1.02 Pregledni znanstveni članek
UDK 347.999(497.4) Prejeto: 16. 4. 2009
Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje
METKA BUKOŠEK
mag., arhivska svetovalka Zgodovinski arhiv Celje, Teharska cesta 1, Sl-3000 Celje e-pošta: metka.bukosek@guest.arnes.si
izvleček
Okrofna gospodarska sodišča so bila ustanovljena kot redna sodišča. Njihova naloga je bila odločanje o gospodarskih
\> O J	J	J	O J	J	O J
sporih ter drugih pomembnih gospodarskih zadevah. Najvišje gospodarsko sodišče je bilo vrhovno gospodarsko sodišče, ki je
J	O J	O J	\>	J J O J	J	O J	J
delovalo na državni ravni, sledila so mu višje gospodarsko sodišče na republiški ravni in okrožna gospodarska sodišča %a območje več okrajev in mesta. Sistem poslovanja je bil enak poslovanju rednih sodišč Njihovo delovanje so urejali sodni poslovniki, tipa so se v preteklih desetletjih spreminjali.
KLJUCNE BESEDE: okrajno gospodarsko sodišče, sodni poslovnik, vpisniki, imeniki, stečaj, podjetje, firma,
District commercial courts mre founded as ordinär)! courts of law. Their duty was to take decisions in business disputes and other important commercial matters. The highest ranking commercial court was the supreme commercial court which
j	o	o	J
operated on a national level. There followed the higher commercial court operating on the level of the individual republic, and
j	J	o	J	o	J	J
the district commercial courts operating for the territory of several counties and towns. Commercial courts operated in the same manner as ordinäry courts of law. Their activities were regulated by rules of court which were subjected to numerous changes
j	o	J	J	o
during the past decades.
KE Y IVORDS: district commercial courts, rules of court, registers, directories of persons, bankruptcy, companies, firms, registration
registracija
abstract
COMMERCIAL COURTS AND THEIR OPERAIIONS
Gospodarska sodišča v Sloveniji
Gospodarska sodišča so bila ustanovljena leta 1954 z Zakonom o gospodarskih sodiščih1. Bila so redna sodišča za odločanje o gospodarskih sporih in drugih za gospodarstvo pomembnih zadevah, za katera so bila po zakonu pristojna. Nadomestila so arbitražna sodišča.2
Vloga gospodarskih sodišč je bila, da so sodila:
-	v medsebojnih gospodarskih in odškodninskih sporih, v katerih so bili kot stranke gospodarske organizacije (podjetja, obrti in zadruge), zadružne organizacije, finančno samostojni zavodi ter federacija, ljudske republike, avtonomne enote, okraji, mesta, občine in njihove ustanove, ki jim je bil priznan status pravne osebe;
sojenje v vseh sporih, ki so zadevali ladje in plovbo po morju ter vseh sporih, za katere je veljalo pomorsko pravo (razen o sporih o prevozu potnikov);
-	gospodarskim organizacijam in osebam, odgovornim za gospodarske prestopke;
-	v gospodarskih sporih med domačimi pravnimi ter tujimi fizičnimi ali pravnimi osebami;
ter o drugih zadevah, za katere so bila po zakonu pristojna. Reševala so spore, ki so nastali:
-	pri nakupu ah prodaji blaga ter drugih premičnin
-	pri zamenjavi blaga in premičnin
-	pri komisijskih poslih
-	pri posredništvu
-	pri zastopstvu
-	pri špediciji
-	pri skladiščenju
-	pri zavarovanju premoženja
-	pri pogodbah o delu in storitvah
-	pri gradbenih pogodbah
-	pri založniških poslih
-	pri avtorskih pravicah
-	pri posojilih
-	pri pogodbah
-	pri meničnopravnih in čekovnopravnih zahtevkih
-	pri prevozu stvari v železniškem, cestnem, zračnem in rečnem prometu in v prometu po notranjih vodah
-	pri sporih iz pravice uporabe firme
1	Zakon o gospodarskih sodiščih, Ur. L. FLRJ, 31/383, str. 529-537. '
2	Več o tem v prispevku Žarka Bizjaka v publikaciji Pravo -
zgodovina - arhivi v poglavju Pravosodje v letih 19451991 na straneh 277-299, ki jo je izdal Arhiv Republike Slovenije leta 2000.
-	pri varstvu in uporabi izumov, vzorcev, modelov in znamk
-	pri nelojalni konkurenci
-	pri gospodarjenju z osnovnimi sredstvi
-	in drugih podobnih sporih, pomembnih za gospodarstvo.
Okrožna gospodarska sodišča so imela pravdni, kazenski likvidacijski in izvršilni oddelek.
Pristojnosti gospodarskih sodišč
Pristojnost vrhovnega gospodarskega sodišča
Vrhovno gospodarsko sodišče je bilo najvišje gospodarsko sodišče v FLRJ. Pristojno je bilo za:
-	izdajo splošnih zakonov;
odločanje o revizijah zoper sodbe višjih gospodarskih sodišč in odločbe vojaške arbitraže, izdane na prvi stopnji;
odločanje o pritožbah zoper sodbe višjih gospodarskih sodišč, izdane v postopku zaradi gospodarskih prestopkov na prvi stopnji; odločanje o pritožbah zoper sklepe višjih gospodarskih prestopkov na prvi stopnji; odločanje o izredni reviziji zoper pravnomočne odločbe gospodarskih sodišč; odločanje v sporih o pristojnosti med višjimi gospodarskimi sodišči in okrožnimi gospodarskimi sodišči z območja dveh višjih gospodarskih sodišč;
opravljanje drugih zakonsko predpisanih zadev.
Pristojnost višjih gospodarskih sodišč
Višja gospodarska sodišča so bila pristojna za: sojenje na prvi stopnji v gospodarskih in pomorskih sporih, če je vrednost spornega predmeta presegla 1,000.000 dinarjev; sojenje na prvi stopnji v odškodninskih sporih, če je vrednost zahtevane odškodnine presegla 1,000.000 dinarjev;
sojenje na prvi stopnji v gospodarskih sporih, ki so se nanašali na varstvo ah uporabo izumov, vzorcev, modelov in znamk, pravice do uporabe firme, v sporih iz naslova nelojalne konkurence in avtorskih pravicah ne glede na vrednost spornega predmeta;
sojenje gospodarskim organizacijam in odgovornim osebam v teh organizacijah za gospodarske prestopke;
odločanje o revizijah zoper sodbe okrožnih gospodarskih sodišč;
odločanje o pritožbah zoper sodbe okrožnih gospodarskih sodišč;
odločanje v pritožbah zoper sklepe okrožnih gospodarskih sodišč;
odločanje v sporih o pristojnosti med okrožnimi gospodarskimi sodišči s svojega območja; opravljanje izvršb;
opravljanje drugih zakonsko predpisanih zadev.
Pristojnost okrožnih gospodarskih sodišč
Okrožna gospodarska sodišča so bila ustanovljena za območje več okrajev in mest. Pristojna so bila:
-	za sojenje v gospodarskih in pomorskih sporih, če vrednost spornega predmeta ni presegla 1,000.000 dinarjev, z izjemo tistih sporov, za katere je bilo pristojno na prvi stopnji višje gospodarsko sodišče;
-	za sojenje v odškodninskih sporih, če višina zahtevane odškodnine ni presegla 1,000.000 dinarjev;
-	za sojenje gospodarskim organizacijam in odgovornim osebam v njih za gospodarske prestopke, za katere so bila pristojna,
odločanje v prisilnem likvidacijskem postopku;
-	z vodenjem registra gospodarskih organizacij; opravljanje izvršb;
opravljanje drugih zakonsko določenih zadev.
Krajevna območja posameznih gospodarskih sodišč
Višja gospodarska sodišča so bila ustanovljena za območja posameznih ljudskih republik tako, da bi bilo v Sloveniji ustanovljeno eno sodišče za ozemlje celotne republike.
Vrhovno gospodarsko sodišče je bilo najvišje gospodarsko sodišče v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji in je skrbelo za zakonito izvajanje vseh predpisanih zakonov.
Z odlokom o določitvi krajevnega območja okrožnih gospodarskih sodišč v LRS3 so določili štiri okrožna gospodarska sodišča, in sicer s sedežem v Celju, Kopru, Mariboru in Ljubljani.
1.	Okrožno gospodarsko sodišče v Celju je delovalo na območju okrajev Celje in Trbovlje;
2.	Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru je delovalo na območju okrajev Gorica in Koper;
3.	Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru je delovalo na območju okrajev Maribor, Murska Sobota in Ptuj;
4.	Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani je
Odlok o določitvi krajevnega območja okrožnih gospodarskih sodišč v 1 .RS, Ur. 1.1 .RS, 1955, 49/165, str. 999.
delovalo na območju okrajev Ljubljana, Kočevje, Kranj in Novo mesto. Na osnovi odloka o ustanovitvi okrajnih in okrožnih sodišč je bila narejena podrobnejša teritorialna razdelitev4:
Okrožno gospodarsko sodišče v Celju, ki je delovalo na območju okrajev Celje in Trbovlje, je pokrivalo:
Okrajno sodišče v Celju: občine Celje, Kozje, Laško, Planina pri Sevnici, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Vojnik, Vransko, Žalec; Okrajno sodišče v Sevnici: občini Radeče in Sevnica;
Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah: občini Šmarje pri Jelšah in Rogaška Slatina; Okrajno sodišče v Šoštanju: občini Šoštanj in Mozirje;
Okrajno sodišče v Trbovljah: občine Hrastnik,
Trbovlje in Zagorje ob Savi.
Okrožno gospodarsko sodišče v Kopru, ki je
delovalo na območju okraja Nova Gorica in Koper je obsegalo:
Okrožno sodišče v Kopru: - Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici: občino Ilirska Bistrica;
Okrajno sodišče v Kopru: občino Koper; Okrajno sodišče v Piranu: občini Izola in Piran; Okrajno sodišče v Postojni: občine Pivka in Postojna iz okraja Koper, iz okraja Ljubljana pa občini Cerknica in Loška dolina do ustanovitve okrajnega sodišča za ti dve občini; Okrajno sodišče v Sežani: občine Sežana, Krpelje in Divača. Okrožno sodišče v Novi Gorici: Okrajno sodišče v Idriji: občini Idrija in Cerkno; Okrajno sodišče v Novi Gorici: Ajdovščina, Dobrovo, Kanal, Komen, Nova Gorica, Šempeter pri Novi Gorici, Vipava; Okrajno sodišče v Tolminu: občine Bovec, Kobarid in Tolmin
Okrožno gospodarsko sodišče v Mariboru,
ki je delovalo na območju okrajev Maribor, Murska Sobota in Ptuj, je pokrivalo:
Okrožno sodišče v Mariboru:
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni: občini Gornja Radgona in Videm ob Ščavnici; Okrajno sodišče v Lendavi: občina Lendava; Okrajno sodišče v Ljutomeru: občino Ljutomer, do ustanovitve okrajnega sodišča v Ormožu pa
4 Odlok o ustanovitvi, odpravi in o določitvi sedeža nekaterih okrožnih in okrajnih sodišč ter o krajevnem območju okrožnih in okrajnih sodišč v LRS, Ur. 1. LRS, 1955, 49/164, str. 998-999.
tudi katastrske občine Bratonečice, Cerovec, Gomila, Hermanci, Ivanjkovci, Jastrebci, Kaj-žar, Ključarovci pri Ormožu, Kog, Koračiće, Lačaves, Lahonci, Libanja, Mala vas, Mali Bre-brovnik, Mihalovci, Pavlovski vrh, Pršetinci, Rakovci, Rucmanci, Runeč, Savci, Senik, Sta-novno, Sv. Miklavž, Sv. Tomaž, Trnovci, Veličane, Veliki Brebrovnik, Vinski Vrh, Vuzme-tinci, Zasavci, Žerovinci in Zvab iz upravne občine Ormož ter katastrski občini Vitan in Vodranci iz upravne občine Središče; Okrajno sodišče v Mariboru: občine Lenart, Maribor Center, Maribor Košaki, Maribor Tabor, Maribor Tezno, Podvelka, Rače, Ruše in Šentilj;
Okrajno sodišče v Murski Soboti: občine Beltinci, Cankova, Grad, Martjanci, Murska Sobota, Petrovci — Salovci;
Okrajno sodišče na Ptuju: občine Bori, Cirkov-ce, Desternik, Gorišnica, Juršinci, Lešje, Ptuj, Videm, do ustanovitve okrajnega sodišča v Ormožu pa še katastrske občine Ormož, Frankovci, Hardek, Hum, Lešnica, Litmerk, Loper-šice, Pavlovci, Pušenci, Senešci, Sodinci, Strjan-ci, Sardinje, Trgovišče, Velika Nedelja in Vičan-ci iz upravne občine Ormož ter katastrske občine Grabe, Obrež, Središče in Salovci iz upravne občine Središče;
Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu: občine Crna pri Prevaljah, Dravograd, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec; Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici: občini Poljčane in Slovenska Bistrica.
Vpisniki gospodarskih sodišč 1964
Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani,
ki je delovalo na območju okrajev Ljubljana, Kočevje, Kranj in Novo mesto, je pokrivalo:
Okrožno sodišče v Ljubljani:
Okrajno sodišče v Grosupljem: občini Grosuplje in Ivančna Gorica;
Okrajno sodišče v Kamniku: občine Domžale, Kamnik, Mengeš in Moravče; Okrajno sodišče v Kranju: občine Cerklje, Kranj in Tržič;
Okrajno sodišče v Ljubljani: občine Borovnica, Dobrova pri Ljubljani, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Črnuče, Ljubljana Moste, Ljubljana Polje, Ljubljana Rudnik, Ljubljana Šentvid, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič, Logatec, Medvode in Vrhnika; Okrajno sodišče v Radovljici: občine Bled, Bohinj, Jesenice in Radovljica; Okrajno sodišče v Škofji Loki: občine Gorenja vas, Škofja Loka, Železniki in Žiri. Okrožno sodišče v Norem mestu:
Okrajno sodišče v Brežicah: občina Brežice; Okrajno sodišče v Črnomlju: občine Črnomelj, Metlika in Semič;
Okrajno sodišče v Kočevju: občine Dobrepolje, Draga — Loški potok, Kočevje, Lašče, Predgrad, Ribnica in Sodražica;
Okrajno sodišče v Novem mestu: občine Kostanjevica — Podbočje, Novo mesto, Straža — Tophce, Šentjernej in Žužemberk; Okrajno sodišče v Trebnjem: občine Mirna, Mokronog in Trebnje;
Okrajno sodišče v Vidmu Krškem: občini Senovo in Videm Krško.
Št.	Ime vpisnika	Oznaka vpisnika
1.	Vpisnik gospodarskih prestopkov	Pk
2.	Vpisnik pravdnih zadev	p
3.	Vpisnik za plačilne naloge	Pl
4.	Vpisnik izvršilnih zadev	I
5.	Vpisnik prisilnih likvidacij	L
6.	Vpisnik registrskih zadev	Fi
7.	Vpisnik za razne zadeve iz pristojnosti gospodarskih sodišč	R
8.	Vpisnik zadev sodne uprave	Su
9.	Vpisnik zaupnih in strogo zaupnih zadev sodne uprave	Su Pov
Okrožna gospodarska sodišča so vodila naslednje vpisnike:5
5 Pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč, Ur. 1. URS, 1959, 42/216; str. 467—506.
ARHIVI 32 (2009), št. 1_Članki in razprave_37
Metka Bukošek: Gospodarska sodišča in njihovo poslovanje, str. 33-52
Imeniki in pomožne knjige, ki so jih vodila gospodarska sodišča:
št.	Ime imenika ali pomožne knjige
1.	Kartotečni listki k vpisniku Pk za pravne osebe
2.	Kartotečni listki k vpisniku Pk za fizične osebe
3.	Kontrolnik denarnih kazni, premoženjske koristi in stroškov kazenskega postopka
4.	Kartotečni listki k vpisniku P in Pl
5.	Imenik k vpisniku I
6.	Imenik k vpisniku R
7.	Seznam rubežev oz. kartotečni list rubežev
8.	Seznam izvršilnemu organu poverjenih izvršb
9.	Kartotečni listki k vpisniku L
10.	Osebni imenik k vpisniku Su
11.	Stvarni imenik k vpisniku Su
12.	Kontrolnik izrečenih redovnih denarnih kazni
Vpisnik Pk
V	vpisnik Pk so vpisovali zahteve javnega tožilca za začetek postopka zaradi gospodarskih prestopkov zoper pravno oziroma fizično osebo.
Postopek za gospodarski prestopek je pred gospodarskim sodiščem uvedel javni tožilec z obtožnim predlogom in ga vpisal v vpisnik Pk. V njem so vodih samo podatke, ki so se nanašali na sam postopek na gospodarskem sodišču. Predloge preiskovalnega organa o začasnem zavarovanju premoženjskopravnega zahtevka ah zahtevka za odvzem premoženjskih koristi, predloge, naj odloči sodnik okrožnega gospodarskega sodišča o tem, ali imajo državni organi pravico, da odrečejo vpogled v svoje spise in listine, ter o tem, da morajo poštne, telegrafske in druge prometne ustanove izročiti pisma in druge pošiljke poizvedovalnemu organu, so vpisovali v vpisnik R. Poleg naštetih so v vpisnik R vpisovali tudi pritožbe zoper sklepe o denarnih kaznih in stroških za postopek, ki so nastali med poizvedbami.
Vpisnik P
V	vpisnik P so gospodarska sodišča vpisovala tožbe v civilnih zadevah, na podlagi katerih niso bili izdani plačilni nalogi, nadalje ugovori zoper plačilne naloge in tožbe, če ni bilo ugodeno predlogom za izdajo plačilnega naloga in se je postopek s tožbo nadaljeval.
Poslovnik je predpisoval, da so vpisovali v vpisnik P:
tožbe, v katerih so bile nedenarne terjatve; tožbe v zvezi z denarnimi terjatvami, če ni tožnik predlagal plačilnega naloga; tožbe, če je toženec podal ugovor zoper plačilni nalog;
tožbe, če je bil predlog tožnika za izdajo plačilnega naloga zavrnjen;
spori iz odpovedi pogodbe o najemu poslovnih
prostorov, če je bil zoper nalog za izpraznitev in
izročitev poslovnega prostora vložen ugovor.
Če je bil vložen ugovor zoper plačilni nalog ah je bil predlog za izdajo plačilnega naloga zavrnjen, so zadevo iz vpisnika Pl prenesli v vpisnik P. Ce je bil vložen ugovor zoper nalog za izpraznitev poslovnega prostora, so zadevo prenesli iz vpisnika R v vpisnik P. Prenesene zadeve so v vpisniku Pl oziroma R črtali kot končane.
Vpisnik Pl
V	vpisnik Pl so vpisovala okrožna gospodarska sodišča vse tožbe, v katerih je stranka predlagala izdajo plačilnega naloga. Predlog za izdajo plačilnega naloga je bil potreben, če so tožili zaradi zapadlih denarnih terjatev, ki niso presegale 10.000 din.
Vpisnik I
V	vpisnik I so vpisovala okrožna gospodarska sodišča predloge za dovoljenje izvršbe, izvršbe v zavarovanje in predhodne izvršbe, zahteve za izvršitev izvršb, ki so jih dovolila druga sodišča, ter tudi dovoljenja za izvršitev zaplemb, sekvestracij in zahteve za izvršitev začasnih odredb.
Vloge za izvedbo posameznih izvršilnih dejanj so vpisali v vpisnik R.
V	vpisnik I so vpisovali dovolitev izvršbe, če je bilo dovolilno sodišče tudi izvršilno sodišče. Če je dovolilo opravilo drugo sodišče, se je predlog reševal v spisu, v katerem je bil izdan izvršilni naslov. Takega predloga praviloma niso vpisali v vpisnik I, ampak samo v popis spisa, dovolitev izvršbe pa zaznamovali v spisu.
Zadevo, v kateri je drugo sodišče dovolilo predlagano izvršbo, je vpisalo izvršilno sodišče. Dovolilno sodišče je poslalo izvršilnemu sklep o dovoljeni izvršbi ter mu predložili predlog, izvode le-
tega, priloge ter odpravke, ki so jih morali vročiti strankam. Prav tako je to veljalo za predloge, s katerimi je bila zahtevana izvršba v zavarovanje ali predhodna izvršba.
V	vpisnik I so vpisovali tudi zahteve za izvršitev zaplembe premoženja, seveda na osnovi pravnomočnosti sodbe, s katero je bila ta kazen izrečena.
Predloge za izdajo začasnih odredb so reševali v spisih zadev, na katere so se nanašale. Ce zadeve na sodiščih še niso tekle, so na tak predlog osnovali nov spis, ga vpisali v vpisnik R. V vpisnik I so vpisali le zahteve sodišča, ki je izvršbo dovolilo.
V	vpisnik I so vpisovali ah vsak samostojni predlog za dovolitev izvršbe in vsako dovoljeno izvršbo, ki jo je moralo opraviti izvršilno sodišče, samo enkrat, vendar samo enkrat glede na to, koliko izvršilnih sredstev je bilo predlaganih oziroma dovoljenih za zahtevek. Če je predlagal isti upnik zoper istega zavezanca dovolitev več izvršilnih sredstev, vsako s samostojnim predlogom, so vpisali vsak tak predlog posebej. O združitvi oziroma razdružitvi zadev je odločal izvršilni sodnik.
Vpisnik L
V	vpisnik L so vpisovali zadeve prisilne likvidacije gospodarskih organizacij. Vodje vpisnika L so vanj vpisovali vse predloge za prisilno likvidacijo ter vse predloge za odobritev poravnave upnikov zunaj prisilnega likvidacijskega postopka.
Postopek prisilne poravnave so uvedli s predlogom za potrditev sporazuma upnikov v sorazmernem zmanjšanju njihovih terjatev ter načinu poravnave teh terjatev. Predlog za odobritev takega sporazuma je lahko dalo prezadolženo podjetje ah katerikoli upnik tega podjetja.
Prisilno likvidacijo podjetij in obratov je lahko predlagal pristojni ljudski odbor, banka, upnik, podjetja ah podjetje samo oziroma likvidacij ska komisija, ki je poslovala v rednem likvidacijskem postopku.
Ko je prejelo okrožno gospodarsko sodišče predlog za prisilno likvidacijo oziroma predlog za odobritev poravnave upnikov zunaj prisilnega likvidacijskega postopka, ga je vodja vpisnika vpisal po vrstnem redu pripada v vpisnik prisilne likvidacije pod novo zaporedno številko.
Vpisnik Fi
V	vpisnik Fi so vpisovali zadeve, ki so se nanašale na registracije gospodarskih organizacij oziroma vse, kar je bilo z njimi v zvezi. Vanj so vpisovali vse priglasitve za vpis v register gospodarskih organiza-
cij za podjetja in zadruge. Vsako priglasitev so vpisali samo enkrat, tudi če je bilo priglašenih več vpisov. Poleg tega so vpisovali tudi priglasitve za vsak nov spis pri že vpisani gospodarski organizaciji. Zadeve so dobile oznako Fi in so jo obdržale vse do vpisa v register. V spis Fi so vlagali in v njem evidentirali vsa pisanja v zvezi s priglasitvijo vpisa.
Vpisnik R
V vpisnik R so vpisovala okrožna gospodarska sodišča vse civilnopravne zadeve, ki jih niso vpisovali v kak drug vpisnik.
Ker so sodišča vodila praviloma samo en vpisnik in so morala posredovati različna statistična poročila v zvezi z nepravnimi postopki, so mu dodali rubriko, v katero so vpisovali šifre za določene vrste nepravdnega postopka. Pri drugih zadevah je ta rubrika ostala prazna.
Kljub taki delitvi vpisnika R v osnovne skupine in podskupine so tekle zaporedne številke enotno od ena dalje in ne za vsako osnovno skupino oziroma podskupino posebej. Delitev vpisnika R v osnovne skupine in podskupine namreč ni pomenilo uvedbe več vpisnikov R, ampak le olajšavo pri tehničnem vodenju enotnega vpisnika R.
Da so lahko v vpisnik R kljub delitvi vpisnika na osnovne skupine in podskupine opravili vpise kronološko, so morali ob naložitvi vpisnika rezervirati določeno število zaporednih številk za vsako osnovno skupino oziroma podskupino. Zadeve, ki so jih vpisovali v vpisnik R:
-	prošnje za oprostitev plačila stroškov za postopek, če postopek še ni potekal;
tožbe, pritožbe, predloge, izjave in podobno, ki so jih sprejemali na zapisnik kot pravno pomoč strankam, ali zadeve, ki so jih odstopali drugim sodiščem v pristojno poslovanje;
-	predloge za izdajo začasnih odredb in predloge za zavarovanje dokazov, vloženih pred začetkom postopka;
-	poravnave, sprejete na zapisnik, če sodni postopek o predmetu poravnave ni potekal: pomembnih listin, katerih izguba bi pomenila nenadomestljivo ah veliko škodo in niso sodili v pravdne ah zemljiškoknjižne spise, kakor tudi ne v zbirko listin;
-	predloge za prevzem sodnega pologa, preden se je začel zadevni postopek;
-	pismene predloge za poskus poravnave;
-	zaprosila naših in tujih organov za vročitev ah drugo pravno pomoč;
-	potrditve kandidacijskih list za volitev organov upravljanja v gospodarskih organizacijah;
druge zadeve nepravdnega postopka, za katere ni bilo vodenega posebnega vpisnika.
Vpisnik Su
V vpisnik Su so vpisovali vse zadeve sodne uprave. Za zadeve sodne uprave, ki so bile po naravi enake ali sorodne in so se vsako leto ponavljale, so pripravila sodišča takoj ob pripravi vpisnika Su za tekoče leto ustrezne spise in jih vpisali v vpisnik Su kronološko po zaporednih številkah, ki so sledile zaporedni številki zadnjega spisa, vpisanega že ob nastanku vpisnika.
Posamezne zadeve sodne uprave so bile razporejene v skupine in podskupine po načelu, ki ga je predpisoval ta poslovnik. Sodišča so imela možnost, ta predpis prilagoditi svojim potrebam. Določile so lahko druge skupine in podskupine v skladu s svojim poslovanjem.
Ob nastanku vpisnika so določili za vsako skupino določeno število zaporednih številk, tako da je imela vsaka podskupina posebno zaporedno številko. Za vsako podskupino so v začetku leta pripravili posebne spise, ki so jih vpisali v vpisnik Su pod zaporedno številko in naslovom podskupine.
Spise sodne uprave so hranili v pisarni predsednika sodišča. Urejeni so bih po skupinah in podskupinah z izjemo IV. skupine, ki je bila urejena kronološko.
Spise sodne uprave okrožnega gospodarskega sodišča so razdelili na šest osnovnih skupin:
I.	skupina: organizacijski posh
II.	skupina: splošna navodila in razpisi
III.	skupina: statistika in poročanje
IV.	skupina: računsko poslovanje
V.	skupina: personalne zadeve
VI.	skupina: razno.
Posamezne skupine so bile razdeljene na podskupine:
I. skupina
1.	navodila in razpisi organizacijske narave;
2.	razporedi poslov in sodni dnevi;
3.	sistematizacija delovnih mest;
4.	poročila o delu in problemih;
5.	delovni in koordinacijski sestanki, tečaji, strokovno usposabljanje kadra;
6.	sodniki porotniki oziroma občasni sodniki;
7.	letni dopusti in odsotnosti;
8.	nadzorstvo in pregled sodišč;
9.	tolmači, izvedenci in drugi. II. skupina
10.	navodila in razpisi, ki se nanašajo na materialno pravo;
12.	navodila in razpisi, ki se nanašajo na procesno pravo;
13.	navodila in razpisi, ki se nanašajo na preiskovalno službo;
14.	navodila in razpisi, ki se nanašajo na takse;
15.	sodna praksa.
III.	skupina
16.	navodila in razpisi, ki se nanašajo na statistično službo;
17.	stalna statistična poročila;
18.	občasna statistična poročila.
IV.	skupina
19.	navodila in razpisi, ki se nanašajo na računsko poslovanje;
20.	pisarniški material, uradni listi, časopisi in strokovne knjige;
21.	kurivo s prevozom, žaganjem in spravljanjem;
22.	razsvetljava;
23.	potni in selitveni stroški;
24.	stroški čiščenja, vzdrževanja in zavarovanja stavbe in inventarja;
25.	dopolnitev inventarja;
26.	poštni, brzojavni, telefonski in bančni stroški;
27.	vzdrževanje prevoznih sredstev;
28.	uradni oglasi;
29.	stroški kazenskega postopka;
30.	stroški v pravdah siromašnih strank;
31.	stroški za pravno pomoč;
32.	potni stroški in dnevnice sodnikov porotnikov;
33.	stroški za uradne dneve;
34.	predračun;
35.	blagajniško poslovanje;
36.	poslovanje s sodnimi pologi;
37.	navodila in razpisi o davkih;
38.	navodila in razpisi o pristojbinah.
V.	skupina
38. navodila in razpisi personalne narave.
Vpisnik Su Pov
Vpisnik sodne uprave za zaupne zadeve so vpisovali v poseben vpisnik. Vodil ga je predsednik sodišča.
Imeniki in pomožne knjige
Okrožna gospodarska sodišča vodijo imenike, razen imenikov k vpisniku Su in R, kartotečno. Za zadeve, ki so jih vpisovali v vpisnik Su, so vodih dva imenika — osebnega in stvarnega. Prav tako so vodili dva imenika k vpisniku L, enega za gospodarske organizacije, drugega pa za odgovorne uslužbence. Imenike k registru gospodarskih organizacij ter
zadružnemu registru so vodili v obliki kartoteke po začetnih črkah podjetij. Če je imelo podjetje še posebno ime, so ga vpisali dvakrat, po prvi črki podjetja ter po prvi črki posebnega imena (npr. Trgovsko podjetje "Hrana" pod "T" in "H". Kmetijske, stanovanjske in druge zadruge so označevali po sedežu. Ce je bilo v enem kraju več enako-vrstnih zadrug, npr. stanovanjskih s posebnim imenom so jih zabeležili dvakrat (npr. Stanovanjska zadruga "Dom" pod "S" in "D"). Če so vpisano podjetje oziroma obrat ali zadrugo iz registra izbrisali, so kartotečni listek izločili iz kartoteke. Če pa se je spremenilo podjetje, se je naredil novi kartotečni listek. Na izločenem kartotečnem listku so zapisali ugotovitev, da podjetje obstaja še naprej, vendar z novo firmo.
K vpisniku Pk so vodili dva imenika, za pravne osebe posebej ter za fizične osebe posebej. Preden je vodja vpisnika Pk vpisal zadevo, je moral preveriti, ali zoper to pravno ali fizično osebo že poteka postopek zaradi gospodarskega prestopka. Z odtisom štampiljke je potrdil "imenik pregledan". Če je ugotovil, da je bil zoper to osebo sprožen postopek, je moral to zaznamovati v spisu. Te kartoteke so vodili po enakem načelu kot imenike, ki so jih vodili v obliki knjige. Kartoteke so vodili za vsako leto posebej.
Večja gospodarska sodišča so morala voditi kartotečne listke za vsako gospodarsko organizacijo, ki je bila v postopku, posebej. Na kartotečni listek so morali vpisati vse podatke, ki so jih vodili zoper isto gospodarsko organizacijo. Tako so bili kartotečni listki hkrati evidenca kaznovanja gospodarskih organizacij zaradi gospodarskih postopkov.
Če je vodja vpisnika ugotovil, da je obdolženec že vpisan v imenik, je priložil spise prejšnjih zadev k spisu nove zadeve Pk. Listki so morali ostati v kartoteki tudi po končanem postopku.
Registracija gospodarskih organizacij
Postopek registracije je predpisovalo Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij.6 V register gospodarskih organizacij so vpisovali podjetja in obrti, njihove obrate oziroma poslovne enote in poslovna združenja ter obrtne zadruge, kmetijske zadruge, organizirane kot podjetja in podjetja in obrti, ki so jih ustanovile kmetijske zadruge. Podjetja, ki so jih vpisali kot zunanjetrgovinska podjetja, so morali pred vpisom v zunanjetrgovinski register vpisati v register podjetij in obratov.
Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. 1. M,RJ 1954, 45/560, str. 656-660).
Zasebne obrti (zasebne obrtne delavnice, zasebna gostišča in drugo) je bilo treba registrirati po posebnih predpisih.
V zadružni register so vpisovali kmetijske zadruge ter njihove samostojne obrate, poslovne zveze in njihove poslovne enote, zadružne zveze ter nekmetijske zadruge, razen obrtnih.
Postopek registracije
Podjetja, obrti in skupnosti podjetij, ki so se želela registrirati, so morala predložiti pristojnemu okrožnemu gospodarskemu sodišču priglasitev za vpis akta o ustanovitvi. Priglasitev je obsegala:
-	naziv in sedež podjetja;
-	podatke o dejavnostih, s katerimi se podjetje namerava ukvarjati;
-	ime direktorja, poslovodje ali upravnika;
-	ime organa oziroma organizacije, ki ustanavlja podjetje, številko ter datum akta o ustanovitvi;
-	ime in poklic oseb, ki imajo pravico podpisovati v imenu podjetja in meje njihovih pooblastil;
če je imelo podjetje tudi krajšo oznako imena, je bilo treba navesti tudi to;
Skupaj s priglasitvijo so morali predložiti akt o ustanovitvi podjetja in overovljene podpise oseb, ki so imele pravico podpisovati v imenu podjetja.
Po konstituiranju podjetja so predložili priglasitev za konstituiranje v register podjetij in obratov. Priložili so še pravila podjetja in dovoljenje za konstituiranje.
Za manjša podjetja so lahko izdali hkrati akt o ustanovitvi in opravljenem konstituiranju; priglasitvi za vpis akta o ustanovitvi je bilo treba priložiti tudi dovoljenje za konstituiranje in pravila podjetja.
Kmetijske zadruge, ki so se želele vpisati v zadružni register, so prav tako morale dati priglasitev na ustrezno okrožno gospodarsko sodišče. Priglasitev je obsegala:
-	ime in sedež zadruge;
-	podatke o dejavnostih, s katerimi se bo zadruga ukvarjala;
-	imena članov upravnega odbora zadruge; številko in datum dovoljenja okrajnega ljudskega odbora za ustanovitev zadruge;
-	ime in poklic oseb, ki bodo imele pravico podpisovati in zastopati zadrugo, in meje njihovih pooblastil.
Priglasitvi so morali priložiti še dovoljenje okrajnega ljudskega odbora za ustanovitev zadruge, potrjena zadružna pravila in overovljene podpise oseb, ki so imele pravico podpisovati in zastopati zadrugo.
Poleg registracije podjetij in zadrug so morali
priglasiti tudi vse spremembe, ki so nastale med delovanjem podjetja ali zadruge in so se nanašale na podatke, ki jih je morala obsegati priglasitev za vpis ustanovitve v register. Priložiti so morah listine, na podlagi katerih je ta sprememba nastala. Prav tako je to veljalo za pravila podjetja ah zadruge, če so se spremenila. Priložene listine so morale biti v izvirniku ah overovljen prepis.
Vpisniki in imeniki registrskega sodišča
Register je javna knjiga, zato ima vanjo vpogled vsakdo. Pregleda lahko tudi Rg in Zadr spise ter si naredi izpiske.
Okrožna gospodarska sodišča so vodila:
-	register podjetij in obratov;
-	zadružni register;
imenike;
rokovnik.
Vsi registri so bili v obliki trdo vezanih knjig. Strani v njih so bile oštevilčene in prešite z vrvico. Za vsako skupino krajev in mest je bil predviden poseben register podjetij in obratov oziroma zadružni register. Posebno knjigo so lahko uvedli za določen kraj oziroma mesto na območju okrožnega gospodarskega sodišča.
V	imenik so vpisovali po abecednem redu registrirana podjetja oziroma zadruge z označbo številke registrskega lista, na katerem je bilo podjetje oziroma zadruga vpisano v register. Imeniki so se vodili v obliki kartoteke.
V	rokovnik so morali vpisati roke, v katerih so se morala ustanovljena podjetja konstituirati.
Vsako podjetje ali zadruga je imelo v registru poseben registrski list, na katerega so vpisali vse obvezne podatke.7 Vsak registrski list je imel dve strani z registrsko številko. Strani so bile označene z zaporednimi številkami. Za posamezna podjetja ali zadruge so lahko pri registraciji pustili potrebno število registrskih listov za vpisovanje pričakovanih sprememb.
Vpise so vpisovali s črnilom. Napačne vpise so morali prečrtati, vendar tako, da je bil prejšnji vpis čitljiv. Popravki so morali biti vpisani z rdečilom.
Pod vsakim vpisom so morali narediti vodoravno črto čez ves list. Ce je bil list poln, so nadaljevali na novem registrskem listu. Zadnji vpis je moral biti dokončan na tem listu.
Za registracijo gospodarskih podjetij so vodila okrožna gospodarska sodišča register gospodarskih organizacij z nazivom "Rg" in zadružni register z nazivom "Zadr".
Glej prejšnje poglavje.
Predloge za registracijo so vpisovali v vpisnik Fi. V njem so vodili spis do vpisa gospodarske organizacije v register. Kasnejše vloge, ki so se nanašale na isto zadevo, so evidentirali samo kot popis spisa.
Po vpisu gospodarske organizacije v register so vodili spis pod opravilno številko registra (registrsko številko). Hkrati so odčrtali v vpisnik Fi zadevo kot končano in so zavedli v ustreznem stolpcu registrsko številko, npr. Rg II 284/1 oziroma Zadr I 31/1.
Če se je priglasilo za isto gospodarsko organizacijo več spisov z isto vlogo, so zadevo vpisali v vpisnik Fi samo enkrat (v stolpcu 4 so navedli kratko vsebino vsakega priglašenega vpisa). Kadar so priglasili vsak spis za isto gospodarsko organizacijo s posebno vlogo, so vpisali vsako priglasitev posebej. Vse vloge so bile evidentirane v opisu spisa.
Po vpisu gospodarskih organizacij v register so vodili za vsako gospodarsko organizacijo poseben spis pod opravilno številko Rg oziroma Zadr. Sestavljali so ga vsi spisi Fi, na osnovi katerih so bih za to gospodarsko organizacijo v registru izvršeni vpisi. Vsak spis Fi je predstavljal v spisu Rg pisanje in je v njem dobilo svojo zaporedno številko.
Predloge za vpise, ki so se nanašali na že registrirane gospodarske organizacije, so vpisali v vpisnik Fi pod novo številko. Ta vpis so odložili v osnovni spis gospodarske organizacije Rg oziroma Zadr, tako da so bih vsi spisi Fi iste gospodarske organizacije zbrani v spisu Rg oziroma Zadr.
Če sta se dve ali več gospodarskih organizacij združili, so novo organizacijo na novo vpisali v register. Prenehanje spojenih organizacij so morali vpisati v ustrezne rubrike registrskih listov, v katerih so bile vpisane, tako da so navedli registrsko številko nove organizacije.
Če se je ena gospodarska organizacija pripojila drugi, so pri tej novi organizaciji vpisali registrsko številko organizacije, ki se je pripojila, prenehanje pripojene organizacije pa so vpisali v ustrezni stolpec registrskega lista, na katerem je bila vpisana, tako da so navedli registrsko številko organizacije, ki ji je bila pripojena.
Če se je gospodarska organizacija razdelila na dve ali več gospodarskih organizacij, so vpisali na registrski list prenehanje organizacije z navedbo registrskih številk na novo ustanovljenih organizacij, ki so nastale.
Podjetje ah zadruga je bilo lahko tudi ukinjeno. Podlaga ukinitve je bil sklep ljudskega odbora ah drugega državnega organa, ki je imel pravico izdati tak sklep ah likvidacijskega senata okrožnega gospodarskega sodišča. Sklep o prenehanju poslovanja
so vpisali v posebno rubriko registra z oznako, da je podjetje (ali zadruga) v likvidaciji, navedli imena članov likvidacijske komisije ali pa likvidacijskega upravitelja, ki je izdal odločbo o prenehanju, ter številko in datum te odločbe.
Izbris podjetja ah zadruge je bil izvršen na podlagi priglasitve, ki jo je po zaključku likvidacijskega postopka dala likvidacijska komisija oziroma likvidacijski senat okrožnega gospodarskega sodišča.
Če je bil sedež podjetja ali zadruge prenesen z območja enega okrožnega gospodarskega sodišča na območje drugega, so morali priglasiti spremembo na sodišče, na katerem je bilo vpisano. Priložiti so morali dovoljenje ljudskega odbora, na območje katerega so prenesli sedež, ter dovoljenje ljudskega odbora, na območju katerega je bil prejšnji sedež. Sodišče je izdalo odločbo o izbrisu podjetja ah zadruge. S to odločbo in vsemi spisi so lahko priglasili podjetje na drugem okrožnem gospodarskem sodišču, ki je opravilo nov vpis.
Poslovanje v zadevah prisilne likvidacije
Za likvidacijski postopek je bila potrebna priglasitev. To so zabeležili v ustrezno rubriko z oznako "da je podjetje ah zadruga v likvidaciji", poleg tega pa so morali vpisati tudi imena članov likvidacijskega upravitelja oziroma organa, ki je izdal odločbo o prenehanju, ter številko in datum te odločbe.
Vodje vpisnika L se je moral ob vsakem predlogu za prisilno likvidacijo gospodarske organizacije prepričati, ah je bil zoper to gospodarsko organizacijo že uveden likvidacijski postopek in ali je bilo to gospodarsko podjetje že kdaj prej v likvidacijskem postopku; ugotovitev je zaznamoval na ovitku spisa.
Likvidacijski sodnik je imel možnost, odrediti poleg vodenja popisa spisa še poseben popis upnikov in procesnih dejanj, ki so se pogosto ponavljala. Ta pisanja so morali hraniti ločeno v skupinah zaradi lažjega pregleda. Kadar je spis postal preobsežen, je postal nepregleden. Zato so ga razdelili na tri dele:
Prvi del (A) je dobil naziv "Glavni spis". Vanj so vlagali po časovnem zaporedju prispetja na sodišče predlog za uvedbo postopka in pomembne važne predloge, zapisnike o sodnih narokih, posvetovalne zapisnike, sodne sklepe in odredbe, poročila in zapisnike likvidacijskega upravitelja, pritožbe, ugovore nanje, drugostopenjske odločbe in vsa pisanja in listine, ki so zadevali vse upnike oziroma celotno likvidacijsko maso ah vsaj znatni del upnikov ali mase.
Drugi del (B) je dobil naziv "Popis upnikov in
terjatev". Ta del spisa so odprli, takoj ko je prišla prva terjatev. Ta del spisa so vpisali v popis spisa v glavnem spisu pod samostojno redno številko, tako da je nosil kot celota ustrezno označbo, npr. L 9/60-18, če je bil vpisan pod redno številko 18 popisa spisa v glavnem spisu.
Del B je bil sestavljen iz: - popisa upnikov,
terjatvenih prijav, ki so jih pošiljala sodišča upnikom, in prilog.
Popis upnikov je bil tabelarični pregled vseh upnikov in njihovih prijav in je bil sestavljen iz stolpcev:
1.	zaporedna številka
2.	upnik (ime in naslov) z navedbo zastopnika
3.	prijavil terjatev na
a)	glavnici,
b)	obrestih
c)	stroških
4.	terjatev priznana na
a)	glavnici
b)	obrestih
c)	stroških č) skupaj
5.	priznani upniški razred
6.	nepriznani del terjatve
7.	upnikova tožba
8.	upniku dokončno priznano
9.	opombe (glede P spisa in drugih spisov, glede taks itd.)
Tretji del (C) je imel naziv "Razno". Vanj so vlagali predvsem dostavnice (povratnice, vročilnice itd.), ki jih zaradi velikega števila ni bilo mogoče prilepiti na pripadajoči sklep. Priložili so še poseben vročevalni list, ki je omogočal hiter vpogled v datume vročitev posameznih sklepov.
V ta del so odlagali tudi odpravke sklepov, ki v tistem trenutku niso bili potrebni, bi jih pa mogoče potrebovali kasneje, razni koncepti tekstov ah obračunov, ki jih še niso zavrgli pred arhiviranjem končnega spisa, ter tudi razne druge priloge in pisanja, ki so bih za spis in postopek vsaj začasno še potrebni, pa po svoji vsebini niso spadali niti v del A niti v del B.
Priglasitev obratne in poslovne enote
Kot obratne oziroma poslovne enote so bih mišljeni trgovine v sestavu trgovskih podjetij, prodajalne proizvajalnih podjetij, skladišča, odkupne postaje, trgovska predstavništva, gostišča v sestavu gostinskih podjetij, delavnice v sestavu obrtnih podjetij, gradbišča v sestavu gradbenih podjetij, samostojni obrati v sestavu kmetijskih zadrug, mon-
tažni obrati in druge podobne enote.
Ce je imela obratna oziroma poslovna enota v poslovanju samostojne pravice (pravica do sklepanja pogodb v svojem imenu in na svoj račun ali v imenu in na račun podjetja oziroma zadruge) ali pa so obstajale omejitve glede odgovornosti podjetja ali zadruge, so vpisali enoto na poseben registrski list. Na poseben registrski list so vpisali tudi tiste obratne ali poslovne enote, ki so jih ustanovili zunaj sedeža podjetja ah zadruge na območju istega okrožnega gospodarskega sodišča ah v register okrožnega gospodarskega sodišča, na območju katerega je tak obrat imel svoj sedež.
Okrožno gospodarsko sodišče, na območju katerega je imela poslovna enota svoj sedež, je poslalo okrožnemu gospodarskemu sodišču, na območju katerega je imelo podjetje ah zadruga svoj sedež, odločbo o registraciji enote, da jo je to vpisalo v registrski list, v katerem je bilo vpisano podjetje ah zadruga.
Obratne ah poslovne enote, ki so postale samostojna podjetja, je bilo treba registrirati po postopku, ki je veljal za registracijo ustanovitve podjetja.
Priglasitev za vpis obratne ah poslovne enote v register je obsegala:
-	ime firme in sedež enote,
-	podatke o dejavnosti, s katerimi se je podjetje nameravalo ukvarjati;
-	ime poslovodja (šefa, upravnika),
-	ime podjetja (zadruge), ki je ustanavljalo enoto, ter številko in datum akta o ustanovitvi;
-	ime državnega organa, ki je izdal dovoljenje za ustanovitev enote, ter številko in datum dovoljenja;
-	ime in poklic osebe, ki je imela pravico podpisovati enoto in pa meje njenega pooblastila.
-	kakšen namen pošiljanja ter označba poslovne številke spisa, na katerega se je nanašala pošiljka, vrsta pošiljke (nakaznica, denarno pismo, paket itd...), označbo vrednostne pošiljke v dinarjih, odkupnino ah povzetje v dinarjih, plačano poštnino v dinarjih, datum in potrdilo pošte ah banke, datum prevzema in podpis odgovornega uslužbenca na ustanovi ter kolona za opombe.
-	Predajna knjiga za pakete, vrednostna pisma in priporočene pošiljke: vanjo so vpisovali vsa vrednostna pisma in priporočene pošiljke, ki jih je sodišče pošiljalo. Zapisani so: zaporedna številka, prejemna oziroma vplačilna številka pošte, prejemnik pošiljke, naslovna pošta, vrednost v dinarjih, poštnina v dinarjih, teža v kilogramih ah gramih, odkupnina v dinarjih, poštnina v dinarjih; v kolono za pripombe pa so vpisovali opravilne številke spisov.
-	Dostavna knjiga za predajo pošiljk po pošti — navadna pisma: vanjo so vpisovali pošiljke, ki so jih predah pošti navadno ah pa s povratnico nepriporočeno. Zapisani so: zaporedna številka, dan odprave, poslovna številka spisa, naslovnik, ki mu je bila pošiljka poslana, znesek potrošenih poštnih znamk v dinarjih, potrdilo pošte o prevzemu pošiljk.
-	Dostavna knjiga za vročitev pošiljk po uslužbencu: vanjo so vpisali zaporedno številko, dan odpreme, opravilne številke spisov, naziv prejemnika pošiljke, dan vročitve spisa, popis vro-čevalca in podpis prejemnika.
Kazenski oddelek
Ob kazenskem vpisniku Pk so vodih kartoteko.
-	Koledar: vanj so vpisovali enake podatke kakor v koledar civilnega oddelka in je vseboval enake kolone.
-	Seznam odposlanih spisov, ki jih je bilo treba vrniti — odhodniki: ta seznam je vseboval iste podatke kot v civilnem oddelku.
-	Kontrolnik denarnih kazni, premoženjskih koristi in stroškov za kazenska postopanja, plačanih v gotovini: vanj so vpisovali denarne kazni, premoženjske koristi in stroške za kazenske postopke, ki so jih morale plačati obsojene osebe ah podjetja, po teh kolonah — zaporedna številka se je delila v dve koloni in sicer na novo številko in številko preteklega leta (če je bilo treba na koncu le-to prenesti v novo leto, ker še ni bila plačana), naziv priimek in ime plačilu zavezane stranke, bivališče — ta kolona je razdeljena na kolone za opravilno številko in za dan, znesek odmerjene denarne kazni ah premoženjske koristi ah stroškov za kazenska postopanja v dinarjih, oproščeno plačilu oziroma razveljavljena odmera v dinarjih, izrečena za neizterljivo, konec leta ostale neplačane denarne kazni, premoženjske koristi, stroškov kazenskega postopanja, dan, predloga za prisilno izterjavo in naziv ter sedež, na katerega je bil predlog poslan, in opombe. Ta kontrolnik je končal ob koncu leta, neplačane denarne kazni, premoženjske koristi in stroški za kazenske postopke so bih preneseni v novo poslovno leto.
Izvršilni oddelek
Imenik k vpisniku J je bil namesto kartoteke; vsebuje stolpce za te podatke: naziv, priimek in ime, bivališče zavezane stranke, naziv, priimek in ime ter bivališče zahtevajoče stranke, izvršilni
zahtevek in poslovno številko izvršilnega naslova, oznaka spisa.
-	Koledar: vanj so vpisovali enake podatke kakor v koledar civilnega oddelka in vsebuje iste stolpce.
Oddelek prisilnih likvidacij
Imenik k vpisniku L, ki je imel vlogo kartoteke: Imel je naslednje stolpce za: dan prejema, številko spisa prve stopnje, naziv in sedež ali priimek in ime ter bivališče. Delil se je na dva dela in sicer: stolpec za dolžnika in na stolpec za predlagatelja ali pritožitelja. Zadnji stolpec je bil namenjen poslovni številki spisa.
-	V koledar so vpisovali likvidacijske naroke. Vseboval je enake stolpce kot v civilnem oddelku.
Predsedstvena pisarna
Imenik k vpisniku Su je imel stolpec za predlagatelja z nazivom in sedežem, vsebino vloge in poslovno številko spisa.
-	Potni dnevnik za službena dejanja, izvršena zunaj sedeža ustanove. Vsebovala je vse podatke o službenih dejanjih zunaj sedeža ustanove z odobritvijo predsednika. Imela je stolpce: za zaporedno številko, opis potovanja z začetkom — datum, ura, kdaj je potovanje končano, priimek, ime in položaj uslužbenca, predmet in vrsto službenega dejanja, označbo spisa, način potovanja /z letalom, vlakom itd/, razdaljo od sedeža ustanove v kilometrih /stroški pristoj-nine v dinarjih/ in pripombe.
Registrski oddelek
Upoštevajoč pravna predpisa:
1.	Odlok o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 43-536/54 in
2.	Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 45/54 je podan opis vpisnikov in pomožnih knjig ter način vpisovanja.
Vpisnik Fi
Ko je prišla vloga /priglasitev za vpis v register/ na sodišče, so jo vpisali najprej v vpisnik Fi.
V rubriko 1 so najprej vpisali opravilno številko te vloge. Vloga je obdržala to številko, dokler ni bil izvršen vpis v register. Naknadne vloge, ki jih je priglasitelj poslal na poziv sodišča in so zadevale isti predmet, so vpisovali v ta vpisnik, vendar so opravilni številki vloge pripisali naslednjo redno številko, npr. Fi 15/2 ali Fi 15/3.
V	rubriko 2 so vpisali datum dohodne štam-piljke, odtisnil jo je uradnik vložišča na vlogi.
V	rubriko 3 so vpisali firmo — ime in sedež podjetja oziroma zadruge, ki je vložila priglasitev.
V	rubriko 4 so vpisali kratko vsebino priglasitve, npr. spremembo članov upravnega odbora ali priglasitev novega podjetja itd.
Ko je bil izdan sklep o vpisu v register, so na vlogi prečrtali opravilno številko vpisnika Fi, namesto nje pa napisali opravilno številko iz registra /registrska številka/, hkrati pa se je v vpisniku Fi odčrtala opravilna številka vloge, medtem ko se je v rubriko 5 vpisala registrska številka.
Registrska številka je imela pred številko samo še označbo "Rg" tj. označbo registra podjetij in obrtov, ali pa označbo "Zadr", t.j. označbo zadružnega registra. Poleg označbe Rg oziroma Zadr so pripisali tudi rimsko številko, s katero je bil označen registrski zvezek, v katerem je bilo podjetje oziroma zadruga vpisana (npr. Rg II 284/1 ali Zadr I 31/1).
Če je bila priglasitev s sklepom zavrnjena, je ostala rubrika 5 prazna, v rubriko 6 /pripombe/ pa so vpisali sklep o zavrnitvi priglasitve s pripisom: "Priglasitev vpisa zavrnjena", hkrati pa odčrtali opravilno številko vpisnika Fi.
Sklep o zavrnitvi priglasitve vpisa, ki se je nanašal na že vpisano gospodarsko organizacijo, so prav tako označili z registrsko številko, in sicer z naslednjo redno številko. V tem primeru so vpisali v rubriko 5 vpisnika Fi registrsko številko z ustrezno redno številko, v rubriko 6 pa pripombo o zavrnitvi, kakor je že zgoraj navedeno. V to rubriko niso vpisali nič drugega.
Pojasnilo: Sklep o zavrnitvi priglasitve vpisa je dobilo registrsko številko z ustrezno redno številko zaradi evidence, da bi namreč v celotnem spisu ta sklep hitreje našli. Sicer pa je dobil z vpisom gospodarske organizacije v register celotni spis, ki se je nanašal na to organizacijo, registrsko številko in je bilo prav, da so vse vloge z ustreznimi rešitvami, ki so se nanašale na to gospodarsko organizacijo, bile označene z registrsko številko z ustrezno redno številko, na glede na to, ali se je vpis izvršil ali pa je bila priglasitev zavrnjena.
Register podjetij in obrti
Vpis v register je izvrševal vodja registra s tem, da je vpisal v ustrezne rubrike registrske knjige podatke iz sodnega sklepa.
V	zaglavju so vpisali registrsko številko z označbo registrskega zvezka, firmo podjetja, skrajšano firmo, če jo je imela ter sedež.
Če so vpisali v register obratne ali poslovne enote podjetja, ki je imelo svoj sedež na območju drugega registrskega sodišča, so vpisali v zaglavje firma in sedež podjetja, ki je ustanavljalo to enoto.
V	rubriko 1 so vpisali tekočo številko vpisa.
V	rubriko 2 so vpisali datum, ki je bil označen v dohodni štampiljki vloge, in opravilno številko vpisnika Fi.
V	rubriko 3 so vpisali datum sodnega sklepa o vpisu ter registrsko številko z ustrezno redno številko.
Pojasnilo: Takoj, ko je bil opravljen prvi vpis v register, je dobil celotni spis registrsko številko z redno številko 1, pri vsaki nadaljnji rešitvi naslednjih vlog /novih priglasitev/ pa dobi naslednjo redno številk, in to ne glede na to, ali je bila vloga pozitivno rešena ali zavrnjena.
V	rubriko 4 so vpisali ime ustanovitelja podjetja tj. ljudskega odbora, gospodarske organizacije, zavoda s samostojnim financiranjem ah pa skupine državljanov, ter številko in datum odločbe o ustanovitvi.
V	to rubriko so vpisali tudi prenos ustanoviteljskih pravic od ustanovitelja na kakšno drugo pravno osebo z označbo datuma in številke odločbe o prenosu.
V	rubriko 5 so vpisali datum konstituiranja podjetja, kakor je bil označen v sodnem sklepu.
Pojasnilo: dan konstituiranja je bil dan, ko je podjetje prvič izvolilo organe delavskega samoupravljanja. Pri obrtih, ki jih je upravljal celotni delovni kolektiv pa dan, ko so podpisali člani delovnega kolektiva pravila (postavil jih je LO).
V	rubriko 6 so vpisali poslovni predmet, kakor je bilo označeno v sodnem sklepu.
V	rubriko 7 so vpisali priimek in ime direktorja oziroma upravnika oziroma poslovodje z označbo njegovega položaja, tj. ah je direktor, upravnik ah poslovodja.
Pri podjetju, ki še ni bilo konstituirano, so pripisali pri označbi položaja še besedici "do konstituiranja". Ob vpisu konstituiranja so ti dve besedi podčrtal z rdečo.
V	rubriko 8 so vpisali priimek in ime direktorja kot v rubriki 7, pa še priimek in ime drugih oseb, pooblaščenih za podpisovanje firme oziroma podjetja. Poleg tega pa so vpisali pri vsakem pooblaščencu, zakaj je podpisoval, npr. kot računovodja, ah v odsotnosti direktorja ah kot komercialni direktor itd. ter meje njihovih pooblastil.
V	rubriko 9 so vpisali spremenjeno firmo.
Pojasnilo: hkrati z izpolnitvijo rubrike 9 so v
zaglavju registra prejšno firmo podčrtali z rdečo.
Rubrike 10 do 14 so se izpolnile pri vpisu obrat-
nih oziroma poslovnih enot podjetja.
V	rubriko 10 so vpisali ime in sedež obratne oziroma poslovne enote.
Pojasnilo: ime firme poslovne enote je bilo vedno sestavljena iz imena firme podjetja in oznake te enote npr. Trgovsko podjetje "Hrana" v Ljubljani — prodajalna "Pepelka" na Trubarjevi cesti 5.
V	rubriko liso vpisali poslovni predmet enote.
V	rubriko 12 so vpisali priimek in ime poslovodje enote oziroma šefa predstavništva.
V	rubriko 13 so vpisali priimek, ime in poklic oseb, ki so imele pravico podpisovati firmo enote ter meje njihovih pooblastil.
Pojasnilo: ime poslovodje oziroma šefa iz rubrike 12 so vpisali, le če je imela ta enota samostojne pravice pri poslovanju, sicer je ostala ta rubrika prazna.
V	rubriko 14 so vpisali samostojne pravice enote pri poslovanju, tj. pravico do sklepanja pogodb v svojem imenu in na svoj račun ali v imenu in na račun podjetja. Vpisali so tudi omejitve glede odgovornosti podjetja za obveznosti enote.
Pojasnilo: če so bile te samostojne pravice priglašene v daljšem besedilu, so izpolnili to rubriko tako, da so vpisali: "samostojne pravice kakor v členu npr. 15, 16 in 17 pogodbe z dne ...".
V	rubriko 15 so vpisali spojitve, pripojitve, razdelitve, prenehanje, prisilno upravo, sanacijo in izbris podjetja.
Pri prenehanju podjetja zaradi uvedbe redne ah prisilne likvidacije so vpisali v to rubriko najprej uvedbo redne oziroma prisilne likvidacije z vpisom datuma in številke odločbe Ljudskega odbora pri redni likvidaciji ter datum in številko sklepa likvidacijskega senata pristojnega OGS pri prisilni likvidaciji.
Hkrati z izpolnitvijo rubrike 15 pri redni likvidaciji so vpisali še: "v likvidaciji" pri firmi podjetja v zaglavju. V rubriko 7 so vpisali likvidatorja. Pri vpisu prisilne likvidacije pa so vpisali ime prisilnega upravitelja. V obeh primerih so hkrati izbrisali pooblaščenca za podpisovanje firme v rubriki 8.
Po končani redni oziroma prisilni likvidaciji so vpisali v rubriko 15: "prenehanje zaradi končane redne oziroma prisilne likvidacije".
Pri uvedbi prisilne uprave in sanacije so vpisali v rubriko 15 datum in številko odločbe LO o uvedbi prisilne uprave oziroma sanacije. Hkrati so vpisali v rubriko 7 ime in priimek prisilnega oziroma sanacijskega upravitelja. Ce pa je bil hkrati odrejen izbris direktorja in preostalih pooblaščencev za podpisovanje, so njihova imena podčrtali z rdečo.
Ko je bila končana prisilna uprava oziroma sanacija, so vpisali v rubriko 15 datum in številko
odločbe o prenehanju prisilne uprave oziroma sanacije in vpisali ustrezne spremembe v rubriki 7 in 8.
V	rubriko 16 /opombe/ se je podpisal uradnik, ki je izvršil vpis v register.
Pojasnilo: prazne rubrike niso prečrtavali. Pod vsakim vpisom so potegnili črno vodoravno črto. Z rdečo črto so podčrtavali vse spremembe vpisov. Če pa so podjetje izbrisali iz registra, so potegnili po sredi registrskega lista od zgoraj navzdol navpično rdečo črto.
Zadružni register
Glede izpolnitve rubrik od 1 do 8 so veljala enaka pravila kot pri registru podjetij in obrti.
V	rubriko 4 so vpisali naloge zadruge, navedene v zadružnih pravilih, in pa posamezne konkretne odgovornosti, ki jih zadruga opravlja.
V	rubriko 5 so vpisali priimek in ime posameznih članov upravnega odbora. Če sta bila dva člana z istim imenom in priimkom, so pripisali še njuna naslova.
Opozorilo: glede na zadnjo uredbo o kmetijskih zadrugah je ostalo odprto vprašanje, ali bodo vpisovali v zadružni register tudi imena članov zadružnega sveta in v katero rubriko.
V	rubriko 6 so vpisali priimek in ime upravnika zadruge ter priimek, ime in poklic preostalih oseb, ki so imele pravico podpisovati zadrugo, vzrok, zakaj so lahko podpisovale, in morebitne meje njihovih pooblastil.
Izpolnitev rubrik od 7 do 13 je bila enaka kot pri registru podjetij in obrtov.
Pojasnilo: v rubriko 4 so vpisali višino deleža in jamstvo, v rubriko 5 pa še število članov upravnega odbora, kakor je bilo predpisano v zadružnih pravilih.
Pripomba: poleg pravnih oseb, omenjenih v navodilih so v zadružni register vpisali še zadružne in poslovne zveze ter zadružne hranilnice.
Pojasnilo: če se je k poslovni zvezi pripojilo dotlej samostojno podjetje z več poslovnimi enotami (npr. trgovsko podjetje z več prodajalnami) kot obrat s samostojnim obračunom, je bilo treba vpisati v zadružni register pri poslovni zvezi to obratno enoto z več podobrati: tega register ni predvideval in ni imel za to ustreznih rubrik. Pomagali so si tako, da so pustili za vpisom obratne enote več listov praznih za vpisovanje posameznih sprememb, ki so zadevale te obratne enote, nato pa so vpisali podobrate te obratne enote vsakega na posebnem registrskem listu. V sklepu, s katerim je bil odrejen vpis te enote, pripišemo registrski številki še stran, na kateri so bile vpisane enote in posamezni pod-
obrati. Na ovitku spisa so zaradi večje preglednosti napisali, kateri obrati s podobrati obstajajo pri poslovni zvezi in strani registra, na kateri so vpisani.
Glede določila tretjega in četrtega ostavka točke 27 navodil o registraciji gospodarskih organizacij je praksa pokazala, da je bilo dobro vpisati pri podjetju, ki je imelo več obratnih oziroma poslovnih enot, vsako od teh enot na poseben registrski list, ne glede na predpis, torej ne glede na to, ali so imele te enote kake samostojne pravice pri poslovanju oziroma ali so imele sedež zunaj podjetja oziroma zadruge.
Imeniki
Imenik za indiciranje gospodarskih organizacij je imel pet rubrik.
V	rubriko 1 so vpisali firmo (firme podjetij, ki so imela poseben naziv, so vpisali dvakrat, in sicer glede na prvo črko firme in pa glede na prvo črko osebnega naziva — npr.: Trgovsko podjetje "Hrana", Ljubljana, so vpisali pod črko T in pod črko H.
Kmetijske zadruge so vpisovali glede na začetno črko kraja, kjer je imela zadruga sedež, enako tudi pri stanovanjskih in drugih zadrugah. Kjer je bilo več stanovanjskih zadrug z enakim imenom, so jih vpisali pod črko S (stanovanjska ...) ter s črko posebnega naziva, npr. stanovanjska zadruga "Teater" pod črko T.
V	rubriko 2 so vpisali sedež firme ah zadruge.
V	rubriko 3 so vpisali zvezek registrske knjige in registrsko številko firme ali zadruge.
V	rubriko 4 so morali vpisati listovno številko registrske knjige, pod katero je bilo podjetje vpisano.
V	rubriko 5 "Pripombe", so vpisali spremembo in izbris firme. V teh dveh primerih so dotedanji vpis v imeniku rdeče podčrtali.
Sprememba sodnega poslovnika — Začasno navodilo leta 1966
Člen 213
Člen se spremeni tako, da se črtajo vpisniki:
-	vpisnik prisilnih likvidacij L
-	vpisnik registrskih zadev Fi in vpišejo vpisniki:
-	vpisnik za registrske zadeve za gospodarske organizacije FI
-	vpisnik za registrske zadeve za zavode US. Okrožna gospodarska sodišča so vodila še:
-	registre delovnih organizacij in sicer — registre podjetij in obratov
-	zadružni register
-	register zavodov. Člen 216
Člen se spremeni tako, da s črtanjem:
-	kartotečnih listkov k vpisniku Pk za pravne osebe
-	kartotečnih listkov k vpisniku Pk za fizične osebe
-	kontrolnika denarnih kazni, premoženjskih koristi in stroškov za kazenski postopk Ktr
-	imenika k vpisniku I
-	imenika k vpisniku R
seznama rubežev oziroma kartotečni list rube-žev
seznama izvršilnemu organu poverjenih izvršb
-	kartotečnih listkov k vpisniku L
-	kontrolnika izrečenih rednih denarnih kazni
-	kartotečnih listkov k vpisnikoma P in Pl. Vpiše pa se:
-	imenik k vpisnikom seznam pogojnih sodb seznam zaseženih predmetov
-	rokovnik k registrskim vpisnikom Fi, Us
-	karton za obsojeno pravno osebo
-	kartotečne hstke k vpisniku I in Pl. Člen 240a
"Vpisnik US
V vpisnik US vpisujejo okrožna gospodarska sodišča priglasitve m vpis ustanovitve zavoda v register."
j o	\> J	\>	o
Člen 241
Člen se spremeni tako, da se glasi:
"Imeniki se vodijo v obliki knjige za eno leto ali za več let skupaj v isti knjigi, po abecedi, in imajo za posamezne črke, ki so ob desnem robu knjige, ustrezno Število strani. Okrožna gospodarska vodijo imenike k vpisnikom I in Pl v obliki kartoteke.
Ce se vodijo imeniki v eni knjigi za več let skupaj, se med vpisi posameznih let pri vsaki črki posebej vpiše letnica Z rde čilom.
Praviloma se vodi zfl vsako vrsto postopka en sam imenik ne glede na označbo vpisnika. Ce ima sodišče večje Število zadev posamezne vrste postopka, lahko vodi posebne imenike k posameznim vpisnikom na enem obrazcu.
Ne vodijo se imeniki k vpisnikom Kp, Kr, Kri, R, Pom, Kp, U o, St.
Imenik h kazenskem vpisniku se vodi po priimkih obdolžencev, imenik k pravdnemu vpisniku po priimkih tožencev, imenik k izvršilnemu vpisniku po priimkih zavezancev, imenik k zapuščinskemu vpisniku po priimkih Zapustnikov, imenik k vpisniku Os po priimkih oseb, na katere se postopek nanaša.
Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo zfl gospodarska sodišča, ki vodijo imenike k PI in I vpisniku v obliki kartoteke. Ti imeniki se vodijo po nalivih in sedežih tožeče oziroma zahtevajoče stranke.
Ce je v isti zpdet)i več obdolžencev, tožencev ali zavezancev itd. se vpiše v imenik osebno vsakega izmed njih.
Ce je treba vpisati svoje ali več oseb z enakim osebnim imenom, se k osebnemu imenu pripiše tudi prebivališče.
Ce je treba vpisati neznanega storilca, se v imenik vpiše pod črko JV "neznani storilec" in v oklepaju oškodovančevo osebno ime. Ce se naknadno neznani storilec identificira, se ga v imenik na novo vpiše pod ustrezno Črko, pri prejšnjem vpisu pa napravi zpeza v stolpcu za pripombe.
Delovna organizacija se vpiše po začetni črki natjva, ne po dejavnosti...
...K vpisniku S u se vodita osebni in stvarni imenik, v katerem se vpisujejo vse Su zadeve, razen okrožnic, določenih za uvrstitev v zbirko okrožnic. Zadeve se vpisujejo v imenika kronološko in sicer v osebnem ali stvarnega, po
•o	o J
potrebi pa zflradi pomembnosti zadeve ali zamdi boljšega pregleda v oba,"
Ta začasna navodila so se uporabljala od 1. 1. 1967 dalje.
Pravilnik o notranjem poslovanju občinskih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč
(prečiščeno besedilo, Ljubljana 1976)
Sodna uprava
-	vpisnik Su — vpisnik za zadeve sodne uprave
-	vpisnik SuZ — vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave
Vpisniki, ki so jih vodila okrožna gospodarska sodišča:
-	vpisnik Pk — vpisnik gospodarskih prestopkov
-	vpisnik P — vpisnik za plačilne naloge
-	vpisnik I — vpisnik izvršilnih zadev
-	vpisnik St — vpisnik prisilnih poravnav
-	vpisnik Pkr — vpisnik za preiskovalna dejanja
-	vpisnik Kv — vpisnik za izven obravnavni senat
-	vpisnik R — vpisnik za razne zadeve iz pristojnosti gospodarskih sodišč
-	vpisnik Su — vpisnik za zadeve sodne uprave
-	vpisnik SuZ — vpisnik za zaupne in strogo zaupne zadeve sodne uprave
Okrožna gospodarska sodišča so vodila še naslednje vpisnike:
-	vpisnik za overovitve
-	vpisnik za sodni register Srg
Okrožna gospodarska sodišča so vodila še naslednje imenike in pomožne knjige:
-	kartotečne hstke k vpisniku I in Pl osebni imenik k Su vpisniku stvarni imenik k Su vpisniku
-	imenik k vpisnikom seznam pogojnih sodb seznam zaseženih predmetov
-	karton za obsojeno pravno osebo
-	karton za obsojeno odgovorno osebo.
Statistična poročila prvega obdobja delovanja gospodarskih sodišč
Podobno kot opis pomožnih knjig gospodarskih sodišč ter problemov pri vpisovanju firm in zadrug so fotokopije statističnih poročil, ki jih hranimo v Zgodovinskem arhivu v Celju. Verjetno so tudi ti del fonda Ministrstva za pravosodje, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije, zato se tudi tukaj porajajo težave pri točnem citiranju teh dokumentov. Iz poročil so vidni problemi, ki so nastajali v prvem obdobju delovanja gospodarskih sodišč, reševanje teh, predvsem pa število sporov in rešenih primerov. S tega stališča je vsebina dokumentov zelo zanimiva in je zato priključena temu prispevku. Tako je predstavljen tisti del iz vsakega poročila, ki se nanaša na delo gospodarskih sodišč, in sicer v originalnem zapisu.
Delo rednih sodišč LRS v letu 1955
"... Pač pa so najčeŠča in najnevarnejša kazniva dejanja lakozvanega gospodarskem kriminala raznovrstnih oblik
\>	O O J	o	\>
(nemarno poslovanje, tatvnine, poneverbe, uradne zlorabe, ponarejanje uradnih listin, podkupovanjej. V splošni akciji proti temu Škodljivstvu so sodišča v preteklem obdobju prispevale z učinkovitim sojenjem in ostrim kaznovanjem. Ob tem lahko ugotovimo, da se ta kazniva dejanja ne pojavljajo v državnem aparatu ali družbenih ustanovah ali organizacijah, niti v podjetjih splošnega družbenega značaja kot so poŠta, železnica, bolnice. Značilno je tudi, da ga ni v
rudnikih. Skratka, ta kriminal se ne pojavlja tam, kjer je poslovanje dobro organizirano, kjer je uvedena učinkovita evidenca in kontrola. Pojavlja pa se po tovarnah, trgovinah, gostiščih, obrtnih podjetjih, kmetijskih zadrugah, odkupnih in posredovalnih podjetjih, kjer najdejo nepošteni elementi Zaradi slabosti v poslovanju, evidenci in kontroli vrzeli in možnosti zfl osebno okoriščanje. Storila se rekrutirajo deloma i\ vrst uslužbencev in delavcev prizadetih podjetij, deloma pa izven podjetij (obrtniki), ki iz okoriŠčevalnih nagibov pokvarijo sicer večkrat dober in pošten delovni kolektiv. Vzrok takega Škodljivstva niso morda neugodne
'motne ali socialne prilike, ker večinoma ne izvira od moto	j	\>	o
no Šibkih ali socialno ogroženih storilcev, temveč pretežno od sicer gmotno ali primerno dobro situiranih ljudi. Čeravno so med storilci tudi delavci, pa bremeni glavna teža tega Škod-
j	o	\> o
Ijivstva v prvi vrsti v druge poklice, predvsem iz vrst us luž bencev, ker ti povzročajo največ Škode. Zaradi slabe kontrole se ta kriminal kasno odkriva, ko je že nastala velika Škoda in ko je raziskava zelo ote^koČena. Razumljivo je Zato, da dajejo prav kazniva dejanja te vrste sodiščem največ dela...".
Poročilo o delu pravosodja v letu 1955
"... Gospodarsko sodstvo je vršilo Višje gospodarsko sodišče in 4 okrožna gospodarska sodišča. Iz istih razlogov
\> O J	\>	\> o
kot redna so morala tudi okrožna gospodarska sodišča prilagoditi svoje sodne okoliše novi upravno-teritorialni raz delitvi. 5 tem so se tudi okoliši okrožnih gospodarskih sodišč spremenili tako, da obsegajo dosledno teritorialna področja več upravnih okrajev. Tudi pri gospodarskih sodiščih je treba zelo pozitivno oceniti sodelovanje občasnih sodnikov, katero funkcijo je v preteklem letu opravljalo 525 občasnih sodnikov...".
Pri gospodarskih sodiščih je bilo leta 1955 dela vse več. To je vidno s tabele:
	1954			1955		
	pripad	rešeno	konec leta nerešeno	pripad	rešeno	konec leto nerešeno
Civilnih spornih	27.518	27.416	1.492	28.788	26.956	3.324
Izvršilnih	6.528	6498	146	7.528	7.425	249
Likvidacij	60	13	47	80	40	87
Kazenskih	680	559	121	715	767	69
Drugostopnih civilnih	22	10	12	226	212	26
Drugostopnih kazenskih	115	91	24	144	160	8
SKUPAJ	34.923	34.587	1.842	37.481	35.560	3.763
Prikazana slika gospodarskih sodišč ne pred- gospodarskih sodiščih izredne napore, da so lahko stavlja posebne problematike, vendar pa je zlasti tekoče izvrševali povečano delo. dotok dela v letu 1955 zahteval tudi od kadrov na
Poročilo o delu pravosodja v letu 1956
"... Posamezna področja sodstva gospodarskih sodišč: Po vsebini je civilno sodstvo gospodarskih sodišč v preteklem letu 1956 obsegalo reševanje gospodarskih sporov
o	J o J	J
med gospodarskimi organizacijami pretesno zaradi pre kršitve e klanj enih pogodb, zaradi"plačila odškodnin ter zaradi plačila kupnin za dobavljeno blago. V nekoliko manjšem
obsegu so reševala gospodarska sodišča tudi spore iz železo	o J	J	\> \> \>
niŠkega, pomorskem in cestnem prometa,nadalje gradbene
o J	o	o J	J o
spore, zavarovalne spore, kakor tudi spore iz nelojalne konkurence in zaščite avtorskih pravic. Tudi menični spori so se v preteklem letu pojavljali.
Pri sporih so kot stranke nastopale trgovska in obrtna podjetja, v manjšem obsegu tudi industrijska in transportna podjetja.
Po Številu so spori in izvršbe v letu 1956 porasli za okoli 38% naproti Številu v letu 1955. V letu 1955 je namreč Število sporov znašalo 26.281, Število izvršb pa 6.394. V letu 1956je znašalo Število sporov 37A79, Število izvršb pa 16.742.
Porast sporov in izvršb je treba pripisati objektivnim in subjektivnim vzrokom. Med prve Štejemo vsekakor naraščanje Števila gospodarskih organizacij, naraščanje naše
j	o J	o \> J	J
proizvodnje, povečanje izvoza in strogo finančno politiko Narodne banke, ki zahteva hitro obračanje kreditiranih sredstev in ažurno izterjevanje dolžnikov. V letu 1956je omejevanje investicijske delavnosti povzročilo precej sporov med investitorji in gradbenimi podjetji. Med subjektivne vzroke sporov pa prištevamo predvsem neažurno knjigovodstvo, zjasti pa tudi težnjo po izkoriščanju tujih obratnih sredstev, kar očividno predstavlja za podjetja kljub stroškom spora Še vedno cenejše inugodnejŠe kreditiranje, kot iskanje in najemanje kreditov pri Narodni banki.
Gospodarska sodišča so ustregla temeljni zahtevi gospo-
j	o	J	\>	o J
darskega prometa po hitrem reševanju gospodarskih sporov
o J	J	J o J	J
in izvršb. To dejstvo je za gospodarstvo zelo va%no, ker namreč sodišča j svojimi dvilnimi posegi izdatno pomagajo
j	j o \>	J	o J
pri kroženju finančnih sredstev in pri vzdrževanju finančne ter plačilne discipline med gospodarskimi organizacijami.
j	J	o J	o \> J
Treba je upoštevati, da je vrednost vseh sporov in izvršilnih Zadev v letu 1956 znašala okoli 18 milijard dinarjev.
Okoli 80% vseh spornih in izvršilnih zadev so gospodarska sodišča rešila v 15. dneh. Ostalih 20% sporov so gospodarska sodišča rešila v roku od 1—3 mesecev. O zaostankih pri gospodarskih sodiščih ni mogoče govoriti, čeprav
J O J	O O	J
je delo, kot prikazano, znatno naraslo.
Tudi v kazenskem sodstvu gospodarskih sodišč je pri-pad zadev poraslel za 16% nasproti stanju v letu 1955.
Med pre kršenimi predpisi zävzema Pmj mesto uredba o trgovanju, nato uredba o knjigovodstvu gospodarskih
•o	J	J o	o J
organizacij in Še nekatere uredbe, ki predpisujejo finančno poslovanje. V manjšem obsegu so bila prekršene uredba o upravljanju osnovnih sredstev, uredba o obratnih sredstvih,
uredba o nadzorstvu nad živili in uredba o zunanje-trgo-vinskem ter deviznem poslovanju. Obsodbe zaradi gospodarskih prekrškov so na splošno pozitivno vplivale na gospodarske organizacije, saj ni bilo primerov, da bi se že kaznovane gospodarske organizacije znova pojavljale pred sodišči kot obtoženci.
Število prisilnih likvidadj v letu 1956 niso bili več samo subjektivnega značaja (nepravilno, nesolidno poslovanje, osebno okoriščanje itd.). Do izraba so prišli tudi objektivni vzroki. Med temi se je začela zlasti v gradbeništvu, v Žjvilstvu in v obrtništvu uveljavljati gospodarska konkurenca, Zaradi prevelikih produkcijskih stroškov namreč posamezna podjetja niso sposobna, da bi konkurirala industrijskim ali pa drugim gospodarsko — solidnejŠe orga-
J	J	O O J	J	o
niziranim podjetjem.
Gospodarska sodišča streme zlasti za tem, da bi prisilne likvidacije dokončale čimprej in j čim manjšimi stroški. Zato v dopolnjevanju uredbe o prisilni likvidaciji uveljavljajo v praksi ukrepe, ki sedanji postopek poenostavljajo in skrajšujejo...".
Poročilo državnega sekretariata za pravosodno upravo o delu sodstva in pravosodne uprave od leta 1954 dalje (18. 4.1958)
"Pomembno spremembo in napredek v sodstvu je vnesel leta 1954 zakon o gospodarskih sodiš ah. Prejšnje okrožne državne arbitrage so poslale okrožna gospodarska sodišča, republiške arbitrage pa Višje gospodarsko sodišče. Civilno sodstvo gospodarskih sodišč je v glavnem zajemalo spore med
o J	J o	\> J	J
gospodarskimi podjetji zaradi neizvršenih dobav ali pa so bile izjožene kupnine za dobavljeno blago. V manjši meri so bili zastopani spori zaradi kvalitete dobavljenega blaga,
\> j	j	\>	J o	o
Med strankami je bil pretežno zastopan trgovinski sektor, v drugi vrsti industrija, v manjši meri pa tudi druge gos-
O	J	J	J	o o
podarske panoge. Preko civilnega sodstva gospodarskih soJ	J	O	O	O J
diŠč se je vzdrževala finančna disciplina in so bila ta sodišča eden izmed važnih vzvodov nase finančne politike. Vrednost vseh civilnih sporov, ki so jih obravnavala gospodarska sodišča, je znašala letno okoli 15 milijard dinarjev.
Medtem ko je celotni pripad vseh zadev pri gospodarskih sodiščih do leta 1957 naraščal, je v tem letu upadel v celoti približno za ^0% zaradi stabilizadje našega gospodarstva, izdaje popolnejših in trajnejših predpisov gospodarske zakonodaje, zaradi prožnejše kreditne politike denarnih zavodov ter boljšega administrativnega in finančnega
\>	J O	O	J	o
poslovanja, K temu je znatno prispevala okrepitev delavskega samoupravljanja v gospodarskih organizadjah. V
O	J	J J	O J	O	\> J
podjetjih se ustvarjajo boljši poslovni odnosi, ki temeljijo na obojestranskih komercialnih interesih, katere bi sicer avtomatsko izterjevanje začasnih denarnih dolgov utegnilo po-
\> J	J \>	o	o	J
slabšati. Zaradi lega se zatekajo gospodarske organizacije k
O	\>	J O J	O	\> J
tožbam le v skrajnem primeru.
Gospodarska sodišča so tekoče reševala vse spore in tudi
v kazenskem sodstvu gospodarskih sodišč ni bilo nikoli nobenih zaostankov. Pretesna večina sporov in izvršilnih Zadev je bilo rešenih v času do 15 dni (od 85 do 98%), v ostalih primerih pa je trajal postopek pred gospodarskimi sodišči največ tri mesece.
Tudi v kazenskem sodstvu gospodarskih sodišč je po Začetnem naraščanju v letu 1957 opaziti ^manjšanje le-teh, ker so gospodarske organizacije in odgovorne osebe poslale
O J	O	\> J	O	J
pozprnejŠe do pravilnega izvrševanja zakonitih predpisov"
Poročilo o delu in problemih pravosodja v letu 1959
"... Gospodarska sodišča
Obstoječa organizacijska mreža gospodarskih sodišč (4 okrožna in 1 višje) ustreza potrebam ter vprašanje morebitne organizacije oziroma razširitve ni aktualno.
Na gospodarskih sodiščih je tudi v teko čem le tu opaziti nadaljnje naraščanje pripada zfldev. Na okrožnih gospodarskih sodiščih se je v prvih treh tromesečjih tekočega leta dvignilpripad v primerjavi z istim obdobjem v letu 1958 za 3794 zadev ali 11,8%, na višjem gospodarskem sodišču pa Za 641 zadev ali za 18%. Le zfldev prisilne likvidacije je bilo na okrožnih gospodarskih sodiščih nekoliko manj kot v letu 1958 (30:40). Kljub povečanemu pripadu pa se je Število nerešenih zadev napram stanju na koncu leta 1958 ZinanjŠalo ter je delo gospodarskih sodišč povsem ažurno.
Porast Števila civilnih sporov v primerjavi j prejšnjim letom gre deloma na račun porasta likvidnih mandatnih tožb, deloma pa na račun porasta resničnih spornih zadev, pri katerih pride do obširnega razpravljanja in do sodbe. Kar se tiče porasta resničnih sporov, je ta porast pripisati deloma normalnemu razvoju in rasti našem gospodarstva,
\> J	o o J
ki ima zaradi naraščanja vsakovrstnih pogodbenih in drugih odnosov za posledico tudi porast resničnih gospodarskih
•o	\> J	J	o J
sporov. Deloma pa je ta porast resničnih gospodarskih sporov pripisati tudi vestnejŠemu in skrbnejŠemu varovanju in uveljavljanju pravic posameznih gospodarskih organizacij. Kar se tiče visokega Števila mandatnih tožb, pa so vzroki za ta pojav, podobno kakor pri ostalih gospodarskih sodiščih, v glavnem isti kakor v prejšnjem letu.
V problematiki posameznih gospodarskih sporov ni opaziti kakih bistvenih sprememb. Se vedno so zelo Številni obračunski spori, pogosto kot posledica malomarne evidenčne in računovodske službe v posameznih gospodarskih organi
\> j	\> o J	o
Zacijah. Določeno Število sporov izvira iz slabe komercialne in reklamacijske službe v podjetjih, Številni so tudi spori, ki se rodijo paradi pomanjkljivih dobavnih pogodb, kot posledica slabega poznavanja pogodbenega in uzančnega prava.
O J \>	J J O	O	\>	O J
Gradbeni spori v zpezj -f kvaliteto opravljenih gradbenih del postajajo redkejši, pač pa se ponavljajo primeri sporov Zaradi pomanjkljivo sestavljenih gradbenih pogodb in zaradi nepravilnega zaračunavanja gradbenih storitev in stroškov.
j	o \>	J o
Redno se pojavljajo spori avtorskega in firms kega področja
J J J J J	o	J	o J	J
ter s področja nelojalne konkurence. Sorazmerno redki so spori v zvezj -f prevozom blaga po ^ele^nid, Še redkejši pa so pomorsko — pravni spori. Bolj Številne postajajo tožbe zavodov za soda/no z?varovanje Zaradi izterjave rentnih zahtevkov in socialnega ter invalidskega zavarovanja, kot poo	o \>	J	J
sledica delovnih nezgod. Tu obstoja poseben problem v tem,
da se judikatura rednega in gospodarskega sodstva v nekaJ	O	O J	o
terih bistvenih pravnih vprašanjih razhaja, kar bo terjalo v najbližji bodočnosti ustrezno uskadilev.
Gospodarska sodišča poročajo o te^koČah, ki nastajajo v praksi v zpezj Z uporabo 479. čl. ZPP. Vedno pogostejši so primeri, ko tožeče stranke, posebno iz drugih republik, želeč priŠtediti na stroških, sodišču sporoče, da sicer vztrajajo pri tožbenem zahtevku, vendar tudi na ponovni narok za glavno obravnavo ne bodo pristopile, češ da se naj razpravlja v njihovi odsotnosti. Taki primeri so pogosti v slučajih, ko se spor predhodno zreducira samo Še na pripadke. Ker običajno v takem primeru noče pristopiti tudi tožena stranka, mora sodišče postopek ustaviti, četudi je oČividno, da bi to^nica uspela. Vprašanje je, ali je to v gospodarskem pogledu oportuno.
Porast izvršilnih zadev je pripisati bistveno istim vzrokom, ki so vplivali na porast civilnih sporov. Razen tega se je zmtm povečalo tudi Število ugovorov proti izvršilnim sklepom, katerih reševanje bistveno razširja obseg dela v primerih, kjer je zaradi istočasno predlagane nasprotne izvršbe treba razpisati razpravo. Porast ugovorov proti izvršilnim sklepom je pretežno posledica netočne evidence gospodarskih organizacij o izvršenih plačilih, spornih kompenzadj itd. Najpogostejši način izvršbe proti gospodarskim organi-
J J O J	\>	J	O J	o
Zarijam predstavlja tudi letos izvršba na dobroimetje gospodarskih organizadj Se nadalje pa je ostal odprt v prejšnjem poročilu navedeni problem izvršbe na namenske sklade, kije banka ne izvede, če bi realizacija predstavljala namensko razpolaganje. Isto velja glede izvršbe na osnovna sredstva gospodarskih organizacij, ki so bila nabavljena iz
o J	o \> J	J	\>
zavezančevih obratnih sredstev ali iz upniških obratnih sredstev v obliki blagovnega kredita. Vsa ta vprašanja na
o	o	J	J
Zadovoljiv način rešuje načrt novega ^akona o izvršilnem postopku in bi le njegova čimprejšnja uveljavitev odpravila vse pereče neskladnosti in nesigurnosti na področju izvršbe. Pri presojanju utemeljenih pritožb v zf devah gospodarskih prestopkov se zaPaW° vrzeli v predpisih in druge pomanjkljivosti predpisov. V resnid predpisi v določenih primerih j stališča gospodarske smo trnosti niso lahko izvedljivi. Sodišča uporabijo sicer večkrat načelo iz4. čl. Kazenskega zakonika, vendarpa so pri uporabi tega Močila premalo odločna in raje sledijo obtožbi V posledici tega pride do očitkov birokratskega formalističnem gledanja gospodarskih sodišč, zlasti
o J	o o J o J	\>
kadar se izrekajo le simbolične kazni V predvidenem zakonu o gospodarskih prestopkih bi moralo biti po mnenju nekaterih gospodarskih sodišč načelo iz 4M. kazenskem
o J	\>	\>	o
Zakonika o družbeni neškodljivosti dejanja za gospodarsko kazensko sodstvo posebej izdelano in razširjeno.
Pri obravnavah na gospodarskih sodiščih se %elo često dogaja, da odvetniki, ki nastopajo kot zagovorniki gospo-
O J	J J	\> O	O J
darskih organizacij in odgovornih oseb, branijo stranke j tem, da polemizirajo j predpisi in prepričujejo sodišče, da so Zastareli in neživljenjski.
1% statističnih podatkov izhaja, da se Število gospodarskih prestopkov ne manjša, nasprotno Število prijav glede gospodarskih prestopkov je vedno višje.
Kaznovalna politika gospodarskih sodišč je v pogledu
\>	J	o J	J	J o
višine kazni Še vedno premila in sodišča pri izrekanju kaZ; ni zl-asti ne upoštevajo finančnih moči obdol^enih gospodarskih organizacij.
Predlogov za uvedbo prisilne likvidacije gospodarskih
•o \>	J	J o J
organizacij je bilo v prvih treh tromesečjih tekočega leta 30
o \> J J	J	J	o
napram 40 v istem obdobju 1958. Kot vzrok njihovem padanju se navajajo tudi drugačni ukrepi, ki se jih ljudski odbori pogosteje poslužujejo zpper gospodarske organizacije, ki nimajo sposobnosti zfl nadaljnje poslovanje. To so predvsem redne likvidacije, prisilna uprava, združitve in pripojitve gospodarskih organizacij. Vendar pa se v primerih prisilnih likvidacij Še vedno ugotavlja pomanjkljiva kontrola pristojnih organov nad gospodarskimi organizacijami. So
J	J	O	O J	O	\> J
primeri, da občinski ljudski odbori kljub temu, da so potom Zaključnih računov ali drugače obveščeni o slabem finančnem stanju gospodarskih organizacij, ne povzamejo takoj potrebnih ukrepov in se zadovoljujejo z izjavami vodilnih uslužbencev v gospodarskih organizacij, da se bo stanje izboljšalo. Pri gostinskih obratih, kjer so prisilne likvidacije zelo pogoste, so često vzrok temu prevelike investicije, pa tudi premajhna odškodninska odgovornost članov kolektiva in slabo gospoda jenje z drobnim materialom, ki se nabavlja trnova iZ obratnih sredstev.
V zpezj Z razvojem pomorske prometne dejavnosti v LRS' je višje gospodarsko sodišče sodelovalo z Združenjem Za pomorska pravo. Ker je pomorsko-pravna problematika v Sloveniji več ali manj nova ter jo naša sodišča Šele postopoma osvajajo, se je Višje gospodarsko sodišče v Ljubljani zamdi spoznavanja ter uskladitve prakse povezalo z višjim gospodarskim sodiščem v Zagrebu, ki ima na tem
j o J	o
področju žf bogato tradicijo, tako da se varnejših konferenc tamkajšnjega sodišča, kadar se obravnavajo pomorski pravni problemi, udeležuje tudi zastopnik Višjega gospodarskega sodišča v Ljubljani,"
Poročilo državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS za leto 1960
"... Medtem ko se je pripad %adev na gospodarskih sodiščih v letih pred 1960 v glavnem ustalil, je v preteklem letu nepričakovano narastel skoraj na polovico (+ 44V0). Ta porast je nastal zamdi množičnih tožb gospodarskih organizacij, do katerih je prišlo zpmdi sprememb v sistemu kreditiranja gospodarskih organizacij. Te so povzročile porast spornih zadev za 53,1%, izvršilnih pa za 51,2%. Pri
vseh drugih vrstah zadev gospodarskih sodišč je bil pripad
o	\>	o J	J	J J
nekoliko manjši kot v letu 1959.
Izreden porast spornih in izvršil- zadev je zahteval večje napore, da se je vzdrževala potrebna ažurnost gospodarskih sodišč in da so se gospodarske organizacije zavarovale pred
O J	O	V> «/ V>	J
Škodo, ki bi jim nastala, če bi se zpmdi reševanja sporov in izvršb ustavil pritok sredstev, ki so pogoj zfl njihovo redno poslovanje. Zaradi velikega pripada se je Število nerešenih Zadev sicer nekoliko povečalo, vendar ni dosegalo povprečnega pripada ene polovice meseca.
Pri izredno visokem pripadu spornih zadev je znašala vrednost zahtevkov v civilnih tožbah pri gospodarskih sodiščih LRS' v letu 1960 okoli 40 milijard dinarjev in je bila na taksah pobrana nekaj manj kot ena milijarda dinarjev. V pretežni večini so se reševali civilni spori v mandatnem postopku j plačilnim nalogom (86,3%). Narasli pa so tudi kontradiktorni spori in je bilo paradi tega več spornih obravnav in več sodb, izrečenih na podlagi sporne obravnave.
Število izvršb se ni povečalo samo absolutno, marveč je bil večji odstotek gospodarskih sporov, v katerih je bila za realizacijo sodne odločbe potrebna izvršba (39,1%). Tudi v tem so se odražale finančne težave, v katerih so se ^naŠle gospodarske organizacije zaradi nenavadne omejitve obrat-'-
O J	O	V> «/ V>	J
nih sredstev. Pretežni del izvršb je bil dovoljen na bančno dobroimetje %ave%anih strank (95,4%) in je bil postopek v 97,8% izvršb hiter ter končan v roku do 15 dni,
Ze od leta 1958 dalje je opaziti nazadovanje pripada prisilnih likvidacij. V letu 1960je bilo novih prisilnih likvidacij 29 in so imela okrožna gospodarska sodišča skupaj Z nerešenimi zadevami iz prejšnjega leta v delu 68 prisilnih likvidacij. Rešenih je bilo 37, nerešenih je ostalo 31.
Ker je bilo v letu 1960 manj reorganizacij pri gos-
j	j	o \> J J o
podarskih organizacijah (pripojitev, spojitev itd.) in tudi manjfl-uktiranja vodilnega kadra, kije registriran zfl Zastopanje in popisovanje gospodarskih organizacij, je bil- tudi manjši pripad regis trskih zade.
Civilnih pritožbenih zadev je bilo 173. Na 100 spornih Zadev, ki so bile rešene j sodbo, je pripadlo iz pravdnega postopka samo 5,7, pritožb, kar ka^e, da se gospodarske organizacije zadovoljujejo z vsebino odločb prvostopenjskih sodišč. Analiza uspeha pritožb kaže, da je bilo j potrditvijo prvostopne odločbe rešenih 67,8% pritožb.
Prvostopnih kazenskih zadev je bilo 25% manj kakor v letu 1959, manj je bilo obtožnih predlogov zaradi .gospodarskih prestopkov v zpeŽ K, notranjim prometom, ker je odpadlo večje Število predpisov, ki so določali najvišje odkupne in prodajne cene za nekatere kmetijske pridelke. Zmanjšalo se je tudi obtožnih predlogov zamdi nenamenske uporabe obratnih sredstev, več pa je bilo gospodarskih prestopkov v zpeŽ K, zd-mvsi:venirn nadzorom nad %ivili in v Zpež s knjigovodstvom. Uspehi inšpekcijske službe, kakor se odražajo v kazenskih zadevah gospodarskih sodišč, Še ne Zadovoljujejo in je velika razlika v aktivnosti inšpekcij po
vrstah inspekcijske službe in po posameznih okrajih. Število obsojenih pravnih oseb je padlo od 726 na 557, obsojenih fizičnih oseb pa od 1035 na 859.
Tudi v kazenskih zadevah gospodarskih sodišč so bile pritožbe sorazmerno redke. Na 100 s sodbo rešenih kazenskih zadev je bilo vloženih 13,2 pritožb, od rešenih pritožbenih zadev je bilo končanih s potrditvijo prvostopne odločbe 55,6%."
Zaključek
Gospodarska sodišča so delovala petindvajset let in so bila odpravljena z Zakonom o rednih sodiščih iz leta 1977.8 Prenehala so delovati 31. decembra 1978. Njihove pristojnosti so prevzela temeljna, višja oziroma vrhovno sodišče. Njihovo delovanje se v novi podobi ni bistveno spremenilo. Ker pa je čas, da gradivo gospodarskih sodišč prevzamejo pristojni arhivi, naj prispevek olajša delo posameznim arhivistom pri izdelavi navodil za odbiranje arhivskega iz dokumentarnega gradiva. Opozorila bi le še na problem prevzema registrov. Registri so še vedno zelo pogosto v uporabi, zato naj se arhivom ne mudi pri prevzemanju. Uporaba zahteva veliko znanja, za izdajo izpiskov pa bi bil potreben človek, ki bi strokovno obvladoval to področje. Zato naj se nam tukaj ne mudi preveč. Ohraniti pa moramo strokovni nadzor, da ne bi bilo nepremišljenih dejanj s strani sodišč.
Viri in literatura
Bizjak, Žarko: Pravosodje v letih 1945—1991. Pravo-zgodovina^arhivi. 1, Prispevki zfl ^odovino pravosodja (ur. Jože Zontar). Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2000, str. 277-299.
Navodilo o registraciji gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ, 1954, 45/560, str. 656-660).
Odlok o določitvi krajevnega območja okrožnih gospodarskih sodišč v LRS (Ur. 1. LRS, 1955, 49/165, str. 999).
Odlok o ustanovitvi, odpravi in o določitvi sedeža nekaterih okrožnih in okrajnih sodišč ter o krajevnem območju okrožnih in okrajnih sodišč v LRS (Ur. 1. LRS, 1955, 49/164, str 998-999).
Pravilnik o notranjem poslovanju okrajnih, okrožnih in okrožnih gospodarskih sodišč (Ur. 1. LRS, 1959, 42/216, str. 467-506).
Zakon o gospodarskih sodiščih (Ur. 1. FLRJ, št. 31/383, str. 529-537).
Zakon o rednih sodiščih (Ur. 1. SRS, 1977, 10/ 524, str. 529-539).
Zusammenfassung
HANDELSGERICHTE UND IHRE TÄTIG-
y^pjqp
Die Kreishandelsgerichte wurden als ordentliche Gerichte eingerichtet. Ihre Aufgabe war es, handelsrechtliche Streitigkeiten und andere wichtige handelsrechtliche Angelegenheiten zu entscheiden. Als letztinstanzliches Handelsgericht fungierte das Oberste Handelsgericht auf bundesstaatlicher Ebene, auf Republikebene entschied das höhere Handelsgericht, und für den Bereich mehrerer Bezirke und einer Stadt waren die Kreishandelsgerichte zuständig. Die Tätigkeit der Handelgerichte glich jener der ordentlichen Gerichte und wurde durch Gerichtsgeschäftsordnungen geregelt, die sich in den letzten Jahrzehnten änderten.
Die Handelsgerichte waren 25 Jahre tätig und wurden 1977 mit dem Gesetz über die ordentlichen Gerichte aufgelöst (Amtsblatt der SRS, 1977, 10/524, S. 529-539). Ihre Tätigkeit endete am 31. 12. 1978. Ihre Zuständigkeiten übernahmen die Grundgerichte, die Obergerichte und der Oberste Gerichtshof. Ihre Tätigkeit hat sich in der neuen Form nicht wesentlich geändert.
8 Zakon o rednih sodiščih (Ur. 1. SRS, 1977, 10/524; str. 529-539).