v	*
ST'TD I J3KA BIBLIOTEKA
LJUHI JAMA
ft, 137 Poštnina p oraču njena (C. C. con la posta)
¥ Trsta, % soboto. 9. luvtfla 1958. - Leto m,
Posamezna številka 30 cent.
Letnik Lil!
Lis*	vsaki dan zjutraj ru«n ponedeljka. NaroinkiAj sa 1 meeee L
3 mesece L 22.—, pol WU L 38—, celo leti r- , ▼ taozMMtvo m l 6.50 vefi. — Posameme lt«vilke 30 - Oglaealna ntm V liroko»ti 1 kolone (58 mm): za trgo;. * 4a obrtne oflaM L 1—» ta tuce, zahvale, poslana, vabil* L 1 ■ - oglase denarnih nvodor L
Oglasi na pm «trani L 1—
EDINOST
Uredniitro in upravniitroi Trat (3), ulica S. France sco d'Aaaiai 20. Telefon 11.17. Dopisi naj «i polflMo bldjućo« ursdniitvu. ogUti, reklamacij« in denar pa uprarnUtm. RokopM te ne vrata j o. Nefrankirana plema se ne sprejemaj — Last« »alolba In tisk Tiskarne «Zdfcx»st». Poduredniitvo t O o r le 11 ettea Otoeu* Cardncd It 1, L a. - TeUl it 327.
Glavni In odgovorni nrednOci prot	Focfa.
Dr.
€ mednarodnem položaju
Praga, 6. junija.
Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš, ki se je te dni povrnil s svojega potovanja po francoskih, angleških in nemških mestih, je danes spregovoril v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve. Važnost njegovih izjav je tem večja, ker je minister poslednjikrat govoril o zunanje-političnem položaju meseca aprila v poslanski zbornici in so se od takrat v mednarodnem življenju odigrali važni dogodki. Benešov govor so tukajšnji politični krogi pričakovali z velikim zanimanjem.
Uvodoma je minister naglašal, da je tudi po volitvah v Nemčiji, ki pomenijo končnoveljav-no zmago republikanske ideje, opažati v mednarodni politiki nekakšno neodločnost v reševanju mednarodnih vprašanj; ta neodločnost bo prenehala šele tedaj, ko bodo Združene države Severne Amerike dobile novega predsednika in ko se bodo tudi na Angleškem izvršile nove volitve. Kljub tej razumljivi nesigurnosti pa so se mnoga važna mednarodna vprašanja — kakor n pr. vprašanje kapitalizacije Da\vesovega načrta in revizije rnedzavezniškili dolgov — že temeljito pretresla v listih in je tudi Kelloggov načrt za preprečitev vojn na najboljši poti za prečno udejstvitev.
Postanek Kelloggovega načrta je dobro znan. Danes si posamezne države izmenjujejo medsebojno svoje nazore o tem načrtu. Ameriški predlog ima isti cilj kakor ženevski protokol: zahteva, da se vse države odpovedo vojni kot sredstvu za izvajanje nacionalne politike ter da pristanejo na arbitražno in spravno reševanje vseh medsebojnih sporov. Ameriški predlog je formuliran na kratko in zelo preprosto; in vprav v tem nad-tsLriljuje ženevski protokol. Ne vsebuje pa nikakih določb o sankcijah, katere naj bi zadele onega, ki bi pogodbo prekršil. Pogodba proti vojni naj bi pred vsem vplivala s svojo moralno težo. V razgovorih med posameznimi vladami so bili izraženi nekateri pridržki, vendar pa, kakor izgleda, danes ne obstojajo več načelna nesoglasja glede pomena in vsebine mirovnega pakta. Odobritev Kelloggovega predloga bo pomenila: 1) velesile in druge države, ki bi pristopile k dogovoru, bi se odrekle vojni kot sredstvu za reševanje medsebojnih sporov; 2) izvrševale bi se še nadalje vse one obveze, ki izvirajo iz pakta Družbe narodov, t. j. ko bi svet Družbe narodov na podlagi določb o sankcijah odločil, da treba nastopiti proti kakšni včlanjeni državi z vojnimi ali gospodarskimi sankcijami, se to ne bo smatralo za prekršitev mirovnega pakta; 3) locarnske obveznosti bi ostale v veljavi m bi se njihovo izvajanje ne smatralo za prekršitev pakta; 4) ko bi ena izmed pogodbenih držav prekršila pakt, bi bile ostale države svobodne; 5) glasom francoskih zahtev bi morali ostati v veljavi tudi vsi oni mednarodni dogovori, ki niso v nasprotju s paktom Družbe narodov.
Po BeneŠovem mnenju bi bilo Egrešeno pričakovati od Kelloggovega pakta, za svetovni mir in pred vsem za evropski, več nego more dati, vendar pa se tudi ne smeta podcenjevati Brian-dova iniciativa in Kelloggov predlog, kateremu je dala porod. Posledice sklenitve mirovne pogodbe bi bile velike. V prvi vrsti bi se Združene države £ tem znatno zbližale z Evropo In posredno tudi z Družbo narodov.
Cehoslovaška bi sklenitev pogodbe o miru z veseljem pozdravila in bi po sporazumu s pri-%q istimi državami in s svojimi prijatelji tudi sama pristopila k paktu. Na svojem potovanju je *3r. BeneŠ v Parizu, Londonu, feruslju in Berlinu tolmačil do-fciftnim vladam čehoslovaško »tališče. Obvestil je tudi jugoslo-rensko, romunsko in poljsko rlado, pri čemer je z veseljem jotovil, da se stališča teh vlad jpoinoma strinjajo. , V drugem delu svojega ekspo-JteJa je minister dr. Beneš razpravljal o madžarskem vprašanju in o i talijansko-jugoslo ven-
skem sporu. Ojačena diplomati čn a aktivnost Italije, Je Izjavil minister, kakor se je pokazala
v poslednjem času, je v tesni zvezi z odnošaji med Rimom In Beogradom. Dolgotrajni spor pa se bliža sedaj svoji rešitvi. Italija, ki je začela z uspehom izravnavati ne sporazumi jen j a s Francijo, se je dogovorila z njo glede tangerskega vprašanja in bo gotovo nadaljevala svojo politiko v tem pravcu. Sporazumela se bo s francosko republiko tudi glede ostalih dveh spornih vprašanj v severni Afriki (popravek tripolitanske meje in postopanje napram Italijanom v Tunisu), nakar bo tudi sporazum z Jugoslavijo, kakor je razumljivo, napredoval.
«Težkoč tega sporazuma, kompliciranega še z albanskim vprašanjem,« je izjavil dr. Be-neš, «nikakor ne prikrivam.Vem samo, da se bo Italija sporazumela z Jugoslavijo, ki je vprav v poslednjem času doprinesla toliko dokazov svoje miroljubnosti, kar vsak priznava, ter da se ni bati konfliktov, pred vsem ne resnejših ali celo oboroženih konfliktov. Kdor se tega boji, nima pravega vpogleda v medsebojno zavisnost mednarodnih prilik. V zapadni, srednji in južni Evropi ne more danes nihče misliti na vojno. In sicer radi tega ne, ker je politični in socialni riziko tako velik, da bi vojna pomenila samomor. Jugoslavija, ki je radi miroljubnega in previdnega zadržanja ministra Marinkovića pridobila v mednarodni politiki mnogo na važnosti in spoštovanju, bo gotovo storila vse, da pride do sporazuma. Prepričan sem, da ima tudi Italija namen, postopati tako.»
Govoreč o politiki današnje Madžarske, je minister izjavil, da bo sledil Chamberlainovemu vzgledu in da se ne bo niti z eno besedo zadržal pri Rotherme-reovi akciji. Odgovor angleškega zunanjega ministra v parlamentu na vprašanje glede te akcije je dovolj zgovoren. Danes v Evropi vsak vidi, da bi kakršenkoli praktični poskus za revizijo mirovnih pogodb izzval takšne spore, da bi se Evropa spet iz-premenila v velik požar. Agitacija za revizijo mirovnih dogovorov samo ovira in zadržuje razvoj konsolidacije evropskih prilik. Cehoslovaška zato odločno odklanja vse takšne poizkuse, želeč sebi mir in mir v Evropi sploh. Francija in Anglija stojita na istem stališču, pa tudi ostali politični krogi ne bodo storili niti enega koraka, ki bi zamogel pretresti mir v Evropi. Kdor v Madžarski in izven nje noče tega razumeti, se igra z ognjem, dasi se tega ne zaveda. «Takšno je stališče Če-hoslovaške,» je naglasil dr. Be-neš, «in tudi cele Male antante. Vsi poskusi, da bi se čvrsta solidarnost med državami Male antante oslabila, so naravnost smešni.»
Minister je govoril nadalje o pomenu svojega potovanja skozi Berlin. To potovanje je dokazalo, da so odnošaji med čehoslovaško in nemško republiko prisrčni in da konsolidacija položaja v Evropi stalno napreduje. Sodelovanje Čehoslo vaške s Poljsko napreduje vedno bolj. V odnošajih med obema narodoma ni niti sence kakšnega nesoglasja.
Končno je dr. Beneš govoril obširneje Se o Mali antanti. «In-teresne vezi,» je dejal med drugim, «ki vežejo danes Malo an-tanto, jo bodo vezale tudi v bodočnosti. Teh vezi ne bodo mogli uničiti kakršnikoli poskusi za oslabljenje Male antante. Verujem v sporazum Jugoslavije z Italijo in s tem tudi v končno-veljavno prijateljsko ureditev odnošajev Male antante napram Italiji. Kar se tiče Madžarske, ne bomo tudi v bodočnosti zanemarjali nobene prilike za sporazum in sodelovanje. Čakali bomo, da se današnja pretirana napetost duhov umiri. Mala an-tanta ima dovolj časa in moči, da lahko čaka. Ml smo čvrsti in mirni in to je znak moči ter samoobvladovanja. Moč si zagotavljamo z delom in z notranjo konsolidacijo. V zunanji politiki je nafte načelo lojalnost napram dogovorom, napram vsem sosedom in napram vsem ostalim državam.*
Dr. Beneš je zaključil svoj obsežni ekspoze z naglašanjem, da
se politične prilike v Evropi razvijajo v znamenju zagotovitve miru in reda.
Ua vest m
Uradna vest
KINGS BAY, 8. <cCitt& dl Mi-lano» je prejela včeraj nejasno radiobrzojavko, ki se domneva, da je bila oddana s strani moštva «Italije». Edino, kar je bilo mogoče iz brzojavke razbrati, je bila beseda «Francesco», ki bi lahko značila Frano-Jožefovo zemljo kot kraj pristanka «Ita-lije». S tem bi bila tudi potrjena vest, ki jo je bil slišal radioama-i ter Schmidt. Spričo tega Je kap.^ Romagna ukazal o d poslat i «Italiji« radiobrzojavko, v kateri se Nobile naproša, naj javi zemljepisno lego . svojega pristanka, vendar ni doslej došel Se nikak odgovor.
RIM, 8. Z ozirom na reševalno akcijo Nobile je ve ekspedicije prihaja v poročilih vseh današnjih listov do izraza edina beseda: upanje. Po uradni vesti agencije Štefani po usodi generala Nobileja in njegove ekspedicije podčrtujejo vsi listi radiobrzojavko, katero je prejela postaja na ladji «Cittži di Milano«. Upanje, pravijo listi, sicer ni nikoli zapustilo italijanskega ljudstva navzlic pesimizmu in razočaranju, ki ga je povzroča^ lo pomanjkanje zadovoljivih in zanesljivih vesti, toda danes je to upanje podvojeno. Upanje se je naselilo v hišo družine generala Nobileja, ki je preživela pretekle dni v mučnih skrbeh za usodo svojega očeta. Vsako jutro sta se podajali žena in hči generala v cerkev sv. Joahima k maši, da izprosita rešitev zrakoplova in njegove posadke. Ko je prejela danes gospa Nobile vest, da je postaja na ladji «Citta di Milano» prejela radiobrzojavko, ki je prispela po vsej verjetnosti z zrakoplova, je vzkliknila vsa vzradoščena: «Bog usliši vaše želje in nafte prošnje!»
Ruska reševalna ekspedicija
RIM, 8. Kolikor je bilo mogoče doznati na tukajšnjem sovjetskem poslaništvu, bodo ruski ledolomci odpotovali iz Ar-hangelska proti Franc-Jožefov! zemlji že danes ali pa najkasneje jutri. Prvotno se Je nameravala raziskati tudi Novaja Zemlja in Svalbardi, a spričo zadnjih radiobrzojavk se smatra za umestno, ga odplujejo ladje naravnost proti Franc-Jožef o vi zemlji. Kakor se uradno zagotavlja, se bodo ekspedicije udeležili ledolomci «Maliguin», «Tajmir» in «Perzej». Ladje bodo vozile s seboj hidroplane in bodo imele svoje oporiSče na južno-zapadni obali Novaje Zemlje. Zdi se, da se.bo ruske ekspedicije udeležil tudi Mad-dalena z letalom «S. 55», ki bo tekom jutrišnjega dneva odplu-lo iz Šesta Calende.
Letalo «S. 55» še ni odletelo
MILAN, 8. Ker so se morali poskusni poleti s hidroplanom «S. 55» radi slabega vremena včeraj prekiniti, so se nadaljevali danes dopoldne. Tekom popoldneva je nameraval letalec Maddalena že odletetl proti King's bayu, a ga je slabo vreme prisililo, da je odložil svoj polet do jutri.
Slabo vreme na Svalbardtth
OSLO, 8. Riiser Larsen je dospel včeraj ob 16. uri v Klng*s bay, vendar ni mogel še pričeti s poleti, ker so vremenske razmere na Svalbardskem otočju slabe. Tudi Lutzow je moral prekiniti svoja raziskovanja in ladji «Hobby» in «Bragansa» se le stežka prerinjata med ledov-jem naprej. Računa se. da bo slabo vreme trajalo par dni.
Švedska ekspedicija v G6tabor g u je pripravljena na odhod. Danes zvečer ali jutri zjutraj bo «Tanja» odplula proti Svalbar-dom. Ekspedicije se udeleii 21 oseb, med njimi-letalci Torn-berg, Lundborg in Jakobeon, en zdravnik, en meteorolog, dva radiotelegrafista in trije opazovalci. Na parnlku je ftiveia za dva meseca, a poleg) tega bodo na njem vkrcana še tri letala — dva hidroplana in en aeroplan s smučmi.
KINGS BAY, 8. V arktičnih krajih je zadivjal velik vihar.
Ladja «Braganza», ki se je gvoadila med ledovje, je v opasnosti, da jo ledene gore zdrobijo.
Kralj v San Rossorefu
PISA, 8. Ob 14. uri je danes prispel na tukajšnjo postajo NJ. Vel. kralj, ki ga je ob prihodu poedravil prefekt TerzL Kralj Je nadaljeval z avtomobilom svojo pot v San Rossore, kamor je prispel še tekom popoldneva.
Senator Anginlli umrl
NEAPELJ, 8. Davi je umrl v Neapelju senator Rafael Angiulli.
Jubilej bivšega min. predsednika senatorja Bosellija
RIM, 8. Danes je praznoval nekdanji ministrski predsednik in dolgoletni predsednik društva «Dante Alighieri» senator Pavel Boselli svojo 90-letnico. Danes dopoldne je bila kot predsedniku omenjenega društva izročena palača «Firenze», katero je podarila vlada društvu za njegov novi sedež.
Cazina na tkanine bo ukinjena«
RIM, 8. Kakor poroča agencija «Recentissima», bodo s 31- decembra t. 1. definitivno ukinjene carine na tkanine.
Munji lnadmufci varain
Izpred posebnega tribnnala
17 komunistov iz MIlana obsojenih
RIM, 8. Posebni tribuna! je sodil danes 17 komunistov iz Milana, ki so bili obtoženi zarote proti državi in prevratne propagande. Po zaslišanju obtožencev in nekaterih prič in po govorih državnega pravduika in zagovornikov so bili po daljšem posvetovanju sodnega dvora obsojeni:
Bitossi na 8 in 7 mesecev, An-tognazzi na 6 let in 8 mesecev, Suzzani in Angel Radice na 6 let in 2 meseca, Maroni in Bro-gini a 3 in 10 mesecev; Oggioni, Braga, Bonfanti in Ossola na 5 let, Fornai na 3 leta in 4 mesece, Galmarini pa na 2 leti ječe.
Obtoženci Josip Radice, Villa, Savelli, Casoli in Canisio so bili oproščeni.
Napadalci na Italijansko poslaništvo ▼ Berlinu 8o bili komnp nlsftl
BERLIN, 8. Nemški listi se še vedno bavi jo z napadom na italijansko poslaništvo v Berlinu. «Berliner Ta#eblatt», <cVoasi-sche Zeitung», «Tagliche Rundschau*, «Vorwarts» in drugi poročajo, da so izvedli napad komunisti in to z namenom, da demonstrirajo proti Italiji, ker je bila v Rimu pred posebnim tribunalom obsojena cela vrsta voditeljev italijanske komunistične stranke. Vsi listi obsojajo to komunistično delo.
Govor Poincareja
v novi francoski poslanski zbornici
PARIZ, 8. Poincare je včeraj govoril pred novo francosko zbornico o programu vlade. U-vodoma je razpravljal o varnosti republikanskega režima, o potrebi, da se izpremeni poslovnik zbornice, ki bi naj dovoljeval večje zakonodajno delovanje, In je nato določil v glavnih obrisih naloge nove zbornice. V svojem govoru je naglašal, da ni prostost istovetna z dopustom in da se bo v tem smislu moral preurediti poslovnik državnih uradnikov, katerim ne more biti dovoljeno, da proglašajo zaporo zaradi kakršnegakoli vzroka. Ce vlada in zbornica ne Želita, da bi morali stati lepega dne pred neodgovorno anarhijo, morata v čim krajšem času določiti pravfce in dolžnosti uradništva. Poincar6 je nato prešel na šolsko vprašanje in poleg drugega izjavil, da bo vlada spoštovala tradicije šole v Alzaciji-Loreni in pustila nedotaknjeno versko Šolsko u-redbo, katero so te šole vedno imele. Glede uravnovešen j a državnega proračuna in finančne politike je govornik poudaril, da je treba vselej pomisliti, da se lahko z najmanjšo nepremišljenostjo vse upropasti Načelnik vlade je tudi omenil, da jima vlada v mislih, izvesti postopno reformo davčnega sistema. Končno je le izjavil, da bo vlada pričela z izvajanjem zakona o socialnem zavarovanju, in zaključil svoj govor z naglaša-njem miroljubne politike zmagovite Francije.
8 oposfteijsklh poslancev izključenih od 3 skupščinskih sad
BEOGRAD, 8. Zasedanje narodne skupščine se je danes nadaljevalo. Današnja seja, ki jo je otvoril predsednik dr. Perič ob 10. dopoldne, je bila posvečena nujnemu predlogu, ki ga je vložila KDK. KDK je obtožila notranjega ministra, da je soodgovoren za poslednje dogodke v Beogradu, ko je prišlo do spopada med orožništvom in demonstranti. Skupščinski predsednik je izjavil, da bo prišla ta obtožba v določenem roku na dnevni red.
Predsednik Perić je nato na podlagi zapisnika poslednje seje predlagal, naj se nekateri opozicijski poslanci izključijo od treh sej narodne skupščine, ker so zadnjič s svojim početjem o-nemogočili razpravo. Opozicija je protestirala in ob 11.30 je moral predsednik prekiniti sejo.
Takoj nato se je sestala v ministrski sobi narodne skupščine vlada.
Po polurnem odmoru se je seja nadaljevala in med splošnim prerekanjem je sledilo poimensko glasovanje o izključitvi poslancev dr. Dragiševića, Gradnje, dr. Krajača, Jelašina, dr. Tupanjanina, Maštroviča, Bačinovića in Kuk an crvića. Vladna večina je predlog- dr. Pe-rića sprejela. Seja se je zaključila ob 12.30.
Ker so izključeni poslanci izjavili, da se bodo jutri kljub prepovedi udeležili seje narodne skupščine, je predsedništvo narodne skupščine odredilo orož-niškemu komisarijatu. naj ne dopusti, da bi danes izključeni poslanci jutri vstopili v poslopje narodne skupščine.
Seja poslanskega kluba Jugoslovanske radikalske stranke
BEOGRAD, 8. Danes popoldne se je vršila napovedana seja ra*-dikalskega poslanskega kluba. Seje se prvi podpredsednik glavnega odbora radikalske stranke Aca Stanojevič ni udeležil. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi med drugim, da je radikalskl poslanski klub sklenil odgoditi razpravo o memorandumu glavnega odbora radikalske stranke.
itslUansko-Insodooenskl
gospodarski odnoiajl
Jugoslavenski u vos ln izvoz
v Italijo.
RIM, 9. Agencija «Roma» poroča: Izjave načelnika vlade on. Musso-linija v senatu o političnih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo so se sprejele ne samo z velikim zadoščenjem v političnih, marveč tudi z največjim zanimanjem v gospodarskih krogih, to pa radi važnosti gospodarskih odnošajev med obema državama. Če je Jugoslaviji mnogo na tem, da se razčistijo in uredijo njeni politični odnošaji z Italijo na prijateljski podlagi, ji mora biti še mnogo vefi na tem, da se zboljšajo njeni gospodarski odnošaji napram Italiji. To bi koristilo v veliki meri stabilizaciji dinarja, ki se ima v kratkem stabilizirati.
Italija je eden največjih jugo-slovenskih izvoznih trgov, radi tega je v zadevi zboljšanja odnošajev mnogo bolj prizadeti Jugoslavija nego Italija.
Leta 1927 je znašala vrednost jugoslovenskega izvoza v Italijo 1590 milijonov dinarjev, kar jo približno ena četrtina celokupnega jugoslovensk- izvoza (24.84%). Italijanski izvoz v Jugoslavijo pa je dosegel v istem letu vrednost 940 milijonov dinarjev. Prvenstvo Italije in njenega trga z ozirom na jugoslovenski izvoz so je ohranilo tudai v letu 1928. V prvem četrtletju tek. leta je znašala vrednost jugoslovenskega izvoza v Italijo 368 milijonov dinarjev, to Je za 7 milij. dinarjev več kot v isti dobi leta 1927.
Rimska agencija pripominja, da te številke v zadostni meri pričajo, kako dragoceno je italijansko prijateljstvo za Jugoslavijo.
Jugoslovenski poslanik v Atenah pri Venizelosu
ATENE, 8. Pozornost je vzbudil drugI poset jugoslovenskega poslanika Popoviča pri Venizelosu. V političnih krogih trdijo, da je Venizelos izrazil željo, da bi Grčija sklenila z vsemi balkanskimi državami, posebno pa z Jugoslavijo arbitražne pogodbe.
nbeial atentatorju
TOKIO, 8. Neki neznanec je skušal umoriti ministrskega predsednika barona Tanako, ko se je odpravljal na vlak, da se odpelje v Utsunomiyo na kongres seidukajske stranke. Napad se je izvršil bliskoma. Neki človek v delavski obleki je skočil k načelniku vlade z bodalom v roki. Skušal ga je zabosti, toda baron Tanaka se je še pravočasno umaknil. Ostal je nepoškodovan.
Atentator je bil takoj aretiran. Policijski organi so ga odpeljali v zapore. Zastopniki o-blasti in množica ljudi, ki se je zbrala na postaji, pa so po ponesrečenem atentatu izbruhnili v viharno manifestacijo za ministrskega predsednika.
SPLIT, 8. Danes je odplula proti Pagu pomožna ladja jugo-slovenske vojne mornarice, da prične z deli za dvignjenje potopljenega hidroplana «Dod 209». Po mnenju strokovnjakov bo mogoče rešiti avion.
DNEVNE VESTI
Določbe glede miotve žila
Glasom kr. ukaza-zakona od 7. aprila 1927 št. 564 mora vsakdo, ki izvršuje mlatev s strojem na lastnem ali tujem zemljišču, naznaniti količine omlatenega Žita.
Naznanilo mora poslati tekom osmih dni po izvršeni mlatvi poljedelski potovalni šoli (Cattedra Ambulante di Agricoltura). Ce tega ne stori, ga zadenejo kazni, ki jih določa zakon.
Vsi prizadeti se pozivajo, da po mlatvi čim prej odpošljejo potrebna naznanila, ki služijo samo v statistične svrhe in nikakor ne za obdavčevanje.
Do 20. junija morajo vsi lastniki mlatilnih strojev naznaniti poljedelski potovalni šoli število strojev, ki služijo za mlatev. Navesti morajo njihovo potencialiteto, kraj, kjer se stroji nahajajo, ter ime in prebivališče strojnikov za vsak posamezen! stroj.
Za trgove«
Občinski urad opozarja vse one trgoves, ki prodajajo svoje blago občinstvu (t. j. na drobno), na določbe, ki jih vsebuje ministrska naredba z dne 27. februarja 1928, objavljena v tukajšnjem uradnc«n listu *Osservatore Triestino« dne 19. maja t. 1. Glasom te naredbe sme občinska oblast v slučajih maaišlh prestopkov proti trgovinski ch»clplini odrediti začasno za-pretje trgovine. Za tedtje slučaje pa določa zakon, da se trgovcu odvzame dovoljenje in da so zapleni kavđja.
Zato se rml prizadeti trgovci pozivalo, da se vestno ravnajo po določbah glede prodajanja blaga na drobno, vsebovanih v kr. ukazu -
zakonu od 16. decembra 1926, št. 2174, v ministrski naredbi od 31. decembra istega leta ter v poznejših okrožnicah ministrstva za nacionalno gospodarstvo.
Ukaz-zakon objavljen
Iz Rima nam poročajo:
aGazzetta Ufficiale» prinaSa v svoji včerajšnji številki med drugim tudi naslednja dva kr. ukaza-zakona: 1) kr. ukaz z dne 31. maja 1928, ki vsebuje doloffbe o oddajanju in sprejemanju poštnih zavojev, ki se imajo nemudoma od-poslatl in ki tehtajo manj nego 5 kg; 2) kr. ukaz-zakon z dne 3. junija 1928, ki vsebuje predpise o stanovanjskih najemninah v zvezi s stabilizacijo lire, kot je to sklenil ministrski svet na svoji poslednji seji.
Potefttat odpotoval v Tnrftn
Senator Pitacco je 'predsinoč-' njim odpotoval proti Turinu kjer bo prisostvoval raznim manifesta* cijam povodom stoletnice Erna-nuela Filiberta in proslavam desete obletnice zmage. Povrnil se bo v Trst v pondeljek.
NEDELJSKA. VESELICA V .DIMNICI*
V nedeljo, 10. t. m., se bo otvorila, kakor smo že poročali, znana •livska jama «Dimnica». Svoje ime Je dobila ta jama radi meglo, ki se v zimskem času zbira pogostokrat ob vhodu. Jama sicer ni preveč obsežna, a nudi kljub temu mnogo podzemeljskih krasot, ki bodo v nedeljo s primerno rasvet-ljavo prišle popolnoma do Izraza. V obsežni podzemeljski dvorani bosta svirali godbi iz Herpelj in Pod brda, kl bosta skrbeli za v*
•EDINOST*
Belo raspoloženje. Tudi za ielodec bo preskrbijaoo, ker bo deloval bolet S postaje Herpalje-Kozina do jamo, ki se nahaja v bližini filivja. bodo vozila razna prevozna sredstva.
Iz tržaškega življenja
Tki kolesarske nezgode
Predpreteklo noč okoli 1. ure, ko jo vozil s kolesom po ulici Co-logna proti mestu, je 28-1 etni pomorščak Nikolaj Micheluzzi, stanujoč v ulici Molingrande fit. 11, radi teme zgrešil pravo pot in se xeletel ak zid neke hiše. Pri tem se Je talo taočno udaril v glavo, da je obležal nezavesten; poleg hude rane na čelu, je zadobil Številne poškodbe po rokah in nogah ter si razen tega pretresel možgane. Kmalu potem ga je našel neki avtomobilist, ki ga je pobral in prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. če ne nastopijo kake komplikacije, bo po mnenju zdravnikov ozdravil v dveh tednih.
—	Hujše posledice je imela nezgoda, ki je doletela včeraj popoldne 10-letnega Gualtiera Urizi, stanujočega v ulici Vittorino da Feltre št. 24- Okoli 17.30 je deček vozil s kolesom po ulici Paolo Veronese, ko mu je nenadoma pri-Sla na pot neka ženska; da bi se ji izognil, je mladi kolesar zavil naglo v stran, a pri tem je — ker mu je odpovedala zavora — zadel ob tramvaj, ki je na nesrečo ravno v istem trenutku privozil izza vogala ulice S- Giacomo in Monte. Sunek je bil tako silen, da si je Urizi prebil lobanjo nad levim očesom ter si zlomil levo nogo v stegnu. Siromak je dobil pr-,vo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so navzočni poklicali na lice mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Njegovo stanje je zelo nevarno.
—	Radi poškodb, ki jih je zadobil pri padcu s kolesa, je včeraj zjutraj moral iskati pomoči v mestni bolnišnici tudi 17-letni mesar Hektor Gerolini, stanujoč v Skednju št. 11. Ker pa njegove poškodbe niso bile nevarne — zadobil je le Žtevilne praske po rokah —, je bil po zdravniški pomoči prepuščen domači negi.
Z drevesa je padel
Pri igri na dvorišču telovadnice društva «Societ& Ginnastica Trie-stina», v ulici Ginnastica je 11-letni Renato Zoldan, stanujoč v ul. Vitorino da Feltre št. 6, včeraj popoldne splezal na drevo, hoteč menda na ta način pokazati tovarišem svojo izurjenost v telovadbi. Toda imel je smolo; ko je priplezal kake tri metre visoko, je zdajci izgubil ravnotežje in strmoglavil na tla. Padel je tako nesrečno, da se je precej hudo pobil po glavi ter si pretresel možgane. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so bo moral zdraviti — če ne bo hujšega — najmanj 14 dni.
Nesreča pri delu
Med delavci, ki so včeraj popoldne delali na novi cesti na Mor-tooeilu, je bil tudi 28-letni voznik Alojzij La Bella, stanujoč v ulici Pondares tš. 5; podiral je več metrov visok zid, na katerem je f-lal. Pri tem delu je mladenič radi nesrečne kretnje izgubil ravnotežje in padel z višine kakih 5 metrov, in sicer tako nesrečno, da je zadobil številne hude poškodbe po raznih delih telesa. Njegovi tovariši so mu takoj priskočili na pomoč in ga položili v neki avtomobil, ki je slučajno privozil tam mimo; z njim je bil ponesrečenec prepeljan v mestno bolnišnico, kjer je bil po prvi zdravniški pomoči sprejet v kirurgični oddelek. Če ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravil v mesecu dni.
Posledice paglavske porednosti.
6-letni Hugon Geromet, stanujoč v ulici Industria št. 5, je sinoči v družbi svojih sovrstnikov opazoval delavce, ki so v omenjeni ulici popravljali podzemsko električno napeljavo. Posebno je zanimal paglavca kotel, v katerem se je kuhala smola, ki so jo rabili delavci pri svojem delu. Toliko časa so rogovilili in se prerivali okoli njega, dokler ni eden izmed paglavcev pahnil Gerometa tako nerodno, da se je ta opotekel nad
kotel in pri tem vtaknil desno roko v vrelo smolo, tako da je zadobil hude opekline. Nesrečni deček je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici, kamor ga je spremila mati; nato je bil prepuščen domači negi. Ozdravil bo v 3 tednih.
Tržaška porota
Precis radi napota do postalo v Prestanka
Zasliševanje poslednjih prič. - Govori predstavnikov civilna stranke in dri. pravdnika.
Včeraj se je po enodnevnem počitku radi praznika nadaljevala obravnava proti Petru Želeju, Silvestru Smerduju in Ivanu Koge-ju, obtoženim potrebne soudeležbe pri napadu na obratni urad postaje v Prestranku.
Branitelj Kogeja, odv. dr. Gvi-don Zennaro je predlagal kot brambno pričo nekega Edvarda Bacchettija, ki je imel izpovedati o moralnem slovesu obtoženca.
Edvard Bacchetti je v svojem izpovedanju opisal Kogeja kot dobrega, mirnega mladeniča, neoma-deževane preteklosti in politično nenevarne narave. Na predsednikovo vprašanje je priča izjavil, da je že dve leti vpisan v fašistov-sko stranko, nakar je predsednik vprašal pričo:
«In prej, kaj ste bili?«
«Bil sem — nevtralen!« (Smeh v dvorani.)
Včeraj je zastopnik civilne stranke prosil predsednika, naj še enkrat zasliši tajnika fašistovske stranke, inženirja Cobolli-Gigiija o političnem položaju priče Edvarda Bacchettija. Predsednik je pozval inženirja, da porotnikom pojasni zadevo.
Inženir Cobolli-Gigli pove, da priča prav za prav nima pravice do znaka, ki ga nosi, kajti odbor postojnskega fašija je že na seji dne 15. marca t. 1. overovil izključitev z motivacijo, da Bacchetti izdaja sklepe fašistovskega direktorija drugorodnim elementom.
Preds.: «Torej je priča lagal. Predal bom spise državn. prav-ništvu.»
Inž- Cobolli-Gigli: «Izključitev še ni bila ratificirana oziroma dvomim, da bi Bacchetti že imel ratifikacijo v rokah.»
Preds.: «Naj bo. kakor hoče. Državno pravdništvo bo razjasnilo zadevo.«
Na porotnike bo ftavljenih 18 vprašanj.
Po sestavi liste vprašanj je povzel besedo prvi zastopnik civilne stranke, odv. Gianfranco Tamaro.
Govornik je najprvo obdelal obravnavo na podlagi procesnih tabel in z juri dične strani in se je šele po nad enoumem govoru dotaknil moralne strani obravnave.
«Prepričan sem,« pravi odvetnik Tamaro, «da, ko bi bili vi poklicani, da koj po zaslišanju obtožencev razglasite razsodbo, bi ta potrdila krivdo v celoti in še trdnejše je moje prepričanje, da bo vaš pravorek pravorek krivde. Komisar Mambrini vam je dal vodil-nilno nit, katere ne boste spustili. Cela obravnava vam je .potrdila njegove izjave-
Zele se jo branil na splošno z lažjo. Izmislil si je večino vsega, kar je izpovedal. Ker je lagal,"je padal v vsa mogoča protislovja. V laži je šel celo tako daleč, da je obtožil komisarja Mambrinija, da ga je poslednji oklofutal, kar se je izkazalo za neresnično. Laž je pripovedka o posojilu 3C0 lir, kako naj sicer Zele opraviči svoje sestanke z Vilharjem? Laž je, da se ni bavil s politiko, saj je bil vendar zastopnik Slovenske stranke pri volitvah! Laže, da je sam zapustil mesto občinskega tajnika v Slavini, oziroma pade sam v protislovje, ko pove, da je zapustil to mesto vsled prihoda vladnega komisarja. Vedel je za ?ločin veliko pred Časom in molčal, ■lajal je banditom vse mogoča in-for nacije, in višek vsega: vodil je naposled policijske funkcijonarje pri poizvedovanju na napačno pot.
Torej je Zele pajdaš Vilharja in isto trdimo glede Smerduja. Ta je preskrbel banditom vse: kolo, obleko in jedila. Kogej je dal orožje in je tudi kriv.
Popoldne je govoril državni pravdnik cav. Pola.
Pred njim je podal porotnikom svoje zaključke drugi zastopnik civilne stranke, odv. dr. Kamilo
Poillucci, ki je izdelal svoj govor do zadnje potankosti m pojasnil porotnikom ▼ strokovnem pogledu j uri dično stran obravnave.
Tudi drž. pravdnik com. Pola je bil v svojem govoru skrajno tankovesten. Vsako pričo oziroma njeno izpoved je obdelal od besede do besede, kar je seveda zavleklo njegov govor do poznega večera. Govornik še ni končal svojega govora — obdelal je Šele ob-težilno snov za obtoženca Želeja, katerega ^krivdo je pogostoma na-glašal v ostrih izrazih.
Po mnenju govornika je Zele igral eno odločilnih vlog v napadu. V njegovi hiši so se banditi preoblekli, on je dal vsem napadalcem potrebna navodila, on je izbral čas za napad in napad v duhu tudi vodil. Brez njega bi napad ne mogel uspeti. Tako je prišlo do štirih mrtvih in treh ranjenih. Zele se na spreten način umika tožbi, toda resnica je kakor olje: pusti povsod svoj vtis, ki ga ni mogoče izbrisati, in resnica pobija Želeja v vsem njegovem obnašanju.
Vedel je za napad in se zagovarja z grožnjami. Smešno, ako bi on ne bil zaupna oseba napadalcev, bi mu stvari ne bili zaupali in, ako bi ga Šele potem spoznali za nezanesljivega, bi se ga odkrižali Že pred zločinom. Vse govori za njegovo krivdo.
Tu skuša pobiti govornik alibi obtoženca in trdi, da alibi sploh ni potreben, kajti njegova navzočnost pri zločinu ni bila potrebna.
Skušal je zbežati po zločinu — dokaz krivde — vse, vse postaja neomajen dokaz, ki bo moral doprinesti pravorek krivde.
Govornik ho nadaljeval danes svoj govor. Pričetek obravnave ob 9. uri.
Vesti z goriškega
Goriške mestne vesti
Važen sestanek pokrajinskega gospodarskega sveta za spremembo železniškega voznega reda
Na pobudo goriškega prefekta Cassinija, se je dne 4. t. m. sklical v prostorih tukajšnjega pokrajinskega gospodarskega sveta sestanek, na katerem naj bi se razpravljalo o zboljšanju voznega reda na železnicah goriške pokrajine.
Sestanka se je udeležil poleg vseh Članov predsedstva pokrajinskega gosp- sveta tudi železniški nadzornik Edgard Bona-cina. Kot prvi je goriški prefekt obrazložil pomen sestanka in potrebo izboljšanja železniških zvez, ki sedaj niso ugodne. Podpredsednik sveta je omenil, koliko si je že bivša trgovska zbornica prizadevala, da bi izposlovala boljše zveze, kar pa ni imelo zadovoljivega uspeha. Opozarjal je na škodo, ki jo prinašajo slabe železniške zveze trgovini in prosil prefekta, naj se odločno zavzame za to, da se bo vprašanje temeljito proučilo in se bo železniški promet spravil v sklad s potrebami trgovine in ostalega, ilnšpektor Bonacina, ki je pozorno sledil debati, je zagotovil, da bo vse to poročal višji oblasti ter se pozanimal, da se prošnjam in predlogom članov gospodarskega sveta kar najhitreje ugodi. Omenil pa je tudi, da je treba v tem oziru premagati še veliko težkoč, preden pride do realizacije podobnih nasvetov.
Prefekt je nato stavil predstavniku železnic sledeče predloge, ki naj bi se čim prej sprejeli in udej-stvili:
1.)	Vlaki, ki vozijo z goriške južne postaje proti Trstu, naj bi vozili hitreje, tako da bi prevozili o-me-njeno progo najkasneje v eni uri in pol.
2.)	Odhajali naj hi iz Trsta proti Benetkam, in sicer na progi Tržič-Gorica (južna postaja) - Videm -Treviso vsaj trije brzi vlaki, bodisi v turistovske namene kot tudi radi lepše zveze. Teh vlakov bi se posluževala kar tri glavna mesta treh pokrajin.
3.)	Racionalna uvrstitev vlakov na obeh progah, ki vežejo Gorico s Trstom.
4.)	Upostavi naj se večerni vlak iz Trsta čez Gorico v Videm, ki bi imel zvezo v Tržiču z vlakom, kateri prihaja iz Benetk. Tako bi lahko potniki, ki prihajajo iz Italije kot tudi iz Trsta, prišli tudi zvečer bolj pozno v Gorico.
Končno je brezpomemben večer-
ni vlak fit 4336, ki vosi v Gorici med južno in severno postajo, isto-tako jutranji vlak št. 4333 na isti progi; čim prej naj bi se postavila tudi dvovozna proga med Gorico (južna postaja) in Bedipuglio.
Goriški izvozni trg ▼ četrtek in petek (7. in 8. junija)
Ta dva tržna dneva sta si bila enaka v ceni, ne pa v količini pripeljanih Črešenj. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je bilo na trgu okoli 400 kvintalov, v petek pa le okoli 150 kvintalov, to pa radi tega, ker je petek poznan kot slab izvozin dan radi bližnje nedelje. Vedno manj vipavskih črešenj vidimo na trgu, prihajajo po večini le briške.
Ob tej priliki moramo odkrito navesti jasno primero med ene vrste in druge vrste blagom, med vipavskim in briškim. Razlika pada namreč ne le trgovcem, ampak sploh vsakemu, tudi neveščemu obiskovalcu trga tako v oči, da je ta primera potrebna, Briške črešnje, ki sedaj prihajajo na trg, so namreč neprimerno lepše in iz-branejSe kot vipavske. Nad krasnim briškim blagom se trgovci kar naravnost divi jo in posebno italijanski trgovci, ki so pač na glasu kot dobri poznavalci sadja, se kar čudijo lepo izbranemu, pravilno potrganemu sadežu. Vidi se, da briški kmetje res polagajo obilo skrbi in priprav v nabiranje sadja, namenjenega na trg. Ni o-paziti na črešnjah, da bi se trgale tako kot se žal še v premnogih krajih vipavske doline, da namreč služijo srajce in nedrije za košek ter se tako črešnje vse obtolčc-jo. Seveda ne velja pohvala za vse briške vasi, ampak le za one bolj iz zapadnih Brd, in sicer Vipolž, Medane, Kozane, Višnjevika itd. Kojsko, Števerjan in oboje cerov-ških vasi pa posnemajo v zanikar-nosti nekatere vipavske vasi.
Krminskl trg boleha žal letos nekoliko na stagna'ciji, ker je pač odvisen v veliki meri od dunajskega trga, kjer delajo velike količine slA>ejših pa dosti cenejših istrskih črešenj veliko konkurenco goriškemu blagu. Tržišča drugih severnih velemest pa ne pošiljajo kupcev do Krmina. Situacijo rešijo nekoliko žvepljarji, ki rabijo letos dosti blaga. Cena je na krminskem trgu nekoliko sla-bejša kot na goriškem, tako v Kr-minu L 1.80 za bele cepljenke, v Gorici od L 1.90 naprej. Silno lepe črne črešnje, takozvani divjaki, v Gorici po 3.50—-3.70.
Grah se letos drži, da je kar veselje; ta dva dneva je bil še po 1 liro, pa čeprav ga je precej na trgu.
Nesreča štiriletnega otroka
Alojzij Pinsin, star 4 leta in stanujoč pri svojih stariših v ulici Trieste št. 3, je v Pevmi tako nesrečno padel z voza, da se je močno pobil po glavi. Zeleni križ ga je prepeljal v mestno bolnišnico-
Poletni urnik korijer avtomobilskega podjetja inž. Ribija & C.o
Z 10. junija stopi v veljavo pri Ribijevih korijerah ta-le urnik (odhod iz Gorice):
V Ajdovščino in Postojno: 6.20 in 19.10 (odpade v nedeljah); v Ajdovščina in Vipavo: 16.30; v Ajdovščino in Idrijo: 6-20, 13.15 (odpade ob nedeljah); v Gradišče in Červinjan: 7.00 in 17.30; v Gradišče in Grade*: 7.00, 14.30 (odpade ob nedeljah); v Gradišče: 12.30 (odpade ob nedeljah) in 18.45 (odpade ob nedeljah); v Krmin in Čedad: 16.00 (odpade ob nedeljah); v Krmin 12.25 (odp. v nedeljah); v Palmanovo: 6.40 (vsak ponde-Ijek) in 16.30 (odpade ob nedeljah); na Dobrovo: 13.00 (odpade ob nedeljah); v Oepovan: 7.00 (samo ob nedeljah); 14-00 (odpade ob nedeljah); na Trnovo in Lokve: 7.30 <samo ob nedeljah), 14.10 (vsak dan razen sobot in nedelj) in 18.00 (vsako sobto). — Poletna, na novo otvor j ena proga v Trbiž: vsako soboto ob 16.00, prihod iz Trbiža vsako nedeljo ob 20.15. Ta kori j era se nstavlja v Kanalu, v Tolminu (pri Pršetu), v Kobaridu, v Bovcu, v Logu, na Predilu in v Rajblju.
Smrtna nesreča v Solkanu.
Skoro vsak dan se v goriški o-kolici zgodi kaka večja ali manjša nesreča, povzročena radi eksplozije kake granate, šrapneia ali podobnega. Pred dnevi je postal ž-r tev take nesreče neki Jožef Mar-kič iz Solkana. Po poklicu je bil
mizar in kot tak zaposlen pri Go-miščeku- Ko je odpiral neki šrap-nel, je ta eksplodiral in ga tako močno ranil v prsa in glavo, da je poškodbam takoj podlegel. Jožef Markič je bil zelo priden delavec in zelo priljubljen pri svojih domačinih.
KOMEN
Smrtna nesreča »-letnega otroka
Komaj šestletni Hermengild Kavčič je pred nekaj dnevi tako nesrečno padel s Črešnje, kamor je bil zlezel z namenom, da bi se najedel sladkega sadu, da je priletel v širok jarek, v katerem se je nahajala voda, in v njej utonil.
TEMNICA Iz tatinskega dnevnika
V noči od pretekle srede na četrtek so neznani tatovi vdrli v trgovino tukajšnje trgovko Ivane TrampuŽ. V trgovino so prišli skozi okno na ta način, da so odtrgali železna okenca ter porezali šipe. Odnesli so iz trgovine večjo vsoto denarja, nekaj tobaka, kave in drugih podobnih stvari. Nato-vorili so si, kolikor so mogli ne-sti, Tatovi so odnesli iz trgovine tudi mizico, v kateri je Trampu-ževa spravljala denar in jo pustili blizu hiše nat ravniku pod vaškim pokopališčem, očividno so si šele tam denar razdelili. Kar je bilo trgovskih in podobnih papirjev v miznict, so jih pustili nedotaknjene. Trampuževi imajo letos pravo smolo. Tekom enega meseca so jih sedaj žo v drugič okradli. Tatvina je bila javljena orožnikom, ki iščejo tatove.
BUKOVO To in ono, pa še o zvonovih
Redko se oglasimo iz naših gorskih vasi. Ne morebiti radi tega, da smo pozabili na svet, temveč, ker naša žuljava dlan la£je drži sekiro in koso kakor pero. To pomlad smo zdTužili precej novih zakonskih parov; precej mladih delavskih moči pa je odšlo v tujino za kruhom. Mladičem je domači krov pretesen, gotovo pa jih bo pozneje domotožje prignalo nazaj pod domači krov- Mi ostali jim Želimo vso srečo tudi v tujini. Drugo novo pa je to, da smo po skero desetletnem čakanju končno vendar dobili nove zvonove, ki jih bo v pondeljek prišel blagoslovi sam prevzvišeni knezonad-ak'jf. Ro bi ev reme ne nagajalo, da bi slavnost bila lepša, še \o lehko omenimo,. <ia imamo žt-d olj ča.-?. v jvoniku zvon, ki do sedaj še ni bil blagoslovljen; blagoslovili pa ga bodo sedaj z novimi vred.
NA VIPAVSKEM
Trta kaže po večini na Vipavskem zelo dobro. Co ne bo zopet kakšnih vremenskih neprilik — kot so skoro vsako leto — bo vinska letina dobra. Slabše pa bo s košnjo. Trava je radi mraza in prevelikega deževja, kateremu slede gorki solnčni dnevi, zaostala in bo zato sena malo.
RAZNE ZAHUOSTI
Lotova žena v juhi
Znana je iz svetega pisma usoda Lotove Žene. Ko je sklenil Bog pogin obeh grešnih mest Sodome in Gomore, je izvzel pobožnega Lota in njegovo družino. Ukazal mu jo, naj pobegne, in na tem begu se je Lotova žena vkljub moževi prepovedi obrnila in postala solnat steber. Še dandanes se kaže v bližini obali Mrtvega morja oni steber, skala, ki sliši v velikih obrisih Človeški postavi in ki vsebuje kakor vse skale v bližini Mrtvega morja v glavnem sol. — Družba, ki si je zagotovila pravico do izkoriščanja solnih plasti, se namerava lotiti tudi omenjene- 1 ga stebra, ki je bil toliko stoletij cilj romarjem in turistom, in napraviti iz njega namizno sol. — Kakor hitro se je dognalo, kaj namerava družba s tem nenavadnim naravnim spomenikom, so začeli prihajati od vseh strani protesti. Toda trgovci se za te proteste prav nič ne zmenijo. Domislili so si, da bodo spravili ženo znamenite svetopisemske osebnosti, v posebne škatle iz libanonskih ceder in prodajali to posvečeno sol za drag denar. Potemtakem si bo lahko človek osolil juho z Lotovo ženo, seveda bo moral plačati za to prav lepo svotico.
V Trstu, dne 9. junija 1928.
Gorki v dom&»^
Gorki, ki je bil zapustil Mch skvo leta 1921., ni mogel pridržati solz, ko se je pripeljal na moskovsko postajo, na kateri j« skrbela četa vojakov za red iut odganjala množico, ki je navdu-šeno pozdravljala svojega velikega pesnika in pisatelja. Gorki jc stopil na tribuno, postavljeno pred kolodvorom, in je izpro-i govoril nekaj besed v pozdrav. Gorki namerava ostati na Ru-skemdo jeseni.
BORZNO POROČILO
Trst, dne 8. junija 1928.
Amsterdam 763-7t>9, Belgija 263-267, Francija 74.50-74.80, London 92.60 -&Ž.80, New York 18.92 H -1S.98K, Španija 314-320, Svita 314.75-366.75, Atene 24.50-25, Berlin 450.50-466-50, BukareŠt 11.65-11.95, Praga 56.10-56.40, Ogrska 328.25-334.25, Dunaj 264.20-270.20, Zagreb 33.30-33.60.
Uradna cena zlata (6. 6-) 3<»6.34; vojnoodškodnin. obveznice 77.80; Liktorsko posojilo 86.30.
rn □
□
n
lil lil
TRGOVSKI pomočnik z. večMno prak-o v trgovini z mešanim blagom, govori si venski, nemški, italijanski, išče službe v mestu ali na deželi, eventuelno s hrano. Gre tudi kot potnik. Naslov pod -.Resnost* na goriško upravo.
KOLONSKA hiša s pritiklinami kakor tudi zemlj. parcele - gozd v Gorenji Vrtojbi in št. Petru se prodajo. Pojasnila daje Josip Gulin p. d. Pepi Koglotov, Gorenja Vrtojba, ul. sv. Andreja 20.
MOŠKE obleke, črne L 120, modre L 150 se prodajo. Piazza L. Vinci 4, vrata 16.
636
BOTRI, botre, pozor! Najlepša in najcenejša birmanska darila dobite pri urarju-zlatarju Ant. Vadnfal-u v Ajdovščini. (6.17
RESTAVRACIJA s prenočiščem, dobro vpeljana, v središču mesta, se proda po zmerni ceni. Pojasnila da>e dr. Trevisan, Gorica, Corso Verdi 30.	(638)
PRIDNO DEKLE, kuharica, z dobrimi spričevali se išče. Naslov pri tržaškem upravnižtvu.	635
ZLATARNA ASfeert Pev&i
Tr»t, Vin Maisini »O
kupuje krone po 1*46 Popravlja in prodaja /latenino.
NAVI GAZ I ONE GENERALE ITAUANA
mmmit odhodi
(razen sprememb)
V Mč5W-¥s>rk
(iz Genove)
13. junija	s s COLOMBO ij
12.000 ton I
22. junija s/s DUILIO 24.300 ton j
10. julija	s s ROMA 32.5&0 ton E
(Iz Neapelja dan pozneje)
t1) Iz Palerma 15. junija
V Južno Ameriko
(Iz Genove)
14. junija	s/s GlULIO CESARE
21.650 ton
12. julija m/s AUGUSTUS 32.650 ton
V Srednjo Ameriko Kn Tihi Ocean
(poitnl iz Genove)
30.	junija	s/s NA POLI
31.	julija -m! s V1RG1LIO 11.700 ton
V Avstralijo
17. julija	s/s TAORM1NA
(iz Livorna dan pozneje)
Pojasnila In vozni listki pri N. G. I. potniški urad v Trstu, Via Mcrcato vecchio L
Zastopnik za Gorico ^RENATO HAPPACHER
P O D L
S T E K
V. J. KRIŽANOVSKA:
evina
(1C0)
Roman v štirih delih
Iz ruSCin« prevedel I. V.
—	Saj imate pravi dvorec, Berenklau, — se1 Je nasmehnil polkovnik, ko se Je vrnil v sprejem-nico. — VaSi tovariši bodo v zadregi, kako naj vas sprejmejo v svojih skromnih stanovanjih.
Grof je zardei in obrar se mu je nekoliko zresnil.
_Upam, da so moji tovariši dovolj razumni,
da bodo priznali vsakomur pravico živeti, kakor se mu zljiLbi. Meni se ne zdi potrebno, da bi omejeval svojo ženo v življenju, ki ga je vajena z otroških let.
—	Seveda, seveda, — je nadaljeval s kislim usmevom polkovnik. — Vendar pa bi vam svetoval, grof, da ne peljete pastorja v svojo spalnico; eelo po strani bo gledal tisti panteon svet-ttikorr v protestantski hi5L
Prihod novega gosta je prekinil njegove, spoznanja, da je nemški podanik in bi govoril najlaže pomeniti s pomočjo palice,, in čim )>oJj
j ___i-_____• » t - _ _-i__J_:____/tnmo namSIri tar tftfa noTiM-o vf on] io 1 ovniim + a rui S i n m la)n	irwrnr\i"i ('a £ • trt ift i)} 1 jI O V čl K U1 —
besede, nato so vsi šli v obednico.
Obed je prešel gladko in živahno. Pri desertu je mestni sodnik začel s polkovnikom razgovor o poljskem vprašanju. Predmet je bil igoč In pričel se je živahen pogovor, ker dragonske vladne odredbe v Poznanju, s katerimi je nameravala ponemčiti deželo, so vzbujale tiho upornost v J poljskem narodu.
—	Upornost in nestrpnost tega naroda sta prav vznemirljivi, — je nadaljeval sodnik. — 2e večkrat se je učitelj tožil, kako težko je poučevanje poljskih otrok: pomislite, da se nečejo učiti nemškega katekizma, a na vsa prigovarjanja odgovarjajo s pasivnim, toda nepremagljivim odporom. Včeraj pa je bil učitelj tako iz sebe, da je pretepel svoje učence, misleč jih s tem pripraviti do pameti. Toda, kaj je nastalo iz tega? Pomislite, neki oče se je užalil in Be prišel k meni pritoževal.
—	Oho! Pritoževal se? Zakaj? — je v smehu vprašal polkovnik.
—	Zaradi nasilja in nečloveškega ravnanja z njegovim otrokom v verskem vprašanju. Odgovoril sem mu, da če bi bil pameten ter prišel do
doma nemški ter iste nazore vcepljal svojim otrokom, namesto da se razburja zaradi malenkosti, tedaj bi ne bili potrebni strogi ukrepi.
—	Vse to je prav; toda otroke tepsti je barbarstvo, — je pripomnila neka gospa.
—	Oprostite, prosim! Šiba ni nikdar nobenemu dkodila, a' za poljske hrbte je najboljše sredstvo, » katerim je mogoče hladiti neumestno in smešno rodoljubje. Poljaki se morajo končno zavedati, da tudi če so bili nekoč samostojen narod, so danes nemški podaniki in to ostanejo, zato naj otroški jok strezni roditelje, — je odgovoril polkovnik.
—	Saj je rekel naš glavni Momsen, da je treba udrihati po slovanskih bučah, da se jim uporniška kri ohladi, — je premrno rekel ritmaj-ster Vizenbruk.
—	Tudi jaz mislim, da j© tako prav, ker Poljaki so bili vselej in so še danes nehvaležni in uporni puntarji, — je rekel baron Štok, Vizen-brufeov bratranec, ki je prišel iz Rusije. — V teku leta, ki sem ga preživel v Varšavi, sem videl, kako godrnjajo proti ruski vladi, dasi jtm je tam vse dovoljeno. Sicer pa se je mogoče s Slovani
tepeš, tem laže jih prepričaš; to je njiho^
turna narodna poteza.
Milica je pazljivo poslušala ta pogovor in lica so ji zardevala, toda pri poslednjih baronovih besedah so ji oči zabliskale in vrgla je na govornika svoj jezni, obsojajoči pogled. Grof je nemirno opazoval znake bližajoče se nevihte na ženinem obličju in vsak trenotek je pričakoval kakšnega ugovora od njene strani. Toda vse se je ugodno izteklo, le da je gospodinja kmalu vstala izza mize, in ko je baron Stok stopil k njej, da se ji zahvali, mu je odgovorila s hladnim poklonom glave.
V sprejemnici sta polkovnik in baron sedela nedaleč od Milice ter pregledovala z gospemi albume. Ramberg je izpraševal svojega sobesed-nika o njegovi novi službi, če je dobro zanj in če ni morda naletel na sovražnosti.
Baron se je nasmejal na te besede ter odgovoril, da so Rusi skrajno dobrodušni ljudje, zelo gostoljubni, neškodljivi in so se tako privadili svojemu podrejenemu položaju, da se nič ne vznemirjajo, če se v njihovi deželi tujcem in ino-zemcem bolje godi kakor njim samim.