OB REFERENDUMU ZA SOLSTVO
V okviru splošne volilne pravice se bomo referenduma o samoprispevku za izgradnjo šolskih prostorov udeležili tudi študenti iz naše občine.
Ker problematika sedanjega stanja v šolstvu najbolj prizadene tisti del mladine, ki nadaljuje šolanje, je
razumljivo, da je nujnost pospešenega razvoja šolstva v občini pri študentih še posebno prisotna.
Borci, rezervni oficirji, lovci, taborniki in ostali vabljeni so se množično udeležili spominske svečanosti pri spomeniku padlim borcem XIV. divizije na Medvedjaku. Po spominski svečanosti je bilo tekmovanje lovcev in rezervnih starešin na krajši veleslalom progi. O tekmovanju smo v »Savinjskih novicah« že pisali.
Nedvomno so ustrezni šolski prostori eden od osnovnih pogojev za uspešen vzgojno-izobraževalni proces. Prav problem prostorov pa je v naši občini najbolj pereč. Večina šolskih poslopij že zdavnaj več ne odgovarja kriterijem ustreznosti.
Kako naj si učenci pridobivajo znanje v prenatrpanih učilnicah, v katerih grozi že tretja izmena? Kako naj zbrano slede učiteljevi razlagi, vsi premrli zaradi nezadostnega ogrevanja ali celo v strahu, da se jim bo nekega dne zrušil strop na glavo? V takšnih razmerah še tako prizadevno pedagoško delo učiteljev ne more dati željenih rezultatov.
Na vzgojno-izobraževalni proces v šolah gledamo tudi vse preveč ozko. Pozabljamo namreč, da to ni in ne sme biti zgolj proces posredovanja nekega teoretičnega ali praktičnega znanja učencem zato, ker jim bo to potrebno v življenju. Šola mora biti nekaj širšega, globljega. Mlademu človeku mora omogočiti skladen razna različnih področjih, zagoto-mora razvoj njemu prirojenih usmerjati nje-težnje. S tem bo svojim učencem nudila največ — omogočila jim bo enakovredno in aktivno vključitev v samostojno delo in v življenje v družbi.
Na žalost ugotavljamo, da današnja mlada generacija v osnovni šoli tovrstne vzgoje ni bila deležna v zadostni meri. Glavna ovira so bili prav objektivni pogoji v šolstvu. Zmanjkalo je tako prostora kot časa za razvijanje različnih interesnih dejavnosti, za delo v krožkih, za te-lesnokulturno aktivnost in še mnoge druge.
Posledice takšnega stanja se pokažejo delno že sproti, predvsem pa pozneje, ko učenec konča šolanje in se zaposli. Tedaj postane družbeno pasiven in neangažiran, prevladujoči cilj njegovega delovanja pa postane vsakodnevno pehanje za materialnimi dobrinami. Res je, da se človek vedno sam odloča, kako in kje bo delal, toda vsaka odločitev je tudi objektivno pogojena.
će ocenjujemo uspehe v našem šolstvu, je treba reči, da kljub vsem težavam vendarle v absolutnem smislu napredujemo. Toda v tistih občinah v Sloveniji, kjer so problem financiranja izgradnje šol že rešili z realizacijo samoprispevka in ustreznih družbenh dogovorov, tam zdaj napreduje šolstvo z velikimi koraki.
(Nadaljevanje na 2. strani)
O SAMOPRISPEVKU SO REKLI
JOŽE PRISLAN
LJUBNO 0 SAVINJI
»Končno je nastopil tisti dolgo zaželeni trenutek, ki smo ga vsi na Ljubnem, predvsem pa naši učenci in učitelji, tako težko čakali.«
»Dosedanja velika prostorska stiska na matični šoli, kakor tudi skrajno neprimerni prostori v Radmirju so narekovali modernizacijo in razširitev obstoječih kapacitet že več let.«
»Referendum, ki je pred nami, je za naš kraj še tem bolj pomemben zato, ker bomo začeli z novogradnjo že prihodnje šolsko leto.
S prizidkom šestih novih učilnic, telovadnice, večnamenskega pro-
(Nadaljevanje s 1. strani)
V primerjavi z njimi, torej z relativnega vidika pa že zaostajamo. Mislim, da je ta ugotovitev dovolj zgovorna.
Vsa omenjena dejstva imejmo pred očmi takrat, ko bomo glasovali. Naš glas ZA ne bo le moralna podpora tej nujni družbeni odločitvi, ampak bo pomenil tudi našo direktno materialno pomoč. Samoprispevek bo predvidoma tekel pet let in v tem času se bo večina sedanje generacije študentov zaposlila, s tem pa postala zavezanec za samoprispevek.
Naša dolžnost in obveznost je, da omogočimo vsem prihodnjim generacijam — med njimi tudi našim otrokom — da bodo deležni tistega
štora, mlečne kuhinje z jedilnico in otroškega vrtca ter s temeljito adaptacijo obstoječe stavbe bo omogočen sodoben kabinetni pouk.
Novi prostori pa bodo omogočili prešolanje učencev iz Radmirja in pouk v eni izmeni. Prav tako bo o-mogočeno v prostih učilnicah v popoldanskem času podaljšano bivanje, zaživele pa bodo tudi izvenšol-ske dejavnosti, za katere so bili do sedaj naši učenci prikrajšani.
Vsa mladina v kraju pa bo dobila prepotrebno telovadnico, kjer bo lahko izkoriščala svoj prosti čas.«
»Zato sem trdno prepričan, da nas bodo vsi prebivalci podprli in izrekli svoj »ZA« za lepši jutrišnji dan naših otrok.«
znanja in vzgoje, ki jih bo ob startu v samostojno življenje postavila vzporedno z vrstniki iz drugih občin.
Znanje in vzgoja mladih generacij naj postaneta merili uspešnosti našega družbenega razvoja. Oblikovanje mlade generacije s takšnimi kvalitetami je v današnjem času imperativ vsake napredne družbe.
Svoje razmišljanje ob referendumu bi končal z željo, da bi vsak volilec poglobljeno pretehtal dejstva, ob tem pa bo tudi sam našel še veliko novih, ki mu bodo narekovala opredelitev. Dokončna odločitev na referendumu naj bo izraz njegove prizadetosti za usodo generacij, ki prihajajo.
Jože Tlaker predsednik kluba študentov
ZDRAVKO NOVAK
REČICA OB SAVINJI
»Prebivalci Zgornje Savinjske doline smo bili vsa leta po vojni tisti, ki smo si morali vse postaviti sami, če smo hoteli, da bo tudi tu boljši jutrišnji dan. Vse akcije v dolini niso šle brez prispevka občanov, ki jim ni bilo žal odpovedovanja, da so lahko prispevali k izboljšanju komunalnih dejavnosti — od vodovoda, elektrike do cest. Po vojni pa so s prostovoljnimi akcijami obnovili požgane šole. Skoraj tri desetletja po vojni, ko je vse napredovalo s hitrimi koraki, pa so naše šole ostale še vedno takšne, kakor so so bile za časa Avstro-ogrske. Skrajni čas je, da bi tudi naši otroci bili deležni pouka in izobrazbe v primernejših prostorih, kjer bi se lahko odvijal sodoben pouk. Da bi odpravili ta razkorak z razvitejšimi območji v Sloveniji, je nujno, da čimprej pristopimo k tej akciji in omogočimo vsaj našim otrokom tisto, kar nam ni bilo dano. Moderniziramo si stanovanja, izboljšujemo pogoje pri delu, zakaj ne bi izboljšali še pogojev, v katerih naš otrok pridobiva tiste osnovne vrednote — izobrazbo in vzgojo.
Mnoge občine so se že drugič odločile za samoprispevek, zato sem prepričan, da tudi prebivalci našega kraja ne bodo stali ob strani pri tej solidarnostni akciji, saj jim ne more biti vseeno, da se njihovi otroci šolajo v nemogočih razmerah, kot je to primer v letošnjem šolskem letu v Rečici ob Savinji.«
Zdravko Novak
VINKO KNAPIČ
LUČE
»Samoprispevek za izgradnjo šolskih prostorov in otroških vrtcev bi se moral že uvesti, kajti le na ta način je možno zagotoviti sodoben pouk in vzgojo naših otrok. V Lučah bomo uspeh referenduma zagotovili z enotno akcijo članov vseh družbenopolitičnih organizacij in društev. Referendum mora uspeti kljub temu, da so krajani že dosti prispevali za svoj kraj.«
EDVARD IKOVIC
SOLČAVA
»Neizpodbitno je, da bomo imeli od uspešnega referenduma veliko korist. To bo v prid celotnemu prebivalstvu, še zlasti pa otrokom, sedanjim, in tudi tistim, ki se bodo šele vpisali v šole.
Solčavani moramo razumeti, da je gradnja šole v Lučah namenjena tudi nam. Razumeti moramo, da ne more biti v vsakem kraju popolna osemletka. Mislim, da je referendum pravilna pot za razrešitev naših šolskih problemov.«
Šola v Novi Štifti bo dobila centralno ogrevanje. Le-to bo urejeno tudi v Solčavi, Šmihelu in Šmartnem ob Dreti. V Nazarski šoli pa bo iz sredstev amortizacije popravljena centralna kurjava in kupljena dodatna oprema
OB REFERENDUMU
MLADINSKA KONFERENCA
MLAJŠI GENERACIJI MORAMO OMOGOČITI BOLJŠE POGOJE
ŠOLANJA
Tako so dejali mladi na seji občinske konference Zveze mladine, ki je bila 18. marca. Na seji je bilo podano obširno poročilo o delu mladine v občini. Temu in ostalim poročilom se je pridružila obširna in kvalitetna razprava predstavnikov aktivov ZM s terena. V razpravi so mladi zavzeli kritični odnos do svojega dela v preteklosti in hkrati tudi pokazali na vse tiste napake, ki jih ovirajo pri njihovem delu.
Po tej razpravi lahko sklepamo, da «o v naši občini pripravljeni urediti svoje vrste. Dejavnost mladine na osnovnih šolah poteka uspešno. V tem času so mladinski aktivi na šolah usmerili vse sile v priprave na uspešni izid referenduma o samoprispevku za šolstvo. Poleg tega pa si na šolah želijo še srečanj s predstavniki družbenopolitičnih organizacij, na katerih bi se pogovarjali o vključevanju mlade generacije v družbeno življenje v občini. Te in še vrsta drugih koristnih predlogov kažejo na bogat program mladine, ki se oblikuje v tem času. Pri uresničevanju njihovega programa bodo vsekakor nastopile razne teža-
nja za dvorano dobili odgovor, ki bi težko prenesel kritiko. Konferenca je obsodila takšno nerazumevanje do študentskega kluba.
Na konferenci je bilo izvoljeno tudi novo predsedstvo, ki bi na osnovi sprejetega programa in stališč konference organizacijsko vodilo aktivnost mladine. Določili so, da bodo v okviru konference delovale štiri komisije. Za novega predsednika konference je bil izvoljen Ivan BERLOŽNIK, delavec iz Naza-rja za sekretarja in člana republiške konference ZMS pa tovarišica Ivica HRIBERNIK, predmetna učiteljica iz osnovne šole Luče.
Jože Rakun
Program obnove šolskih prostorov zajema tudi šolo v Solčavi
IVAN KOSMAČ
SOLČAVA
»Kot občan in kot predsednik krajevne skupnosti Solčava podpiram akcijo uvedbe krajevnega samoprispevka za izgradnjo osnovnih šol in otroškega varstva. Da bo akcija u-spešna, kažejo že dosedanji sestanki v našem kraju. O tej akciji smo že govorili na sestanku sveta krajevne skupnosti in na sestankih nekaterih organizacij. Želimo, da se naši mladini omogoči kvalitetnejši pouk v šoli. Ob tem pa v Solčavi mislimo tudi na našo šolo, ki je nujno potrebna športnega igrišča. To imamo v načrtu dela krajevne skupnosti v tem letu.«
Qjzabtazba je temelj &tecne ptih&cLn&&ti
ve. Ena najresnejših je nedvomno resno pomanjkanje ustreznih mladinskih prostorov. Ta problem bi v občini morali reševati s skupnimi močmi in udeležbo vseh dejavnikov, ki s svojimi sredstvi lahko pomagajo, da v doglednem času dobi mladina prostore kjer bi se lahko zbirala in organizirala svoje dejavnosti.
Konferenca je spregovorila tudi o sodelovanju mladine s študentskima kluboma v Ljubljani in Mariboru. želi se doseči močnejša in trdnejša povezava mladine v občini s tistim delom mladine, ki se trenutno nahaja na šolanju. S tem bi dosegli že večkrat izraženo željo o čvrstejši povezavi študentske, delavske in kmečke mladine. Po drugi strani pa tudi navezanost študentske mladine na dolino iz katere izhajajo.
V zvezi s tem študentska mladina obsoja nerazumevanja, ki se pojavljajo ob organiziranju njihovega tradicionalnega brucovanja. Znano je, da vodstvo TVD Partizan iz Mozirja ne da dvorane študentom za organiziranje brucovanja. V zadnjem primeru so študenti na proš-
Učilnica za kombinirani puk v Lepi njivi je ostala prazna. Delo v takšni učilnici je težko. Tako za učence, kot za prosvetne delavce
Qfllamica, očka ~ tudi ti pti&peaa£ za otca&ki act ec in nemo 3olo
Enako kot na »GLIN« bodo morali tudi ostali pristopiti k šolanju kadra, saj so kadri osnova in predpogoj vsakega napredka. Tudi za prve korake so potrebni kadri.
Prepričan sem, da je Gornja Savinjska dolina sposobna narediti ta
korak in, da ji je tudi potreben. O tem bomo prav gotovo morali spregovoriti, ko bomo sprejemali srednjeročni plan gospodarskega razvoja Gornje Savinjske doline.
Kramer Ivan, dipl. oec.
Igla, eden od simbolov Gornjesavinjske doline. Pri okrepčevalnici pod Iglo je v turistični sezoni precej obiskovalcev
LEPE
MOŽNOSTI ZA GOMJESA VINJSKO DOLINO
Društvo ekonomistov občine Mozirje je organiziralo strokovni ogled Republiškega računskega centra v Ljubljani in terminala pri KGP Kočevje.
Namen strokovne ekskurzije je bil seznaniti strokovni kader z možnostmi, ki se nam ponujajo na področju elektronske obdelave podatkov.
Za vsako gospodarstvo so informacije bistvenega pomena. Na podlagi informacij se namreč sprejemajo poslovne in tudi druge odločitve. Do mnogih informacij o našem delu, o naših možnostih ne pridemo, ker še nimamo dovolj razvite elektronske obdelave podatkov.
Z elektronsko obdelavo so pred tremi leti pričeli pri Gozdarstvu hi lesni industriji Nazarje. Ob računalniku Philips data kapacitete 16 K so vzgojili strokovno ekipo, ki je sposobna napraviti korak naprej v računalništvu.
V aprilu začnejo s šolanjem za računalnik CDC. Omenjeni računalnik v republiškem računskem centru ima veliko kapaciteto in je naj večji v vzhodni Evropi. Imajo idejo, da bi se s terminalom in stalno tele-lefonsko linijo povezali s tem računalnikom. V »GLIN« računajo, da bodo nabavili terminal proti koncu
1974.	leta.
Ostalemu gospodarstvu in negospodarstvu se ponuja možnost, da se postopoma poveže z RRC preko »GLIN« terminala. Ta način bi s preprostimi besedami razložili tako, da bodo v GLIN imeli vse dele, ki jih računalnih ima razen računske enote ali kakor jo popularno imenujejo »možgani«. Z »možgani« pa bo »GLIN« povezan s stalno telefonsko linijo. To pomeni, da bodo naši podatki po telefonski liniji »potovali« v »možgane« v Ljubljano, kjer se bo izvršilo računanje. Po telefonski liniji se po končanem računanju vrnejo nazaj urejeni rezultati.
Za manjše uporabnike računalnika kot so ZKZ, Elkroj, SO Mozirje, Gradbenik in Smreka si zamišljamo, da bi imeli pri sebi en del terminala, to je luknjač kartic in verificir-ko. Drugi deli bi bili pri »GLIN«, kjer bi lahko vršili nadaljno obdelavo. Na ta način bodo prišli do velikega računalnika z 10-krat manjšimi stroški kot je cena malega računalnika npr. Philips date 16 K.
Hranilništvo |e lahko pomemben činitelj razvoja
V »GLIN« že dve leti uspešno zbiramo hranilne vloge. Pri nas varčujejo naši delavci in naši kmetje kooperanti. V teh dveh letih smo zbrali pomembna sredstva.
Zadovoljni smo, ker smo v celotnem našem kolektivu naleteli na popolno razumevanje. Ravno temu dejstvu se imamo zahvaliti, da smo uspeli zbrati tako pomembna sredstva.
Naša naloga in naloga samoupravnih organov je, da pridobimo še zaupanje tistih varčevalcev, ki varčujejo pri drugih izven Gornje Savinjske doline. Mogoče boste bralci rekli, da niti ni pomembno kje naši občani varčujejo. Res je, da je to gledano s širšega stališča družbenega vidika nepomembno.
Če si ta problem pogledamo bližje, se moramo vprašati, komu privarčevana sredstva služijo? Ob tem lahko ugotovimo, da pomeni varčevanje pri »GLIN« in ZKZ Mozirje vračanje denarja tja, kjer je bil denar ustvarjen. To dejstvo pa je za občino Mozirje izredno pomembno, saj še vedno zaostaja v svojem razvoju za SR Slovenijo.
Varčevanje pri GLIN in ZKZ pomeni torej podpiranje razvoja Gornje Savinjske doline.
Ob tej ugotovitvi se nam vsiljujeta dve vprašanji:
— koliko sredstev vlagajo nazaj v naše področje tisti, ki na našem področju zbirajo hranilne vloge in kolikšna so zbrana sredstva?
— kaj storiti, da bo iz našega področja odtujenih čim manj privarčevanih sredstev?
Novi očiščevalni filtri pri obratu ivernih plošč v Nazarjah so že postavljeni. Le-ti delujejo boljše kot prejšnji
Odgovor, ki se ponuja je ta, da ni sprejemljivo postavljati dilem o eni ali dveh hranilnih službah. Verjetno bo mnogo bolj koristno, da proučimo, kako vključiti v varčevanje celotno gospodarstvo in negospodarstvo Gornje Savinjske doline. To je temjbolj pomembno, ker je več kot polovica zaposlenih, oziroma ljudi, ki imajo redne dohodke, izven organiziranega varčevanja. Odpreti moramo čimveč hranilnih blagajn in se tako približati varčevalcem. Kot hranilne blagajne lahko služijo tista mesta, kjer se že zdaj izplačujejo denarna sredstva.
Prednost, ki jo dosežejo varčevalci, če varčujejo pri »GLIN« je v tem, da lahko vlagajo in dvigajo denar pri vseh blagajnah »GLIN«, vseh poštah Slovenije in vseh bankah Jugoslavije.
Prednost je tudi v tem, da ta denar zagotovo služi našemu gospodarskemu razvoju.
Zbiranje hranilnih vlog je tudi pomembna postavka stabilizacijskega programa »GLIN« Nazarje. Saj je to način reševanja problemov gospodarstva tako, da ne prizadene naših delavcem, ampak ravno nasprotno. Hranilne vloge služijo našemu gospodarskemu razvoju. To pomeni, da služijo našim delavcem, kmetom in ostalim občanom občine Mozirje.
Kramer Ivan, dipl. oec.
SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
OPOZORILO
Pred nami je čas sušnih obdobij in z njimi velika nevarnost gozdnih požarov.
Vse prebivalce, turiste in druge, ki se zadržujejo v gozdu ali ob njem opozarjamo, da je kurjenje ognja nedopustno, da ne odmetavajo cigaretnih ogorkov ali kakorkoli ogrožajo s svojo neprevidnostjo ali malomarnostjo naših gozdov. Kurjenje po njivah ob trebljenju nadzorujte in ne povzročajte nepotrebne gospodarske škode.
V primeru, da opazite požar sporočite to najbližji postaji milice ali gasilski enoti.
Prosimo vas upoštevajte opozorilo in ne uničujte naših dragocenih zelenih površin.
Oddelek za občo upravo in družbene službe
Marca je bilo na Golteh občinsko sindikalno smučarsko prvenstvo. Udeležilo se ga je 80 tekmovalcev. Tekmovanje je zelo lepo uspelo. Ob koncu tekmovanja so se sodelujoči dogovorili, da mora biti prihodnje prvenstvo
še množične j še.
Tekst in slike:	ri/DainvI/l MliiniNCKI
Hubert Herček	tVKUPjm ItILAUIINjHI
V marcu 1973 smo lahko na Gol-teh, v našem zimskem turističnem centru, spremljali smučarsko tekmovanje mladincev za 19. pokal OPA.
To tekmovanje, ki ga je zelo uspešno organiziral SK »IZLETNIK« Celje v sodelovanju z Gomjesavinj-skim in Velenjskim smučarskim klubom, organizacijskim odborom pri SO Mozirje in avtoturističnim podjetjem »IZLETNIK« Celje, pomeni v razvoju turističnega centra na Golteh novo stran.
Prvič je bilo na smučarskih terenih Medvedjaka in Starih stan organizirano mednarodno smučarsko tekmovanje, ob katerem so se najboljše uvrščenim podeljevale FIS točke. Nedvomno pomeni to dejstvo za nadaljnji razvoj smučanja na Golteh in v Gornjesavinjski dolini veliko. Prireditelji so uspeli zbranim reprezentancam in smučarskim strokovnjakom pokazati, da so možnosti za razvoj smučanja — turističnega in tekmovalnega na Golteh zelo velike. Uspešna izvedba tega tek-
movanja mora biti obenem tudi signal turističnim delavcem , še predvsem tistim, ki razpolagajo s finančnimi sredstvi, da so naložbe v razvoj smučarsko turističnih objektov v Gornjesavinjski dolini zelo interesantne.
Doživetje zase je predstavljalo za spremljevalce 19. mladinskega kriterija kvaliteta tekmovalnega smučanja, ki smo ga imeli priložnost videti saj so tekmovalci nekaterih držav odstopali od ostalih. Takšna ocena velja še posebej za Avstrijce, Fran-
Zastave sodelujočih držav so plapolale v vetru na terasi hotela TC »GOLTE«. Na 19, pokalu OPA so sodelovale s svojimi ekipami: Avstrija, ZRN, Francija, Italija, Švica, Sovjetska zveza, Bolgarija in Jugoslavija.
Med gledalci je bilo veliko domači-
nov iz Rastk in Ljubnega
Italijanski tekmovalec DEAMBRO-GIO Nanni je v veleslalomu zasedel tretje mesto.
Smuči tekmovalcev so bile posebna paša za oči gledalcev. Nekateri so prišli na start s tremi pari, na tekmi so smučali s tistimi, ki so v tem trenutku najbolj ustrezale snegu in tekmovalni progi.
skupinovodja), za nočno delo, delo ob državnih praznikih itd.
Delavec ne MORE biti prikrajšan za dnevni odmor, tedenski počitek in letni dopust (19. do 29. člen ZK), do katerih ima pravico pri polnem delovnem času, tj. 42-umem delovnem tednu, in po enajstih mesecih neprekinjene zaposlitve. Ta določba je v kolektivni pogodbi celo nazorno prikazana. Letni dopust MORA delavec koristiti vsako koledarsko leto (če si je pridobil pravico do dopusta). Kot merilo za letni dopust šteje delovna doba, ki jo delavec doseže do konca koledarskega leta, v katerem koristi dopust. Na število dni letnega dopusta vplivajo še drugi momenti, ki so v kolektivni pogodbi podrobno omenjeni. Do sedem dni izrednega dopusta ima delavec pravico ob posebnih primerih.
VARSTVO PRI DELU IN ZAŠČITNA SREDSTVA je posebna določba kolektivne pogodbe, ki je v praksi najbolj grobo kršena, kljub vsem predpisom in ukrepom. Kolektivna pogodba polaga veliko pozornost ravno 'tej določbi, saj je tako za delavca kot za delodajalca velikega pomena. Naštevanje vseh sredstev in preventivnih ukrepov za varne delovne pogoje ki osebno varnost delavcev pri delu od strani delavca in delodajalca, pa zagotavlja večji delovni uspeh in s tem tudi večji ustvarjeni dohodek. Zato je dolžnost delavca, da z vso resnostjo opravlja svoje delo. Pri tem pa mora upoštevati vse predpise, uporabljati varnostna sredstva in naprave, pazljivo ravnati z njimi in jih vzdrževati.
Delavec je dolžan, da na vse pomanjkljivosti, ki jih opazi pri svojem delu na sredstvih in napravah, takoj opozori delodajalca. Primeri so, da delodajalci ne izpolnjujejo predpisov o varstvu pri delu. Inšpekcija dela bo v prihodnje ugotavljala, kakšno je resnično stanje na terenu in ali delavci in delodajalci spoštujejo predpise o varstvu pri delu in sredstvih ža delo, s katerimi zagotovi delavcu vame delovne pogoje in njegovo osebno varnost pri delu.
O PRENEHANJU DELOVNEGA RAZMERJA določa posebna določba kolektivne pogodbe, ki je za delavca še posebno pomembna, kajti kršenje te določbe ima za posledico, da ostane delavec in njegova družina brez materialnih sredstev za preživljanje. Zato je torej določbi potrebno posvetiti še posebno pozornost. V praksi se pojavlja precej nejasnosti in nepravilnega tolmačenja posameznih določb in nepravilnega razumevanja odnosov med delavci in delodajalci. Delavci največkrat zapuste delo brez poprejšnjega obvestila ali sporazuma z delodajalcem. Delavcu ni poznan postopek o prenehanju dela. Delavec ne ve, da lahko ob vsakem času brez obrazložitve, seveda pismeno, odpove delovno razmerje. MORA pa ostati na delu še toliko časa, kolikor je določeno v delovni pogodbi (mesec, dva meseca, tri mesece ali več).
V	praksi se pojavljajo tudi problemi, ko je delavec nepismen. Delavec ni seznanjen z vsebino delovne pogodbe. Domnevamo, da so primeri, ko delavec podpiše delovno pogodbo in ne ve, kaj vsebuje. So primeri, ko delavec izjavi: »Kaj pomaga tisto pisanje v delovni pogodbi, če pa delodajalec tistega sploh ne spoštuje.«
Delodajalec pa ne more ob vsakem času odpovedati delovnega razmerja delavcu. Vsaka odpoved delovnega razmerja delavcu MORA biti pismena in brezpogojno obrazložena. Sklicevati se mora na Zakon in Kolektivno pogodbo, torej mora biti zakonsko utemeljena, sicer je neveljavna.
Nanizali smo najpomembnejše in v praksi največkrat kršene pravice delavcev.
Na koncu še to. Od 118 delavcev, ki imajo že registrirane delovne pogodbe, 27 delavcev ali 24‘°/q odpade na tiste, ki še niso dopolnili 18 let starosti. To število narašča v korist mladine.
V	občini je tudi primer, da prejema gospodinjska pomočnica samo 25% dohodka v denarju, drugi del
osebnega dohodka pa se ji upošteva v hrani in stanovanju. Kolektivna pogodba pa določa v 39. členu, da osebni dohodek, ki ga delavec prejema v denarju, ne sme biti manjši od 50 %.
Število delavcev, ki se zaposlujejo v zasebnem sektorju, narašča predvsem v gradbeništvu, mizarstvu, zidarstvu, tesarstvu pa tudi v kovinski in plastični galanteriji.
Kljub vsem težavam, ki smo jih imeli pri registraciji delovnih pogodb, smo v medobčinskem merilu med najboljšimi oziroma med tistimi občinami, ki imajo največ sklenjenih delovnih pogodb po novih predpisih. To so nam zatrdili na Medobčinskem odboru sindikata storitvenih dejavnosti v Celju.
Če smo že med najboljšimi, potem se potrudimo, da bomo to priznanje res zaslužili, zato prosimo in pozivamo vse tiste obrtnike, ki še niso sklenili delovnih pogodb z delavci in jih predložili v registracijo, da to takoj storijo. Sicer imamo možnost uporabiti tudi sankcije (44. člen Zakona), vendar teh ne bi radi uporabili. V skrajnem primeru se bomo posluževali tudi teh.
Zaradi teme v zapor
Bilo je leta 1943. Marsikdo je že bil vojne in nasilja sit. Največja želja je bila, da bi bil zopet mir. Zato je tiste čase rad vsak prisluhnil vsaki najmanjši novici, čeprav ni imela nobene osnove. Stari ljudje so radi prerokovali. Za vir prerokovanja so uporabljali šenbiljine knjige, sveto pismo, zvezdo repatico itd. Tudi Špehov oče iz Rogatca je bil eden izmed znanih prerokov o bodočno-
Zgornji Špeh, n. v. 1168 m. Po starih virih obstoja domačija od 1426. leta
sti. Rad je bral stare knjige — najraje sveto pismo. Bližala se je Velika noč. Tedaj so ljudje prerokovali vsemogoče in nemogoče stvari, Ena izmed glavnih napovedi je bila takrat, da bo za Veliko noč dalj časa tema, predvsem od Sv. Jurija do Velike noči. Nekateri so napoved vzeli resno in s strahom pričakovali Sv. Jurija in Veliko noč, drugi pa zopet drugače.
Seveda so ta senzacionalna prerokovanja prišla na ušesa tudi nemški policiji v Lučah. Začeli so poizvedovati za prerokom in kaj kmalu se je Špehov oče znašel za zapahi v Celjskem Piskru. Za tiste čase Pisker ni bil za šalo, tudi prerokom niso prizanesli. Med formalnimi vprašanji med zasliševanjem je gestapovec hotel zvedeti tudi za očetovo višino. Oče pa je razumel vprašanje, kako visoko je na Špehovem, pa jim je odgovoril 1163 metrov. Gestapovec si je mislil, da se oče norčuje, zato ga je nahrulil in mu zagrozil, da naj se ne norčuje. Seveda o tej pomoti sta se kmalu sporazumela. Nato je prišlo vprašanje kaj je prerokoval. Špehov oče pä je ponovno trdil, da je ljudem pripovedoval samo to, da bo tema od sv. Jurija do Velike noči. In ko jim je dopovedal, da je bil Sv. Jurij 24. aprila, Velika noč pa 25. aprila in med tema dvema dnevoma dejansko tudi tema, so gestapovci spoznali, da Špehov oče ni lagal.
Za resnično napoved pa je Špehov oče sedel teden dni med zidovi Celjskega Piskra.
Po pripovedovanju špehovega očeta napisal
Anton Ikovec
MONTE BONDONE
Krajši reportažni zapis z zanimive ekskurzije
Čeprav nekoliko pozno, pa vendar še vedno v času, ko na smučiščih našega smučarskega centra na Golteh smučarji uživajo ob smučanju na lepih smučiščih, v tej številki Savinjskih onvic objavljamo krajši zapis o strokovnem izletu skupine delavcev Gostinskega podjetja Turist in Avtoturističnega podjetja Izletnik Celje v zimsko turistični center blizu TRENTA.
Strokovne ekskurzije se je udeležilo precejšnje število gostincev in žičničarjev iz Golt ter gostincev iz našega gostinskega podjetja Turist. Za vse udeležence te ekskurzije, bilo nas je za poln avtobus je ogled tega centra pomenil mnogo. Imeli smo priložnost videti prostrana smučišča in še marsikaj, kar pri nas ni tako uspešno urejeno.
Del udeležencev strokovne ekskurzije pri ogledu smučarskega centra nad Lavisom. V ozadju vršači skupine Brenta — Dolomiti
Avto-cesta Meštre—Milano. Naša pot se je tu odcepila na desno proti gorskemu prelazu Brener do mesta Trento
Prvi krajši počitek ob avtocesti
Ogled smučarskih terenov v smučarskem centru MONTE BONDONE Smučišča v tem centru so zelo obširna. Na njih deluje 14 žičniških naprav
Pogled navzdol iz gondolske žičnice na DELLA PAGANELLA, ki nas je popeljala iz Lavisa na višino 2098 metrov. Zanimivost te vožnje je v tem, da smo 2000 m višinske razlike prevozili v desetih minutah
Hubert Herček
FLUOROGRAFSKA AKCIJA
V OBČINI MOZIRJE 00 14. DO 20. MAJA
Zdravstvena služba bo s fluoro-grafiranjem — z rentgenskim slikanjem prebivalcev starih nad 24 let, dobila sliko o zdravstvenem stanju njihovega prsnega koša. Tako se odkrivajo obolenja pljuč, srca in velikih žil. Najpomembnejši obolenji, ki jih množična fluorografska akcija pravočasno odkrije, sta tuberkuloza in pljučni rak.
Med poglavitne naloge boja proti tuberkulozi prištevamo pravočasno odkrivanje tuberkuloznih bolnikov. Čim hitreje uspe zdravstvena služba odkriti tuberkulozna obolenja v pljučih, v čimzačetnejšem razvoju se bolezen začne zdraviti, tem hitreje se vsak bolnik ozdravi brez oslabitve delovne sposobnosti in se zato tem hitreje vrne v proizvodnjo. Prepozno odkrivanje povzroča zlasti med kmečkim prebivalstvom visoko umiranje za tuberkulozo, med industrijskim prebivalstvom pa ustvarja rezervoarje kroničnih invalidov.
Rak takorekoč sleherno leto terja nič koliko človeških življenj. Zato ni prav nič presenetljivega, da so v statistiki vzrokov smrti rakave bolezni neposredno za boleznimi srca in ožilja. Tudi je rak dostikrat vzrok, ki neredko izzove nenavadno hude čustvene reakcije, katerim se mnogo ljudi najrajši izogne. Pogosto namreč štejejo raka skoraj po krivici za neozdravljivo bolezen. Zaradi tega veliko ljudi umrje in brez potrebe trpi, iker se zavoljo nepoučenosti ali nespametnega strahu prepozno odločijo, da bi zdravnika vpraš!]i za nasvet. Pljučni rak je druga najpogostejša vrsta raka pri moških (19 %) in je najpogostejši med 40. in 60. letom, in to predvsem pri kadilcih. Pravočasno odkritje raka na pljučih je odvisno izključno od pravočasnega rentgenološkega pregleda. Rak lahko mesece in mesece raste, ne da bi bolnika v dovoljni meri opozoril na to, da se spontano zateče na zdravniški pregled. Prav zato je kaj značilno, da množična fluorografija vse pogosteje preseneti navidezno zdravega človeka z odkritjem rakastega obolenja.
Pri zadnji fluorografski akciji v občini Mozirje je bilo odkritih 54 tuberkuloznih obolenj, 9 tumorjev, 865 obolenj srca in ožilja ter 365 raznih drugih obolenj.
Fluorografski pregledi prebivalstva postanejo koristni šele tedaj, če se pregledu odzove celotno prebivalstvo. Izkušnje povedo, da se prav v tistem številu prebivalstva, ki se ne udeleži akcije skriva največ obolenj. To so običajno 'ljudje z nizko zdravstveno prosvetljenostjo, ki žive v slabih higienskih razmerah in navadah in se zelo poredko zatekajo na različne zdravniške preglede.
Praviloma je fluorografija namenjena prav temu sloju prebivalstva, četudi se nova obolenja odkrivajo tudi pri ljudeh, ki so sicer pod redno zdravniško kontrolo.
Akcija je obvezna za vse prebivalstvo v občini, ki so rojeni 1949. leta in preje. Pregledu se morajo podvreči tudi osebe, ki so že pod kontrolo protitukerkuloznega dispanzerja. Prav tako se morajo slikati tudi vsi drugi bolniki, ki so sicer pod stalno zdravniško kontrolo, a so sposobni, da pridejo na kraj slikanja. Oproščeni so slikanja le bolniki, ki so vezani na postelje in za katere izda opravičilo krajevni zdravnik. Prav tako se priporoča, da se oprostijo nosečnice, vendar naj se zglasijo na kraju slikanja zaradi evidence. Mladina pod 24. leti
ni zajeta v akcijo, ker se v tej dobi odkriva zelo malo skritih obolenj; pri otrocih pa pregledi niso koristni, ker je slika pljuč iz tehničnih razlogov premajhna za razpoznavanje rentgenoloških sprememb.
Akcija bo organizirana po krajih in bodo vsi obvezniki prejeli osebno vabilo z navedbo kraja in natančnega časa slikanja. Poleg tega bo v prihodnjih Novicah še objavljen urnik za celo občino. Če se zaradi opravičenega vzroka slikanja ne bi mogli udeležiti na določenem kraju, bo zadnji dan namenjen izrecno za opravičene zamudnike. Vsekakor pa je na fluorografiranje nujno potrebno prinesti s seboj vabilo, oziroma poziv, ki ga je treba predložiti evidentičarju.
Franc Steiner
Skozi viharje svetovnih vojn
Bilo je 4. oktobra 1911, ko je Alojz prvič oblekel vojaško uniformo. Dve leti je služil v 10. kompaniji 87 regimenta v Puli. Tretje leto pa je bil dodeljen k regiment komandi za li-tografa. Temu delu se je kmalu privadil in priučil. To je delal do začetka I. svetovne vojne, ko je postal kurir in proti koncu julija 1914 odšel z regiment štabom. Kasarno so izpraznili, inventar pa odpeljali v Celje. Šestindvajsetega avgusta 1914 je bil regiment, ki je pripadal 3 koru v Galiciji pri mestu Hrastnik. To je bilo malo mestece na ravnini. Rusi so imeli svojo vojsko pripravljeno in dobro maskirano v strelskih jarkih. Avstrijsko vojsko so spustili v bližino in jo napadli z vsem orožjem, ji zadali hud udarec, razbili in pognali v beg. Pri Grodeku se je regiment ponovno zbral, ko pa so dobili še pomoč, so 8. septembra ponovno napadli. Toda premoč Rusov jih je zopet vrgla nazaj. Morali so se umakniti na Karpate. Tam je regiment preživel zimo v planinah. Napravili so si utrdbe in rove. Večkrat so jih Rusi napadli, vendar brez uspeha.
Spomladi 6. maja 1915 je regiment začel z ofenzivo proti Rusom, jih potisnil onstran Lvova preko reke in tam se je ustavilo. Junija 1915 je bil regiment premeščen v Italijo. Sprva se je regiment ustavil na Občinah in ko je dobil pomoč je odšel na Doberdob, kjer so ostali do decembra. Ves čas so se branili in odbijali italijanske napade. Decembra pa so bili zopet premeščeni na Sant Gabriele. Tedaj je Alojz dobil dopust. , Ko je prišel po končanem dopustu v Celje je dobil novo razporeditev, kot litograf pri bataljonski komandi v Celju. Regiment pa je bil tisti čas v Tirolah. Leta 1917 je Alojza zopet potegnila k Pijavi 12. ofenziva. Italijani so se morali umakniti onstran Pijave in se tam ustavili. Od časa do časa so se spopadli in čakali na bližajoči konec vojne. Tedaj je Narodno Viječe zaprosilo generala Boraje-viča, po rodu Hrvata in vnetega Avstrijca, da bi se avstrijska armada umaknila. Borajevič ni sprejel prošnje (ali ultimata), avstrijska vojska pa je bila prepuščena sama sebi. Oficirji so začeli zapuščati svoje položaje in se odpeljali z avtomobili na vse strani, regiment pa se je brez 'prave komande pomikal proti Gorici. Dnevno so prepešačili po 40 km.
V Kormonsu so regiment pričakali jugoslovanski parlamentarci in zahtevali brezpogojno kapitulacijo in predajo orožja. Vojaki, siti štiriletne vojne, sestradani in povrhu vsega «e brez komande, so odvrgli orožje. Le madžarski regiment ni hotel položiti orožja in je odšel z orožjem dalje. V Domžalah se je del slovenskega regimenta ločil od glavnine. Eni so odšli proti Celju, drugi po najbližji poti proti Savinjski dolini, vsak na svoj dom.
Komaj se je Alojz nekoliko opomogel in prilagodil civilni obleki, že je zopet maja 1919 oblekel vojaško obleko in odšel na koroško fronto kot Majstrov borec. Tudi tam ni uspel. Zaradi interesnih sfer velikih sil se je moral Alojz ponovno umakniti iz Slovenske Koroške.
Alojz PLESNIK, Pogorevčki oče iz Podvolovjeka
Doma si je ustvaril družino in začel kmetovati na svojem domu na Pogorevcu v Podvolovljeku.
Prišlo je leto 1941. Alojz je bil takrat tudi cerkveni ključar v Lučah. Cerkev je imela takrat veliko zalogo hrane — »berne« (cerkveni davek
kmetov). Da ne bi Nemci dobili in zaplenili to hrano so jo delno poskrili. O vsem tem pa je vedel tudi petokolonaš Hinko Blajer in obvestil nemško oblast. Zato je bil Alojz klican na policijo in moral je oditi z njimi v župnišče. Tam so našli knjigo o »bemi«. V tej knjigi je bilo vpisano kdo je že vplačal ali ne. V blagajni je bilo tudi nekaj denarja. Nemci so pobrali kar so našli. Tudi vina je bilo precej v sodih, tega so odpeljali v gostilno. K sreči pa Blajer tudi ni vedel za vse, ker so ljudje že poprej odnesli in poskrili.
Alojz je bil že leta 1941 na seznamu za izselitev, ker je bil Koroški borec. Ker pa je bil tudi v avstrijski vojski je znal tudi nemški jezik, zato so ga s pomočjo Bleierja postavili za Orztbauernfihrerja. Pri Nemcih je dobil nekaj zaupanja, zato so ga domačini v vseh perečih zadevah prosili za pomoč. Če se je dalo jim je ustregel in mnogokrat Nemce tudi prelisičil, da niso dobili partizanov, ali morda katerega zaprli. Ko je bila Zgornja Savinjska dolina od 31. julija 1944, do decembrske ofenzive občasno osvobojena, so v Podvolovljeku takrat delovale partizanske bolnišnice. Zato so intendantje bolnišnice v jeseni pripravili in založili skladišča z razno hrano. Pri Alojzu so si uredili skladišče v hlevu. To skladišče so založili s kolerabo, korenjem, krompirjem in belo repo. Tega je bilo veliko, vse skupaj pa so zakrili s slamo. Ko so se v januarju 1945 pri Riherju in okolici utaborili domobranci, je bil med njimi tudi partizan-dezerter, ki je vedel za zaloge hrane in izdal. Domobranci so prišli ponjo in jo odpeljali. Nekaj pa so jo tudi Nemci.
Letos bo Alojz dopolnil 83 let. Želim mu še mnogo zdravih let.
Anton Ikovic
ŽELJA
Želim si modro nebo, ne želim si temnega, sivega neba. Jasnost hočem, hočem modrino, nežnost hočem, ki daje jo srce.
Toda tu sta le veter in dež — le kaj mi hoče storiti ta temni dež, zaka mi je vzel to modro, modro,
nebo,
zakaj mi je vzel to modro, modro,
vodo?
Ladka Prebil osnovna šola Luče — literarni krožek
ŽELIM SI
novo Solo
Prvič je prišel v šolo. Pripeljala ga je mama. Bil je majhen in šibak fantek. Na moderni in lepi šoli v Kranju je končal tretji razred. Sedaj je bil tukaj in plašno se je oziral po garderobi z majhnimi policami za čevlje. Bil je zelo presenečen. Potem je odšel v razred in se usedel za staro popisano klop.
Učilnica je bila majhna in v njej je bilo stisnjenih veliko klopi. Začuden je ugotovil, da tu sploh nimajo telovadnice in da telovadijo v tesnem razredu.
Zaželel si je, da bi se lahko vrnil v prejšnjo šolo.
Metulj Silvo LUCE
OBČANI
GORNJESAVINJSKE DOLINE
GLASUJMO
lepšo prihodnost in večje znanje naših otrok
VABIMO VAS, DA SE UDELEŽITE REFERENDUMA ZA KRAJEVNI SAMOPRISPEVEK ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMA IZGRADNJE OSNOVNIH ŠOL IN PROSTOROV ZA OTROŠKO VARSTVO,
KI BO V NEDELJO, 15. APRILA 1973
Skupščina občine in družbeno-politične organizacije
!
♦
:
:
♦
i
:
:
:
V Lepi njivi bo v prihodnjih letih zrastla nova šola. Za njih, ki sedaj čutijo problem neustrezne šole še ne bo nič izboljšanega. Na boljšem bodo šele njihovi nasledniki, tega pa se vsi skupno veselimo.
0 DEJAVNOSTI ŠTUDENTOV
Klub zgornjesavinjskih študentov je organizacija Zveze študentov Jugoslavije na Univerzi in višjih šolah v Ljubljani ter Mariboru in združuje vse študente občine Mozirje. Ustanovljen je bil leta 1961 na pobudo ZŠJ in nekaterih študentov naše občine, ki so takrat obiskovali višje šole in univerze v Ljubljani.
Delo kluba obsega dejavnosti, ki so v korist študentom in zainteresiranim družbenopolitičnim ter delovnim organizacijam in ima naslednje naloge:
—	skrbi za seznanjanje študentov z gospodarsko in družbenopolitično problematiko občine,
—	skrbi za socialno-ekonomski položaj študentov,
—	sodeluje z družbenopolitičnimi organizacijami pri reševanju skupnih problemov,
—	organizira posvetovanja z gospodarskimi organizacijami o štipendiranju in kadrovski politiki,
—	organizira kulturno-družbeno življenje članov kluba,
—	preko Občinskega komiteja ZMS Mozirje skrbi za povezavo s srednješolci in z mladino občine Mozirje.
Tudi v letošnjem šolskem letu je bila sklicana skupščina, katere se je udeležilo precejšnje število članov kluba, predstavniki ZMS Mozirje, SZDL Mozirje, OK ZK Mozirje ter nekaterih drugih študentskih klubov.
Skupščina je razrešila dolžnosti prejšnji odbor in izvolila novega. Predsednik kluba je (že drugo leto) absolvent ekonomske fakultete v Ljubljani, tovariš Jože Tlaker.
Skupščina je sklenila, da bo poizkušala odpraviti nekatere nerešene probleme iz lanskega leta, zadala pa si je tudi nove naloge, katerih uresničitev je pogoj za zdrav obstoj in delovanje tega kluba.
1.	Organizacija prireditve tradicionalnega »brucovanja« je bila v zadnjih letih že kar ogrožena. Problem je bil ustrezen prostor za prireditev. Brucovanje naj bi bilo elitna prireditev, zato bo že potrebno najti kaj primernejšega kot »Vrbje« na Ljubnem (kot je bilo to predlanskim).
2.	Sodelovanje z mladino naj bi se
okrepilo. Premalo je udeležiti se sestankov. Predstavnik ZMS Mozirje tovariš Cajner Miloš je povedal, da se krivda za dosedanje plitko sodelovanje lahko razdeli na obe organizaciji in da bo prizadevanje samo ene premalo za uspešno sodelovanje.
3.	Razširiti je treba sodelovanje z drugimi študentskimi klubi. Predvsem naj bi nadaljevali s sodelovanjem z najbližjim Koroškim klubom študentov, ki so pokazali interes za sodelovanje.
4.	Organizacija vsakoletnega pohoda ob pomembnem praznovanju je tudi v letošnjem programu.
5.	Klub zgornjesavinjskih študentov se je v zadnjih letih zelo razširil. Pridobiti bo treba nekaj točnih številčnih podatkov ter analizirati kadrovski sestav študentov. To bo mogoče s posebno anketo, ki je že v teku.
6.	Pripraviti bo treba nekaj športnik ekip (v šahu, igre z žogo ter smučanju), ki bi nastopile v imenu kluba.
7.	Zbrati bi bilo treba približne in-
formacije o potrebah po kadrih v občini.	Pepi Miklavc
VESTI IZ »GLIN«
Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesne industrije je priredilo predavanje za svoje člane in člane društva ekonomistov. Tema predavanja je bilo računalništvo. Predavala sta strokovnjaka za računalništvo in sicer dipl. ing. Pehani iz RRC in dipl. oec. Šulman iz KGP Kočevje.
»GLIN« sta obiskala v preteklih dneh generalni direktor Ljubljanske banke tovariš Rotar in pomočnik generalnega direktorja tovariš^ Jamar. Pogovarjali so se o finančnih problemih podjetja in pa tudi o našem nadaljnjem razvoju.
V februarju je imel centralni delavski svet in centralni svet lastnikov gozdov pri »GLIN« Nazarje sejo, kjer so obravnavali zaključni račun podjetja za leto 1972.
Osnovna organizacija ZK je obravnavala problematiko ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela in druga vprašanja.
DEŽURNE SLUŽBE V OBČINI
ZDRAVNIK:
Od 9. 4. 1973 od 7. ure do 16. 4. 1973 do 7. ure — Dr. Franc URLEP, Gornji grad.
Od 16. 4. 1973 od 7. ure do 23. 4. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 23. 4. 1973 od 7. ure do 30. 4. 1973 do 7. ure — Dr. Emil SPRAJC, Ljubno ob Savinji.
Od 30. 4. 1973 od 7. ure do 7. 5. 1973 do 7. ure — Dr. Ivan BUT, Mozirje.
Od 7. 5. 1973 od 7. ure do 14. 5. 1973 do 7. ure — Dr. Franc SIRKO, Mozirje.
ŽIVINOZDRAVNIK:
15.	4. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
22.	4. 1973 —.Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
27.	4. 1973 — Drago LuKAN, dipl. vet., Gornji grad.
29.	4. 1973 — Tone RESNIK, dipl. vet., Mozirje.
1. in 2. 5. 1973 — Jože MERMAL, dipl. vet., Ljubno ob Savinji.
6.	5. 1973 — Drago LUKAN, dipl. vet., Gornji grad.
»Savinjske novice izhajajo mesečno — izdaja SO in delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HER-CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, tel. Mozirje 83040 in 83030 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji: AERO kemična in grafična industrija Celje
Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-2/72 z dne 24. 11. 1972).