrstnih krmil, vendar so v živinoreji zabeležili lepe uspehe. N. pr. iz hleva Alojza Kocmu-ta iz Selc je bilo pripeljane na odkup več komadov dobro izpi-tane mlade živine v starosti treh mesecev s težo 230 do 250 kg žive teže. Podobnih uspehov je na našem območju več. Kljub temu da je bilo večkrat pomanjkanje krmil. Za še večji prirastek v živinoreji tekmujejo in se za ta nasvet priporočajo živinorejci iz omenj-njenih krajev. Odgovor na vaše pismo daje vodja pi tališča Agrokombinata KZ Lenart v Šetarovi Ing. Feliks Gungl: V šetarski farmi so, razen dveh senikov, tri med seboj popolnoma enake hlevske zgradbe. V vsaki zgradbi je krmilnica in hlev v ožjem pomenu besede. V hlevu je prostora za 300 glav mlade živine težke izpod 250 kg. Živina je v 20. boksih od katerih se jih nahaja po deset na levi in desni strani krmilnega hodnika, ki teče po sredini hleva. Za oskrbovanje teh 300 glav je določen en delavec. Ta si krmo dova-ža na posebnem krmilnem vozičku in jo polaga v jasli vsakega boksa, približno toliko, kot je je potrebno za 15 glav, ki so v boksu. Krmljenje poteka hitro, ker se človek tu ne zamuja z vsakim živinčetom posebej, ampak le z vsakim boksom posebej. Človek, ki na primer raztrga in spravi balo sena v jasli, oskrbi hkrati 15 glav in s tem, da to lahko napravi sorazmerno hitro pri vseh 20 boksih na ta način lahko v sorazmerno kratkem času skrbi za 300 glav. Isto skrajšanje delovnega časa doseže tudi pri polaganju krmil in silaže, ker se tudi tu ne ozira na potrebe vsakega živinčeta posebej, ampak doda v vsak boks približno toliko, kot je za vseh 15 glav potrebno. Važen pogoj za uspešno pitanje živali v boksih je pogosto sortiranje živali, da močnejše ne odmetavajo šibkejših od jasel. Večinoma v čredah manjših od 20 glav ne redijo živali v boksih, ker bi bil pri tako majhnih čredah prihranek na delovnem času premajhen. Pri tako majhnem številu se splača živino privezovati in posvetiti več pozornosti vsaki glavi posebej ter jo oskrbovati po njenih lastnih potrebah. Nad 250 kg težko živino na Agrokombinatu privezujemo, zlasti zato, ker postane ta živina nemirnejša in bi se neprivezana znatno slabše pitala. V Šetarovi imamo globoke hleve in nameravamo spravljati iz njih gnoj le nekajkrat letno. Ob zadostni uporabi stelje, se živina v boksih ne umaže niti toliko kot v drugih hlevih, ki jih vsak dan čistimo. Te živali, ki se lahko prosto gibljejo, se namreč navadijo, da si navadno za ležanje poiščejo suho mesto. Res je sicer, da porabimo v takih hlevih navadno malo več stelje, v neugodnih primerih pa celo po dvakrat več, kot v hlevih, ki jih vsak dan čistimo. Vendar v takih hlevih pridelamo več gnoja in znatno boljši gnoj. Najvažnejše pa je, da prihranimo mnogo delovnega časa, ker jih ni potrebno čistiti vsak dan, ampak jih čistimo le nekajkrat letno z nakladalcem za gnoj. Zanimivo je vprašanje o čiščenju živine. Za nesnago so nekatere živali bolj občutljive, druge pa manj. Ta razlika se vidi tudi iz tega, da v primeru, če premažemo živini vso kožo s snovmi, ki ne prepuščajo zraka, poginejo nekatera že pri 24 urah, druga pa živi celo enkrat bolj dolgo in še dočaka 48 ur. Na splošno se smatra, da ostane pitana živina v boksih pri pravilni in na suhem ležišču tako čista, da se čiščenje ne bi splačalo ter bi se zaradi njega prirastek premalo povečal, zato živine v boksih navadno ne čistimo, medtem, ko večjo pitovno živino navadno čistimo. FRANC HERCOG iz Sp. Žerjave št. 26 nam je poslal spodbudno pismo, za katerega se lepo zahvaljujemo. Vojak MARTIN BREZNIK iz V. P. 9010-8/2 Sarajevo, nam je med drugim pisal, da komaj čaka na Domače novice in da jih čitajo tudi ostali Slovenci, ki so z njim v četi. V časopisu najde mnogo zanimivosti iz naših krajev. PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Za pisma se lepo zahvaljujemo z željo, da bi nam bralci v bodoče pisali o dogodkih iz svojega kraja, ki so zanimivi za širšo javnost. PISMA BRALCEV naj bi postala rubrika, v kateri bi se izmenjavale misli o najrazličnejših vprašanjih gospodarskega in družbenopolitičnega življenja v občini. Plesna šola Mladinski aktiv v Voličini je razpravljal o organizaciji plesne šole v njihovem kraju. Plesna šola bi bila 2 krat tedensko.