Glavna in odGovorna urednica: 
Ana Žlicar 
uredniški odbor: 
Blaž Bajec, Simona Borštnar, Breda Brezovar Goljar, Jasminka Cišic, Amela Duratovic Konjevic, Nataša Elvira Jelenc, Irena Oblak, Lili Sever, Andreja C. Škufca Smrdel, Mojca Vivod Zor, Mirjam Zalar Ribic. 
lektorirala: 
Mojca Vivod Zor 
FotoGraFija na naslovni strani: 
Sašo Kocevar – Vijolicno osvetljen Ljubljanski grad ob svetovnem dnevu raka trebušne slinavke 
oblikovanje in racunalniška postavitev: 
Ida Demšar, Design Demšar d. o. o., Škofja Loka 
tisk: 
Tiskarna Present d. o. o., Ižanska 383, Ljubljana 
naslov uredništva: 
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije, Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 430 32 63, 041 835 460, Faks: (01) 430 32 64 E-pošta: dobslo@siol.net http://www.onkologija.org 

poslovni racun: 
0201 4001 5764 598 

Revijo OKNO izdaja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije in izhaja 
dvakrat letno. Naklada 7000 izvodov. 
Prva številka je izšla julija 1987. Revija je brezplacna. 

Vsebina 
UVODNIK  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 
PISMA BRALCEV  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 
POGOVARJALI SMO SE  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 
Besede so kot krplje za pot življenja – Pogovor z Gabi Cacinovic Vogrincic je pripravila Breda Brezovar Goljar ....................................... 4 
STROKOVNJAKI GOVORIJO  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 
Še malo o medicinski konoplji – 
prim. Josipina Ana Cervek, dr. med., 
in Vesna Cervek, dr. med. ................................... 10 
Ob dogodku Na sticišcu: Paliativna oskrba in onkologija – 
dr. Maja Ebert Moltara, dr. med. ............................. 14 
Bolniški stalež in invalidske komisije pri bolniku z rakom –
Alenka Nadler Žagar, dr. med. ............................... 16 
Najava izobraževalne knjižice o rastlinskih pripravkih 
pri onkoloških bolnikih ..................................... 19 
Stereotakticno obsevanje jetrnih tumorjev – 
doc. dr. Irena Oblak, dr. med., 
in asist. mag. Ajra Šecerov Ermenc, dr. med. ................... 

PRICEVANJA  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21 
Dušan Silni – Jadranka Vrh Jermancic ........................ 21 Zakaj verjamem v psihoterapevstko podporo – Ksenija Zor, specializantka TA ............................... 24 Moje crne in bele ptice – Darja Avsec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 
OTROŠKI KOTICEK  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28 
NOVOSTI V ONKOLOGIJI  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 
Uvedba nove nuklearnomedicinske metode za diagnostiko nevroendokrinih tumorjev na kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana – doc. dr. Katja Zaletel, doc. dr. Luka Ležaic, dr. Petra Kolenc Peitl, Aljaž Socan, mag. farm. ..................................... 30 Novo orožje pri iskanju najbolj primernega zdravljenja raka – doc. dr. Martina Vrankar . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32 
DUHOVNI KOTICEK  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 
Cudežna beseda hvala – dr. Polona Gradišek ................... 33 

ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 
Deset korakov do zdrave in urejene prehrane .................. 35 
Pravi moški z zdravjem zacne na krožniku – 
Breda Brezovar Goljar ...................................... 
Jedi brez glutena – Majda Rebolj, strok. uciteljica kuharstva ...... 43 

MISLI ZA ZAMISLI  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 45 
PRIPOROCAMO BRANJE  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 46 
Dnevi zavrženosti – Mojca Vivod Zor ......................... 46 Kako brati samega sebe? – Z Brankom Gradišnikom se je pogovarjala Mojca Vivod Zor.  .... 47 Belo se pere na devetdeset – Mojca Vivod Zor .................. Genialna prijateljica – Mojca Vivod Zor ....................... 52 Stara mama v koprivah – Breda Brezovar Goljar ................ 52 Novo pri društvu – Nataša Elvira Jelenc ....................... 53 
IZ ŽIVLJENJA DRUŠTVA  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54 
PO SVETU  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 66 
OBVESTILA  . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 67 



Spoštovani bralci in ustvarjalci Okna! 
V 
sake poti je enkrat konec. Ne nujno na cilju in ne nujno na koncu. Tokratna številka Okna naznanja, da se je dolgoletna urednica Okna Marija Vegelj Pirc odlocila, da je njene poti z Oknom konec. 32 let živeti z Oknom, stopati z njim po poteh, ki so vodile do bralcev, s spoštovanjem do njihovih skrbi in bolecine, je neprecenljivo in si zasluži vse priznanje. Vsaka šte­vilka se je odlikovala s kakovostno vsebino in sijajnim Uvodnikom. Ampak, kot sem zapisala, se pot lahko konca že pred ciljem ali pa preden je potovanja konec. Naj mi bo dovoljeno upati, da tudi Marija še vedno vidi cilj in da še vedno vidi del neprehojene poti. Iskreno verjamem, da bomo tisto še neprehojeno pot Okna stari in novi sodelavci uspešno nadaljevali in da bomo skupaj z bralci tudi v prihodnje ustvarjali vsaj tako kakovostno Okno, kot je bilo do sedaj. 
Moj prvi uvodnik. Ja, sploh prvi, nikoli ga še nisem pisala. Zavedam se, komu je Okno namenjeno, zato vas vabim, da svoja okna odprete Oknu, da ga soustvarjamo skupaj. Sporocite nam, kako dojemate naše Društvo v vašem okolju, kaj želite izvedeti in kaj želite brati v društvenem glasilu, kakšen je pogled z vašega okna na naše poslanstvo, na naše delo in na to, kar nas druži. In ne pozabite niti na tisto, kar vas ne veseli. Skrb za to, kar si želite vi, je naša najpomembnejša skrb, zato nas opozorite na teme, o katerih želite izvedeti vec. 
Vsem bralcem in ustvarjalcem Okna želim v novem letu vse dobro. Da bi znali poiskati tiste drobne radosti, ki življenju dajejo smisel in prispevajo k zadovoljstvu vsakogar izmed nas. 
Ana Žlicar, glavna in odgovorna urednica 
SpOštOvani SOuStvarjalci revije OknO! 
Mineva skoraj 25 let, odkar sem se sama srecala z rakom in zacela prebirati Okna. Revija Društva onkoloških bolnikov Slovenije Okno je tedaj nastajala v kletnih prostorih brez oken. Pripravljali so jo ljudje, ki so znali – in še vedno znajo - »gledati tudi s srcem«. V obdobju, ko se ljudje srecajo z diagnozo raka, se mar­sikomu zdi, da so se mu zaprla vsa okna življenja. Potem pa v to temino, morda sprva obotavlji­vo, posije žarek upanja. Clovek pomisli na to, da morda le še ne bo treba umreti. »Morda bom zmogel premagati bolezen, morda mi bodo vsaj podaljšal življenje?« Upanje, razumevanje za probleme in vprašanja, ki tarejo obolelega in njegove bližnje, spodbude v težkih trenutkih, ko ljudi preplav­ljata strah in obup – to sem tedaj že pred 25 leti našla na straneh Okna, ko sem ga prvic odprla. Vsakic pri prebiranju prispev­kov tudi sedaj izvem kaj novega. 
ko odprem tedaj zaprta polkna svojega »življenjskega okna«, ne bi vec prebirala Okna. Spoznala sem, da ima vsak clovek svojo usodo, da se vcasih kako okno mora zapreti, ker sta taka njegova usoda in naravni zakon življenja. Srecala pa sem tudi mnogo ljudi, ki so mi zmogli in znali pomagati, mi obogatili in še bogatijo moje življenje. 
V vseh teh letih sem spoznala, da skoraj ne poznam družine, ki se še ne bi bila srecala z izkuš­njo raka. Vsaka družina je po svoje prizadeta, vsaka se bori po svoje, v vsaki bi radi pomagali tudi svojci in prijatelji, pa mno­gokrat ne vedo, kako. Marsikatero vprašanje, s katerim oboleli ne želijo obremenjevati že tako prevec obremenjenega medi­cinskega osebja ali svojih doma­cih, najde odgovor prav v Oknu. Marsikatero upanje se vzbudi pri prebiranju pricevanj bolnic in bolnikov! Ljudje pomislimo, da bo morda uspelo tudi nam in našim, ce je nekoc že njim! Nova 

PISMA BRALCEV 

Najbolj pa se spominjam, kako željno sem, zlasti prva leta, prebi­rala rubriko Pricevanja, v kateri sem spoznavala, da rak ni le smrt, ampak tudi življenje. Življenje s posebno življenjsko izkušnjo, ki lahko obolelemu in njegovim veli­ko vzame, pa tudi mnogo da. 
Vse bolj se zavedam, da brez pomoci svojih domacih, vseh ljudi, s katerimi sem se srecevala v teh letih, stroke, narave, okolja in tudi svoje lastne volje, da na širo-
Foto: Janez Skok 
odkritja na podrocju onkološke­ga zdravljenja, nasveti za zdra­vo življenje, novice iz življenja društva in marsikateri odgovor najdejo v prispevkih v Oknu, le odpreti ga morajo in prebrati, kar jih zanima, ali pa si ogleda­ti njegovo razlicico na spletu. Verjamem, da bodo vse to našli tudi v naslednjih Oknih. 
Priznam, da mi je vcasih res težko, ko slišim kako kdo posploši vse, kar se je dogajalo in se dogaja z besedami: »Nic ni narejenega, vse je brez zveze!« Res je, vse se premika v zdravstvu in v sploš­nem prepocasi in to posebno za tiste, ki se sedaj soocajo s stiska­mi zaradi raka in drugih bolez­ni, z brezposelnosjo in revšcino. Mnogi pa vemo, da se je kljub vsemu v teh letih za bolnice in bolnike, ki so se že pred vec kot desetimi, dvajsetimi leti sooca­li z rakom, naredilo marsikaj, o cemer so oni sami, zdravniki in medicinsko osebje lahko tedaj samo sanjali. Zloglasnih oddelkov A in B ni vec. Obnovljena stavba C in novi oddelki D, E in H kljub napakam in pomanjkljivostim nudijo boljše pogoje zdravljenja. K sreci se je izboljšalo še marsi­kaj drugega in v zdravljenju raka dosegata stroka pa tudi ozavešce­nost bolnikov zavidljive rezultate! Vse vec je preživelih, vse vec je vsaj delno zazdravljenih in rak ne velja vec za smrtno, ampak za kronicno bolezen, s katero se je treba nauciti živeti. Mnogo so v teh desetletjih naredili zdravljeni bolniki in bolnice, prostovoljke in prostovoljci, ki so se organizirali v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije in drugih novo nastalih društvih. Moja pot se je zacela in ostala povezana predvsem z vseh podrocjih in sreco na vseh Društvom onkoloških bolnikov življenjskih poteh! Ljudje imamo Slovenije in tudi z Oknom. Veseli res nešteto razlogov za življenje. me, da društvo deluje in si na 
Kristina Bajec 
vseh podrocjih prizdeva nadalje­vati delo svojih predhodnikov. Program Pot k okrevanju, akcije Glave gor, vsa Kolesa življenja, 
SpOštOvanO 
Rožnati oktobri, dnevi prosto­
ureDništvO revije 
voljstev, Pravi moški in Zakorakaj 
OknO, 
k zdravju izpricujejo, da znajo mladi in starejši bolniki, njihovi s tem kratkim zapisom bi rada svojci in prijatelji, znanci, stro­izrekla iskreno zahvalo prostovolj­kovnjaki in mediji stopiti tudi ki Marti, ki me je po prestanem skupaj in pomagati. Morda teh prvem ambulantnem pregledu na misli ne bi pisala, ce ne bi bila Onkološkem inštitutu Ljubljana pred leti v casu bolezni in sti­opogumila s prijazno besedo ske naletela na ljudi iz Društva in z izvodom vaše revije Okno. 
onkoloških bolnikov Slovenije! 
Društvu onkoloških bolnikov 
Mnogih sedaj že ni vec ali so jih Slovenije cestitam za posreceno poklicale drugacne zadolžitve izbiro prostovoljk in za izdajanje in življenski izzivi, ste pa drugi, glasila, ki informira in povezuje. 
ki nadaljujete njihovo delo. Od srca vam želim uspešno delo na Darja Mazi Leskovar 
vaBilO k aktivneMu SODelOvanju 
pri reviji OknO 

Spoštovani bralci! 
Revija Okno tudi z novim uredništvom ohranja svoje poslanstvo v informiranju in povezovanju clanov našega društva ter drugih bralcev in podpornikov. Z vsebino casopisa se vam želimo še bolj približati, zato vas vabimo, da aktivno sodelujete pri njenem ustvarjanju. Veseli bomo vseh prispevkov, pa tudi vaših odzivov, mnenj in predlogov za dodatno obogatitev revije. Vabimo vas tako k pisanju prispevkov kot tudi k odpiranju tem in vprašanj, 
o katerih želite, da o njih pišemo v Oknu. 
Svoje prispevke in mnenja lahko pošljete na elektronski naslov dobslo@siol.net ali po navadni pošti na naslov Društvo onko­loških bolnikov Slovenije, Poljanska c.14, 1000 Ljubljana. 
Prispevkov ne honoriramo, rokopisov ne vracamo, strokovnih clankov ne recenziramo – za vse navedbe odgovarja avtor sam. Vse delo pri Oknu je prostovoljsko – brezplacno. 
PISMA BRALCEV 

BeSeDe SO kOt krplje Za pOt Življenja 
V 
Društvu onkoloških bolnikov Slovenije v okviru programa Pot k okrevanju deluje vec kot 50 prosto­voljcev, ki nudijo podporo bolnikom z rakom in njiho­vim svojcem. Posebej usposobljeni prostovoljci, z lastno izkuš­njo raka, nudijo individualno pomoc in samopomoc ter spod­bujajo bolnike na poti k okrevanju. Gre za dopolnjevanje zdravstvene in psihosocialne oskrbe bolnikov. O pomenu in vlogi tega dela za bolnika, kot tudi širše, smo se pogovarjali z dr. Gabi Cacinovic Vogrincic. 
Dr. Gabi Cacinovic Vogrincic je psihologinja, zaslužna profeso­rica na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in družinska tera­pevtka. Strokovno se je izpopolnjevala na pariški Sorboni in na Keplerjevem inštitutu na Nizozemskem. Razvija koncept soustvar­janja psihosocialne pomoci družini v socialnem delu in družinski terapiji. Je avtorica ali soavtorica vec monografij, ucbenikov ter strokovnih clankov in razprav. 

Spoštovana dr. Gabi Cacinovic Vogrincic, najprej bi se vam radi zahvalili za nagovor prostovolj­cem Društva onkoloških bolnikov Slovenije na letnem srecanju v Ljubljani, kjer smo skupaj razmiš­ljali o pomenu in vlogi dela pros­tovoljcev v odnosu do bolnika, kot tudi o pomenu njihovega dela v širšem družbenem okolju, zato Vas prosim, da tudi našim bral­cem predstavite Vaše razmišljanje 
o tem delu. 
Delo prostovoljcev, ki nudijo pomoc bolniku in svojcu, je zame vredno globokega spoštovanja in je zelo dragoceno, ker je naravna­no na delo z drugimi in za druge. Danes biti odprt v dobrem, k dobremu, kar prostovoljci so, je dragoceno kot kapljica vode na dlani, ki jo je potrebno skrbno cuvati. 
V procesu pogovora med prosto­voljcem in bolnikom se ustvarja dragocen odnos podpore in pomo­ci, ki ga Vi vidite še širše. 
Odnos, ki se vzpostavlja med prostovoljcem in bolnikom pri skupnem delu, se oblikuje v so­ustvarjalni proces, ki je kljuc za današnji cas in je zelo pomemben za vse, ki vstopajo v proces pod-pore in pomoci. Že sama bese­da govori o odnosu - predpono »so-« uporabljamo za izraženje necesa skupnega in govori tudi o tem, kako delata; prostovoljec in bolnik sta torej sopotnika, sode­lavca, sogovornika in soustvar­jalca. 
Velikokrat opozarjate na to, da danes besede izginjajo iz našega življenja, in vendar so pri so­ustvarjalnem procesu med pros­


POgOVARjALI SMO SE 

tovoljcem in sogovornikom tako dragocene. 
Govor in pogovor sta nekaj, cemur grozi, da bo izginilo v naši družbi, ceprav je govor nekaj naj­bolj dragocenega, kar imamo. Govor je kot potovanje: poslušam, slišim, odgovorim. Prostovoljec je v pogovoru z bolnikom – sogo­vornikom spoštljiv in odgovoren zaveznik, ki se »sopotniku« zna približati in pridružiti v stiski. Ko se prostovoljec bolniku pridruži, ga zna sprejeti kot eksperta iz izku­šenj, kajti to bolnik je. Povabljen je, da s svojimi besedami pove, kje je, kaj se mu dogaja, kaj ga bega. Njegove besede so dragocene, so krplje v procesu soustvarjanja pomoci. V odprtem prostoru jih krepimo in tako varujemo delež bolnika v okrevanju. 
Življenje z boleznijo in po njej je nekaj, cesar se ucimo, kot se ucimo živeti nasploh. Velikokrat umanjkajo besede, ko se ljudje srecujejo z boleznijo. Ljudje po­gosto ponudijo poduk in nasvete, kaj vse se mora, ali pa soclove­ka preprosto tolažijo, kar je zelo cloveško. Ne iz zlobe, ampak iz napacnega razumevanja situaci­je. Tu pa nastopi prostovoljec kot spoštljiv in odgovoren zaveznik, ki zna ubesediti bolecino, posta­viti besede kot krplje na pot živ­ljenja in hkrati odpreti prostor za besede – krplje bolnika, eksperta iz izkušenj. Besede so dragocene v njunem pogovoru, ko si spo­rocata, kdo sta, kaj želita, in v tem, da skupaj išceta želene izide. Želen izid je rešitev, cilj, ki ga želi­ta doseci, prvi, najmanjši možni korak k cilju. Izreceni želeni izid pomaga, saj omogoci nacrt, moti­
vacijo. Seveda besede nosijo tudi trpljenje, ampak prostovoljec ima to nalogo, da uporablja dragoce­nost besed v dobro in v podporo. Da jih uporablja na tak nacin, da se pridruži drugemu tam, kjer je on v bolecini, in ga povabi v ustvarjanje naslednjega koraka v dobrem, k dobremu. 
Od tu tudi moje globoko spošto­vanje do dela prostovoljcev, ki od zacetka soustvarjajo pogovore v podporo in pomoc – jaz in ti skupaj ustvarjava nekaj novega. Soustvarjanje pomeni, da ustvar­jamo nekaj novega, ker odpira­mo prostor, da iz njega izidemo drugacni, kot smo vanj prišli. Ker smo vzeli od drugega, kar nam je povedal, in smo temu dodali svoje. 
Gre torej za soustvarjalni proces, skupno razmišljanje, ki privede do necesa novega. Kako poteka ta proces, kaj vse se razkriva v njem, kaj je tisto, kar ga dela še posebej dragocenega? 
Gre za mediativno razmišljanje, ki se ga ucita v procesu soustvarja­nja oba. Mediativno razmišljanje se zgodi takrat, ko svojemu dodaš razmišljanje drugega, na nacin, da je zdaj obema na voljo oboje. 
Gre za carovnijo kalejdoskopa, ko zmoreš filigransko poslušanje in slišanje, da bi na to odgovoril iz novega, ne vedno iz svojega sta­rega, v smislu »jaz vem«. V kalej­doskopu se tvoji sliki doda druga slika in iz njega odneseš novo sliko. To je pravo socutje. Narava socutja je, da svojemu videnju dodaš videnje drugega, dodaš in nadaljuješ v soustvarjalnem pogo­voru, tvoje in njegovo. 
Kako pomembna in dragocena je za nas izkušnja, ko nas drugi res sliši in ko vidimo, da se nam je pridružil sogovornik tudi z naši­mi ocmi, takrat se lahko ustvari pot do želenega izida. 
Želeni izid, pot iz teme in obupa bolnika, je nekaj, k cemur je pros­tovoljec usmerjen, vendar skupaj s sogovornikom. 
Tako je, prostovoljec ustvarja prostor za pogovor, ki pelje v so­ustvarjanje želenih izidov. Premik, v smeri krepitve moci bolnika, se razkriva v tem, da prostovoljec vidi tisto, kar je dano sogovorni­ku, kar je dobro, njegove talente, moci, vire moci, dobre izkušnje, ki si jih je nabral v preteklosti. Najbolje se to ponazori s pol 
dragocenega, kar imamo. Govor je kot potovanje: poslušam, slišim, odgovorim. Prostovoljec je v pogovoru z bolnikom – sogovornikom spoštljiv in odgovoren zaveznik, ki se »sopotniku« zna približati in pridružiti v stiski. 
POgOVARjALI SMO SE 

polnim kozarcem, ceprav je v naši kulturi bolj prisotno videnje na pol praznega kozarca, usmer­jenost k temu, cesar ni. Usmeriš se k tistemu, kar je, in na tistem gradiš. Gre za delo s perspektive moci, ko prostovoljec pomaga sogo­vorniku odkriti, olepšati, raziskati in uporabiti ali souporabiti, »sora­ziskati« tisto, kar mu pomaga, da uresnici svoj cilj in nacrtuje naj­manjši možni korak za spremem­bo, ki si jo želi. To se lahko uresni­ci s pomocjo mediativnega nacina razmišljanja, ko se pogovor tke in sestavlja kot puzzle. Seveda puzzle kot prispodoba. Sogovornik pove nekaj in prostovoljec pove nekaj, vsak ima svojo sestavljanko in daje svoje košcke v skupno ses­tavljanko. Potem pa skupaj pogle­data, kje sta sedaj, kaj želita in kaj od teh košckov danes skupaj 
neseta v jutri, kot naslednji korak. 


Ko se prostovoljec bolniku pridruži, ga zna sprejeti kot eksperta iz izkušenj, kajti to bolnik je. Povabljen je, da s svojimi besedami pove, kje je, kaj se mu dogaja, kaj ga bega. Njegove besede so dragocene, so krplje v procesu soustvarjanja pomoci. V odprtem prostoru jih krepimo in tako varujemo delež bolnika v okrevanju. 

To se dogaja s pomocjo dragoce­nih besed, ki nastopajo kot krplje za soustvarjanje novega življenja. Novega koraka v življenju, ki ga živiš. Ta veliki poudarek na pers­pektivi moci, ko išcemo tisto, na kar se bomo pri sogovorni­ku naslonili, je zelo pomemben, nikakor pa ne pomeni, da ne vidi­mo ovir, stisk, bolecine, težav, pol praznega kozarca. Prostovoljec se zaveda, da mora vse obrni­ti na dobro, se nasloniti na vire moci sogovornika, na svetlikanje v vsakem cloveku, ki se sooca s stiskami in težavami. Nekaterim je dano, da vidijo v sogovor­niku svetlikanje, in to je nekaj, kar prostovoljec ima in cesar se ne sme ustrašiti, kajti to je dar. Soustvarjalna pot se zacne, ko se prostovoljec z razumevanjem in spoštovanjem najprej pridruži bolecini sogovornika tam, kjer ga najbolj boli, v negotovosti, žalos­ti in v obupu. Potem je naloga prostovoljca, da tam s clove­kom ne ostane. In vabilo se glasi: 
greva skupaj in ugotoviva, kaj bi bil prvi najmanjši korak na poti k želenemu izidu pri obvladovan­ju bolezni v procesu zdravljenja. Ugotoviti želi, kateri so sogovor­nikovi cudoviti življenjski cilji, ki jih še ima in so tukaj. Prostovoljec povabi cloveka iz perspektive moci tja, kjer sogovornik vidi svoje vire, cilje in najde besede za te vire. Takrat se prostovoljec nasloni na to, kar sogovornik ima, kar se v njem svetlika, in ga povabi k prvemu koraku na poti k želenemu cilju – izidu. 


Velik pomen pripisujete soustvar­jalnemu procesu, ki se kaže kot neke vrste delovni proces. 
Koncept delovnega odnosa, ki se ga ucimo, je neke vrste opora, da se ne bi zgodilo, da pogovor zdrkne v vsakdanji pogovor, celo v cvek. Prostovoljec dela strokovno v procesu podpore in pomoci s pomocjo strukture pogovora, ker se zaveda, da to ni navaden pogovor, v katerega kar zdrsneš, ampak gre za delovni pogovor, ki mora imeti strukturo. Gre za dogovor o sodelovanju, ki je pomemben ritual, kajti rituali so vedno pomembni: usedi se, govori, poslušam, slišim, odgovo­rim. Bistvo rituala je odlocitev za pogovor. V tem delovnem odnosu se vzpostavi dogovor o sodelo­vanju. Skupaj pogledata, kaj sta, kaj sta do sedaj ugotovila, potrdi se zavezništvo za soustvarjanje prvih korakov k želenemu cilju. Dogovor o sodelovanju se prevesi v vabilo bolniku, da definira svoj problem na nacin, da pocasi zacne raziskovati želeno spremembo v procesu soustvarjanja rešitev. Prostovoljec se pridruži cloveku, da ta pove, razloži svojo situacijo, da dobi besedo, da se mu pridru­ži v procesu mediativnega raz­mišljanja, ki se dogaja v obeh. Gotovo pride najprej bolecina in stiska in na prostovoljcu je, da se bolniku ali svojcu pridruži in mu pomaga, da iz stiske govori na nacin, ki nosi v sebi elemente rešitve. Ta premik k soustvarjanju rešitve je eden najpomembnejših. 
Poleg besed se zdi, da izgublja­mo tudi cas, da se nam ves cas izmika. Ljudje hitimo za njim, da bi ga ulovili in zadržali, za hip, za sedanjost. V procesu podpore in pomoci potrebujemo cas – ta je kljucen, da bi v njem tukaj in sedaj izrazili svojo izkušnjo in bolecino ter iskali poti iz bolecine, strahu … 
Da, prav imate. Danes vse bolj izginja cas in vendar je tako zelo pomemben v soustvarjalnem procesu podpore in pomoci. V danem casu lahko prostovoljec podeli osebno izkušnjo s sogovor­nikom, kako je ravnal in kako mu je bilo. Velikokrat gre za nespora­zum, da prostovoljec ne bi smel izpovedati svoje izkušnje, sama pa 

Prostovoljec, spoštljiv 
in odgovoren zaveznik bolnika, ki je ekspert iz izkušenj, se pridruži bolniku – sogovorniku tam, kjer je on, in ga povabi k naslednjemu razmisleku, od kod naprej. 
menim, da je zelo dragoceno, da jo izpove. Vendar je jasno, da prostovoljec govori zgolj o svoji izkušnji, v tocno dolocenih pogo­jih in v casu in povabi sogovorni­ka k razmisleku, ali mu je ta izkušnja kaj dala, kaj ob njej raz­mišlja, ali se nanjo lahko odzo­ve z osebno izkušnjo. Pri tem je pomembno, da sogovornik razume, da ne gre za navodi­lo – to dobijo bolniki od zdrav­nikov in medicinskega osebja. Poteka zgolj izmenjava izkušenj. Ljudje niso vajeni, da govori­jo o sebi, da povedo, kaj ob tem razmišljajo, zato prostovoljec povabi sogovornika k temu, da razmišlja o tem, kaj mu poma­ga, kaj lahko uporabi. Skupaj se ucita. Prostovoljec posluša, kaj je sogovorniku pomembno, kaj bo zase vzel, in vedno bolj se kaže vrednost besed, najbolj finega cloveškega orodja, ki izginja vse bolj. Govoriti jezik spoštljive­ga in odgovornega zaveznika, je govoriti jezik delovnega odnosa. Socialno delovni nacin je, da se uporabijo znanje in izkušnje tako, da vprašaš sogovornika, ali mu tisto, o cemer sta se pogovarja­




kaj je prvi najmanjši korak, in da ga skupaj razišceta.« 
la, kaj pomaga, ali pa potrebuje dodatnega strokovnjaka za pogo­vor. 
Znova sva pri besedah in casu v spoštljivem in odgovornem soustvarjanju rešitev za oba, saj rešitev ni brez soustvarjalnega procesa pomoci in podpore, ki se realizira v delovnem odnosu tukaj in sedaj. Toda ljudje tako radi in pogosto razmišljamo o preteklosti ali pa hitimo v prihodnost. 
Cas je nujno potreben v procesu pogovora, v skrbnem ravnanju z besedami, ker predstavlja proces ustvarjanja, v katerega sta vsto­pila oba. V delovnem procesu je zelo pomembno zavedanje o sedanjosti, tukaj in zdaj, to šteje. Soprisotnost, da preskoci izkušnja v soodnosu, ko je sogovornik sli­šan in ima obcutek, da je njegova izkušnja pomembna in da šteje, da preprosto je. Ta pomembna izkušnja kaže na to, da lahko prostovoljci s svojim delom varu­jejo sedanjost, ker dopušcajo casu, da se lahko zgodi. Prostovoljci so zame cuvarji casa. Neoliberalizem nam danes jemlje cas, cas za življenje. Zato je tako dragoceno delo prostovoljcev, ker si vzamejo cas za sogovornika, cas za novo vizijo življenja, za vizijo prihod­nosti. 
Prvo, kar se mora zagotoviti, pa je osmišljanje sedanjega casa, na raziskovalen in svetlikajoc se nacin. To povzroca pri vecini ljudi težavo, ker hitro zdrknejo v preteklost in še hitreje v prihod­nost. Sedanjosti kot da ni. Ena kljucnih odlocitev ljudi bi morala biti, ali bodo živeli svoje življenje sedaj. Seveda je pomembna pre­teklost, vendar na nacin, da pride v sedanjost kot dobra izkušnja, kot vir moci. Ne gre za zanikanje preteklosti, ampak za nujnost, da jo pustimo tam, kjer je, saj je ne moremo spremeniti. Preteklost nas zanima kot dobra izkušnja, kot ucenje iz uspešnih rešitev, kot vir moci. 
Samo danes lahko soustvarjaš kot zaveznik v delovnem proce­su mediativnega razmišljanja in razumevanja. To je razkošje, ki ga imamo. Ko ljudje potrebujejo pomoc in podporo, potrebuje­jo cas, da govorijo, da ubesedi­jo stvari, da najdejo besede, ki 



da najdejo besede, ki so mnogokrat za ljudi neme. V težkih življenjskih preizkušnjah postanejo še bolj neme. In potem potrebujejo sogovornika, dovolj casa, da se odprejo, da se cutijo povabljeni. 
so mnogokrat za ljudi neme. V težkih življenjskih preizkušnjah postanejo še bolj neme. In potem potrebujejo sogovornika, dovolj casa, da se odprejo, da se cutijo povabljeni. Nemost spremenijo v glas, kajti ljudje imamo orodje – besede, ki preobrazijo nemost v glas. In za to se potrebuje cas, da sogovornik ubesedi strah, nerazu­mevanje in da si dovoli, da ga je strah in da s tem strahom v seda­njosti soustvarja rešitve za naprej. 
Ljudi skrbi prihodnost in hitijo vanjo, vendar je potrebno prihod­nost prizemljiti in jo ubesediti. Pomembno je, da si sogovor­nik upa ubesediti prihodnost, kam želi priti. Pomembno je, da se opogumi sogovornika, da s pomocjo mediativnega nacina razmišljanja doda svojo podobo prihodnosti, kot jo vidi, in kako. Brez strahu, kot želeni izid, kot luc na koncu tunela. Pomembno je tisto, kar bolnik govori in kako bo vzdržal v sedanjosti. V sedan­josti se zastavlja vprašanje nasled­njega koraka v prihodnost in na tem mostu mu pomaga prostovol­jec. 
Ko sogovornik pove, kdo je, kaj želi, soustvarja rešitev; to so nje­govi košcki slike, ki se srecajo s košcki slike prostovoljca in s temi košcki soustvarjata skupno sliko. Pomembna je živa vsakokratna izkušnja za ustvarjanje spremem­be. 
V življenju smo vse bolj nagnjeni k temu: vse hitro in takoj! V pro­cesih soustvarjanja podpore in pomoci, v dobrem, s perspektive moci k želenemu izidu pa potre­bujemo cas. 
Prostovoljci so obcutljivi in pozorni na vsako najmanjšo dobro spremembo, ki jo nakaže sogovornik, na tisto malo, ceprav ljudje takoj pricakujemo veliko spremembo. Prostovoljci imajo znanje, da lahko ubesedijo sogo­vornikovo najmanjšo spremembo na tej poti. Ubesedijo želeni izid brez strahu. Ga spreminjajo in ga na novo definirajo skupaj s sogo­vornikom. Hkrati pa varujejo živo življenje v sedanjosti. Živ razmi­slek o tem, kaj je prispevek v so­ustvarjalnem procesu. Kaj to danes pomeni za jutri, ker danes lahko popravim in krenem v drugo smer. 
Prvi korak pri tem soustvarjanju pa je, da se pridružimo cloveku tam, kjer je, da ne preskocimo njegove bolecine. Prostovoljec, spoštljiv in odgovoren zaveznik bolnika, ki je ekspert iz izkušenj, se pridruži bolniku – sogovorni­ku tam, kjer je on, in ga povabi k naslednjemu razmisleku, od kod naprej. Pomembno je, da sogo­vornik formulira, kaj in kje bo cez mesec dni iz današnje perspekti­ve. Ljudje se bolj opogumijo, ce v prostovoljcu slišijo nekoga, ki je z njimi v soustvarjanju rešitev in sprememb. Na boljše, ven iz tega. Prostovoljec sporoca iz perspek­tive moci, da sta prisotna, živa in da soustvarjata rešitev k boljšemu. 
Za to morata imeti na voljo cas, ker brez njega ne gre. 
Prostovoljec doda svojo izkušnjo in z njo osvetli sogovornikovo bolecino; povabi ga, da skupaj pogledata, kaj je prvi najmanjši korak, in da ga skupaj razišce­ta. Kajti ta izkušnja bolezni ti da možnost, da v soustvarjalnih procesih skrbno ravnaš s casom v smeri želenih izidov v svojem življenju. Sogovornik se ne pocuti samega. Odpre se prostor za ube­sedeno nemost bolecine. Odpre se prostor za iskanje rešitev iz teme, iz bolecine, na nacin, da zmoremo v novo, dobro. 
Prostovoljkam in prostovoljcem se z globokim spoštovanjem zahval­jujem za dragoceno, filigransko delo v procesih soustvarjanja podpore in pomoci skupaj s sogo­vorniki – bolniki. S spoštovanjem in hvaležnostjo, ker prinašajo neprecenljivo pomoc bolnikom, ob tem pa neprecenljivo bogastvo izkušnje soustvarjanja pomoci in socutja v naša življenja. 
Spoštovana gospa profesorica, hvala za pogovor. 
Pogovarjala se je Breda Brezovar Goljar 



še MalO O MeDicinSki kOnOplji 
P 
o vecdesetletni prepovedi se konoplja ponovno vraca v uporabo v številne veje medicine, tudi v onkologijo. V Oknu, januarja 2017 (letnik 31, št 1., 2017), je bil objav­ljen najin informativni prispevek o medicinski konoplji in o pomenu njenih zdravilnih ucinkovin. Tokratni clanek je njego­vo dopolnilo. Poudarek je na znacilnostih napredovale raka­ve bolezni, na ovirah za redno klinicno uporabo konoplje/ kanabinoidov in na zakonodaji. V zadnjem obdobju je bilo objavljenih tudi vec prispevkov v sredstvih javnega obvešca­nja, iz katerih je bilo razvidno, da je zdravljenje s kanabino­idnimi zdravili na žalost še vedno povezano z napacnimi infor­macijami in pojmovanji. 
ZnaCilnOSti raka 
Rak nastane, ko dobijo celice (zaradi spremembe DNA, itd.) nove 
lastnosti: 
• 	
nekontrolirano deljenje/razmnoževanje (proliferacija), 

• 	
sposobnost selitve po telesu (metastaziranje), 

• 	
izgradnjo lastne oskrbe s krvjo (angiogeneza). 


Iste vrste rak lahko nastane z razlicnimi mutacijami, zato imajo celi­
ce razlicno izražene receptorje - heterogena celicna sestava. 
To je tudi eden od razlogov, da ima isto zdravilo pri razlicnih bolni­
kih z isto vrsto raka lahko zelo razlicno ucinkovitost. 
Zdravljenje tako osnovne bolezni kot simptomov zato vedno vklju­cuje vec pristopov zdravljenja in znotraj farmakološkega pristopa vec 
ucinkovin. 

napreDOvala rakava BOleZen 
O napredovali rakavi bolezni govorimo, ko primarni rak dobi sposob­nost selitve po telesu, na druge organe; bolezen postane kronicna, ne­ozdravljiva. Krovna varovalna vloga imunskega in endokanabinoidnega sistema se ruši, prihaja do številnih sistemskih simptomov, ki povzro­cajo splošno prizadetost organizma. Znacilnost teh simptomov je, da se pojavljajo v svežnjih in so v medsebojni odvisnosti. Na primer: boleci­no obicajno spremlja izguba telesne teže, nespecnost, depresija, upad miselnega delovanja (kognitivni upad) in kronicna utrujenost. 
Pri nastanku teh simptomov ima pomembno vlogo proces sistemske­ga kronicnega rakavega vnetja. Povzroci ga vpliv tumorskih celic na imunski sistem in ima nezaželeno vlogo pri nadaljnjem poteku raka­ve bolezni. 
Sistemsko kronicno vnetje je ena glavnih znacilnosti napredova­le rakave bolezni. Med vnetnim odzivom tako imunski sistem kot tumorske celice izlocajo citokine (provnetne in prokahekticne). Ti povzrocajo številne raznolike (telesne in psihološke) simptome. Posledica sistemskega vnetja je tudi pospešena tumorska rast in slabša odzivnost na protitumors­ko zdravljenje. 
Zdravljenje tako osnovne bolezni kot simptomov prakticno vedno vkljucuje vec pristopov, znotraj farmakološkega pristopa pa tudi vec ucinkovin. Zdravljenje je torej multimodalno. 
Cilj zdravljenja napredovale raka­ve bolezni je zagotavljanje cim boljše kakovosti življenja, kar dosežemo z optimalnim obvla­dovanjem telesnih simptomov in lajšanjem psihicnih, socialnih ter duhovnih stisk. 
Medicinska konoplja je pripra­
vek iz rastline konoplja (nace­
loma sušeni cvetovi, lahko tudi 
drugi deli rastline), ki vsebuje 
številne kanabinoide in tudi 
druge zdravilne ucinkovine. 
Najbolj prisotna in najbolj 
raziskana sta dva kanabinoida: 
• 	
THC – tetrahidrokanabinol 
in 


• 	
CBD – kanabidiol. 


Pri medicinski konoplji in 
rastlinskih pripravkih konoplje 
za rekreativno uporabo gre za isto rastlino. Razlika je, da prva 

ustreza zahtevanim farmacevt­
skim standardom. Vsebnost 
glavnih kanabinoidov (THC, 
CBD) je znana in konstantna. 
Gojena je v strokovno nad­
zorovanih nasadih; prav tako 
so strogo nadzorovane njena 
proizvodnja, priprava in upora­
ba. Bolnikom je na voljo le na 
zdravniški recept. 
Konoplja za zdravljenje resnih 
bolezni naj se ne znajde v 
rokah laikov. 
ZDravljenje S kanaBinOiDi 
Kanabinoide uporabljamo za zdravljenje simptomov napredo­vale rakave bolezni kot dopolnilo k uveljavljenim zdravilom (angl. add-on therapy) za povecanje nji­hovih zdravilnih ucinkov in za zmanjšanje njihovih neželenih ucinkov pri izbrani skupini bol­nikov: 
• 	
za bolnike na standardnem zdravljenju s težje obvladljivimi simptomi in/ali 

• 	
ce klasicno zdravilo povzroci nesprejemljive neželene ucinke. 


Ceprav imamo za vecino simptomov že zdravila, ki imajo mocnejši ucinek kot kanabinoidi, ta niso ucinkovita pri vseh bolni­kih (neucinkovita so pri približno 30 % bolnikov). Ce h klasicnim zdravilom dodamo kanabinoide, slednji povecajo ucinek zdravil (npr. izboljša se ucinek klasicnih zdravil za blaženje slabosti/ bru­hanja) ali pa omogocajo enak ucinek ob zmanjšanju odmerka klasicnega zdravila, kar posledic­no zmanjša neželene ucinke. Ti so pri uporabi klasicnih zdravil velikokrat spregledani in so lahko veliko hujši kot pri kanabinoidih. Med kanabinoidi in klasicnimi zdravili ni interakcij, izjema so antipsihotiki in alkohol. 
Kanabinoidi poleg blaženja simp­tomov tudi zavirajo sistemsko rakavo vnetje, ki je kljucni vzrok za nastanek simptomov, za razli­ko od vecine klasicnih zdravil za simptomatsko zdravljenje. Poleg tega zmanjšanje rakavega vnet­nega odgovora lahko omejuje tumorsko rast. 
kanaBinOiDi GleDe 
na iZvOr 

Kanabinoidi se ne nahaja­
jo samo v konoplji. Glede na 
izvor poznamo: 
• 	
endokanabinoide, ki nasta­jajo v našem telesu; endo­kanabinoidi in kanabioidni receptorji v našem telesu skupaj sestavljajo endokana­binoidni sistem, 

• 	
fitokanabinoide, ki so prisot­ni v rastlinah (predvsem v konoplji), 

• 	
sintezne kanabinoide, ki jih umetno proizvajamo v labo­ratoriju. 


pravila (SpeciFike) ZDravljenja S kanaBinOiDi 
Novejše strokovne ugotovitve so pokazale, da imajo kanabinoidi kot zdravilo nekaj »posebnosti«, specifik, ki jih moramo upoštevati za ucinkovito dosego njihovega zdravilnega ucinka: 
• 	
Kanabinoidi kažejo medse­bojno pozitivno povezanost 

– nalaganje – t. i. »entourage«- ucinka. Pri izbiri kanabino­idnega zdravila izberemo tisto, ki vsebuje vsaj dva kanabino­ida (THC, CBD), saj ima njuna kombinacija mocnejši zdravilni ucinek in manj neželenih ucin­kov kot vsak kanabinoid posa­mezno. CBD tako poveca uci­nek THC proti slabosti/bru­hanju in bolecini (antiemetic­ne in analgeticne ucinke) itd., hkrati pa blaži njegove neže­lene psihoaktivne ucinke in motnje srcnega ritma. 

• 	
Kanabinoidi delujejo na novo farmakološko tarco - na kana­binoidne receptorje, ki se nahajajo v našem telesu in so del endokanabinoidnega siste­ma, ki je do sedaj v medicini še neizkorišcen. Posledicno (dodana tarca) se medsebojno dopolnjujejo z mnogimi klasic­nimi zdravili (povecajo ucinek klasicnih zdravil). 

• 	
Kanabinoidi hkrati blažijo vec simptomov napredovale rakave bolezni, tako telesne kot tudi psihicne: kronicno bolecino, nevropsihološke motnje (tesnobnost, motnje spanja, posttravmatska stres­na motnja), slabost, bruhanje, izgubo apetita, sindrom ano­reksija-kaheksija. 

• 	
Med bolniki obstaja velika individualna razlika v biološ­ki uporabnosti in v optimal­nem zdravilnem odmerku. Posameznemu bolniku prila­gojen, individualni zdravilni odmerek dolocimo s postop­


nim višanjem kolicine kanabi­noidov do želenega zdravilnega ucinka (titracija). Optimalni odmerek je tisti, pri katerem so neželeni ucinki še sprejemljivi, ne motijo dnevne aktivnosti, objektivni in subjektivni poka­zatelji ucinkovitosti zdravljenja pa so pozitivni. 


ZakOnODaja / DOStOpnOSt 
Slovenija ima za uporabo kana­binoidov v medicini sodobno zakonodajo, ki poleg sinteznih in fitokanabinoidov dovoljuje tudi uporabo medicinske konoplje. Ni pa še zagotovljena stalna oskrba lekarn s konopljinimi pripravki za nemoteno izvajanje zdravljenja. Prav tako še niso sprejeti zakoni, ki bi omogocili gojenje medicins­ke konoplje v Sloveniji. 
 V Sloveniji sta na voljo sintezna kanabinoida CBD in THC, ki se izdajata v lekarnah na zdravniški recept. Obe zdravili se predpisuje­ta v obliki magistralnega recepta, kot peroralne kapljice. Nabava medicinske konoplje je možna z urgentnim uvozom (t. i. socutna uporaba). 
Ovire 
• 	Konopljo še vedno spremlja stigma neucinkovitega zdravila - nevarne droge. Pri odgovor­nih so prisotni predsodki in zastarele ideološke ovire, kar postavlja pod vprašaj spreje­to sodobno zakonodajo, saj ni izkorišcena. Nobena do sedaj vložena prošnja za Dovoljenje za promet z medicinsko konopljo še ni bila odobre­na, ker nobena še ni zadostila neskoncnim birokratskim zah­tevam. 
• 	
Tudi v zdravniških krogih sodobna zakonodaja ni bila posebno odmevna. Znanje zdravnikov in zdravstvenih delavcev je še vedno pomanjk­ljivo; ni nobenega sistematicne­ga izobraževanja, prav tako je tema le površno pokrita ali celo odsotna v programih medi­cinskih in zdravstvenih fakultet (v anketi, izvedeni med zdrav­stvenimi delavci 2015, jih je vec kot 90 % odgovorilo, da na tem podrocju potrebujejo vec znanja). Manjkajo strokovna priporocila za uporabo kanabi­noidnih zdravil. Zdravniki so zato v dobronamerni zaskrblje­nosti glede možne nevarnosti neželenih ucinkov zadržani do predpisovanja kanabinoidnih zdravil. 

• 	
Na odlocanje in sedanjo kli­nicno uporabo kanabinoidov še vedno vplivajo ugotovitve starejših klinicnih raziskav, ki so ocenjevale zdravilni ucinek kanabinoidnih zdravil v pri­merjavi z obstojecimi klasic­nimi zdravili in niso pokazale vecjega zdravilnega ucinka kanabinoidov. Danes tako še vedno vzdržujejo mnenje, da je uvajanje kanabinoidnih zdra­vil nepotrebno, ker so na voljo ucinkovitejša klasicna zdravila (Dtsch Arztebl Int 2017; 114: 627–34, Hauser et al.). Pri tem so spregledani neželeni ucin­ki teh zdravil, ki so velikokrat neprimerljivo hujši kot pri kanabinoidih, in dejstvo, da pri hudih kronicnih boleznih prakticno nobeno zdravilo ni ucinkovito pri vseh bolnikih z enako indikacijo, zato so zelo 



pomembna tudi dopolnilna zdravila. 
• 	Novejše primerjalne klinicne študije o dopolnilnem zdravil­nem potencialu kanabinoidov ugotavljajo boljše obvladovan­je simptomov in zmanjšano jakost neželenih ucinkov kla­sicnih zdravil ob dodatku kana­binoidnih zdravil (konoplje). Npr. v letos objavljeni študiji, v katero je bilo vkljucenih skoraj 3000 bolnikov z napredovalo rakavo boleznijo, so ugotovi­li, da je medicinska konoplja v paliativni medicini zdravilo, ki ga bolniki dobro prenašajo in predstavlja ucinkovito ter varno možnost za uspešnejše obvladovanje številnih simp­tomov napredovale rakave bolezni (Schleider et al., 2018, EJIM). 
• 	Razprava o vpeljavi konoplje v medicino pa ne sme biti nika­kor pogojena z diskusijo o pravnem stanju njene uporabe izven medicine. 
ZakljuCne MiSli 
Rakava bolezen je heterogena, zato zdravljenje tako osnovne bolezni kot simptomov vedno vkljucuje vec pristopov in znot­raj farmakološkega pristopa vec ucinkovin hkrati. Zdravljenje je multimodalno. Zdravilne ucin­kovine konoplje predstavljajo pomembno dopolnilo k obstoje­cemu naboru klasicnih zdravil in povecajo možnost za optimalno obravnavo simptomov. Raziskave so nedvoumno dokazale konop­ljin vpliv na rakavo rast in potek bolezni, njen pomen pri zdrav­ljenju in pri izboljšanju kako­vosti življenja pri izbrani skupini bolnikov. Uporaba celotne rastli­ne (medicinske konoplje) je bolj ucinkovita kot uporaba posamez­nih kanabinoidov, ker vsebuje ves spekter biološko aktivnih spojin. Ucinkovita zdravilna doza je zelo individualna in ima velik razpon - od bolnika do bolnika se zelo razlikuje. Obravnava s kanabino­idnimi zdravili je individualna (»ukrojena po meri bolnika«). Ves cas zdravljenja je potreben zdrav­niški nadzor nad ucinkovitostjo zdravljenja, neželenimi ucinki in nad potekom rakave bolezni. Slovenija ima za uporabo kanabi­noidov v medicini sodobno zako­nodajo. Klinicno uporabo pa še vedno spremlja zastarela stigma neucinkovitega zdravila in nevar­ne droge. 
Prim. Josipina Ana Cervek, 
dr. med., in 
Vesna Cervek, dr. med. 





Ob dogodku na StiCišCu: paliatvna OSkrBa in OnkOlOGija 
Z
aradi velikega napred­ka v onkologiji danes lahko recemo, da postaja rak v vedno vec pri­merih ozdravljiva bolezen. Res pa je tudi, da se še vedno povecuje število zbolelih za rakom, s tem pa narašca tudi število bolnikov, ki potre­bujejo paliativno oskrbo. 45 odstotkov bolnikov z rakom ima namrec obliko bolezni, ki je neozdravlji­va. In ceprav paliativna oskr­ba ni nekaj novega, se zdi, da je med laicno javnostjo, bol­niki in tudi med strokovnjaki 

še vedno veliko nerazumevanja, kaj paliativna oskrba pome­ni. To pa lahko ovira tako hitrejši razvoj paliativne oskrbe v državi kot tudi sprejemanje tovrstne obravnave pri bolnikih in svojcih. V Oknu bomo zato v prihodnje vec prostora name­nili temu pomembnemu podrocju. Za sodelovanje smo prosili dr. Majo Ebert Moltara, dr. med, specialistko internisticne onkologije, vodjo oddelka za akutno paliativno oskrbo na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter predsednico Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe, ki se je na naš predlog z veseljem odzvala. Za tokratno Okno je pripravila povzetek predavanj slovenskih strokovnjakov o trenutni organizira­nosti paliativne oskrbe bolnikov z rakom v Sloveniji in nadalj­njih korakih pri njenem razvoju, ki so bila predstavljena na oktobrskem dogodku na Onkološkem inštitutu z naslovom Na sticišcu: paliativna oskrba in onkologija. 
Rak je bolezen, ki jo lahko z zgodnjim prepoznavanjem in ucikovitim sodobnim zdravljenjem v velikem obsegu premagamo in pozdravimo, a na žalost ne vedno. Onkološki inštitut Ljubljana se te realnosti zaveda in zato poskuša zagotavljati cim bolj strokovno, celostno in bolniku prila­gojeno obravnavo tudi za tiste, ki imajo neozdravljivo obliko raka. Taka obravnava lahko vsebuje tako specificne onkološke pristope (sistemsko zdravljenje, radioterapijo in onkološko kirurgijo) kot tudi simptomatsko podporno paliativno zdravljenje, ki se osredotoca predvsem na simpto­me. Specificno onkološko zdrav­ljenje in socasna podporna palia­tivna oskrba skupaj predstavljata danes sodoben in standaren onko­loški pristop v obravnavi bolnikov z neozdravljivimi oblikami raka in jim omogoca ne le cim daljše, temvec tudi cim bolj kakovostno in dostojanstveno življenje. 
Dogodek NA STICIŠCU: PALIATIVNA OSKRBA IN ONKOLOGIJA, ki je na Onkološkem inštitutu Ljubljana letos potekal v zacetku oktobra v tednu pred svetovnim dnevom paliativne oskrbe in hospica, je ponazoril in poudaril preplete­nost teh dveh medicinskih strok, ki le skupaj zagotavljata najbolj optimalne rezultate. 
Polno predavalnico poslušalcev sta sprva nagovorila generalna direktorica Zlata Štiblar Kisic in koordinator Državnega programa za nadzor raka prof. dr. Branko Zakotnik, kar dokazuje, kako pomemben sestavni del zdrav­ljenja predstavlja paliativna oskr­ba. Sledile so pozdravne besede ustanoviteljice oddelka prim. dr. Cervekove, ki se je s svojimi besedami sprehodila skozi razvoj paliativne oskrbe tako pri nas kot v svetu. Nato sta se zvrstili uvodni predavanji strokovnega direktorja dr. Viljema Kovaca in glavne medicinske sestre Gordane Lokajner, ki sta nakaza­la usmeritev nadaljnjega razvoja Onkološkega inštituta Ljubljana na podrocju paliativne oskrbe. 
Sledil je sklop predavanj, v katerih smo pobližje spregovorili o izva­janju paliativne oskrbe na vseh oddelkih Onkološkega inštituta Ljubljana. Dejstvo je namrec, da je bolnikov, ki imajo diagnozo neozdravljivi rak, žal še vedno veliko in zato mora prav vsak onkolog poznati osnove podpor­nega paliativnega zdravljenja. Svoje oddelke in njihovo izva­janaje paliativne oskrbe so tako predstavili vodnje vseh klinicnih oddelkov Onkološkega inštituta Ljubljana. Predstavil pa se je tudi specializiran Oddelek za akutno paliativno oskrbo, ki deluje od leta 2007. To je oddelek s 6 posteljami, ki oskrbuje manjši del vseh palia­tivnih bolnikov, tistih z najtežje obvladljivimi težavami, navadno z razlicnimi kombinacijami telesnih, duševnih, socialnih in duhovnih preoblemov. Sklop smo zakljucili s skupno željo vseh zaposlenih po vec dodatnih znanjih na podrocju paliativne oskrbe in vec hitre spe­cializirane podpore na oddelkih, kadar je to potrebno. 




V drugem delu smo se dotak­nili obravnave onkoloških bol­nikov izven sten Onkološkega inštituta Ljubljana. Spregovorili smo o podpori, ki jo našim bol­nikom zagotavljajo družinski zdravniki, služba nujne medi­cinske pomoci in internisticne prve pomoci. Vse naštete službe predstavljajo namrec najpogos­tejše zatocišce, kamor se bolniki po pomoc lahko obrnejo izven uradnih ur Onkološkega inšti­tuta. Medsebojno sodelovanje je zato kljucnega pomena za dobro celostno in neprekinjeno palia­tivno oskrbo. Še toliko bolj pa je dobro sodelovanje pomembno pri najtežje bolnih, ki jim cakanje v cakalnicah urgentnih služb preds­tavlja nepotreben dodaten stres in ovinek v obravnavi zapletov. Sklep tega sklopa predavanj je bil, da je potrebno izboljšati medseboj­no sodelovanje in skrajšati poti, kadar obstajajo dejanske potrebe po ponovni hospitalizaciji. Kadar pa se lahko bolniku pomaga na domu, naj se to tam tudi uredi. 
Posebno mesto v programu smo namenili specializirani paliativni mobilni enoti, s katero imajo že vecletne dobre izkušnje v gorenj­
problemov (telesnih, psiholoških, duhovnih, socialnih) v obdobju obravnave neozdravljive bolezni, 
•
strokovna oskrba v zadnjem obdobju življenja in med umiranjem, 

•
podpora družini med boleznijo in med žalovanjem. 


ski regiji. Njihove izkušnje in znanje pa bi sedaj radi implemen­tirali v realnost tudi v osrednji slovenski regiji. Potrebe in želje po taki enoti so, sedaj pa je potrebno organizacijsko dokoncno pripra­viti projekt, ga prirediti našemu okolju in ga izpeljati. Pri tem bo potrebno aktivno sodelovanje vseh že zgoraj omenjenih struktur. 
Na dogodku smo spregovorili tudi 
o dejavnosti paliativne oskrbe v drugem slovenskem onkološkem centru, v UKC Maribor. Tam mlada ekipa onkologov predstav­lja dober vzgled, kako mora biti paliativna oskrba integrirana v celostno onkološko obravnavo, kadar gre za oskrbo bolnikov z neozdravljivimi oblikami raka. Na medicinski fakulteti v Mariboru imajo na voljo tudi predmet Paliativna oskrba. 
Program smo zakljucili s pregle­dom vseh vpetih struktur, brez katerih celostna obravnava bolni­ka ne bi bilo možna. Predstavila se je ambulanta za zdravljenje bolecine, oddelek za prehransko podporo, oddelek za psihoonko­logijo, socialna služba in prosto­voljci. Dogodek je s svojimi mis­limi in življenjskimi izkušnjami zaokrožila prostovoljka Jožica Mestnik in s svojim prispevkom dodala še tisto »nekaj vec«. 
Dogodek je bil odmeven in vse­kakor nov pomembni gradnik pri nacrtovanju prihodnosti v palia­tivni oskrbi bolnikov z neozdrav­ljivim rakom. Vsak udeleženec je lahko v programu našel nekaj zase. Vsakdo se je med predavanji lahko zamislil in se zazrl v svoje delo, vse z namenom izboljšati podporo našim bolnikom. 
Dr. Maja Ebert Moltara, dr. med. 
na drugi strani pa je bolnik, ki je 

BOlniški StaleŽ in clovek z osebnimi doživljanji in 


invaliDSke kOMiSije 
pri BOlniku Z rakOM 

vSe veC BOlnikOv Z rakOM Se pO ZDravljenju vraCa v DelOvnO OkOlje 
Z
godnje odkrivanje in vse bolj uspešno zdravljenje raka je pripeljalo do tega, da danes v Sloveniji med nami živi in dela okrog 100.000 bolnikov in bolnic z rakom. To seveda potrjuje dejstvo, da je rak kronicna bolezen. Vse vec bolnikov se po koncanem zdravljenju in rehabilitaciji delno ali v celoti vraca v svoje delovno okolje, na svoje prejšnje ali drugo delovno mesto za poln ali skrajšan delovni cas. 
Delo cloveku predstavlja zelo pomemben vir samospoštovanja, nudi mu socialno okolje in financno varnost, bolnik si z delom zapolni življenje s smiselnimi cilji in dosežki. Veliko študij je dokazalo, da ima dolg bolniški stalež lahko dolgorocne negativne posledice na delazmožnost bolnika. Izguba službe zagotovo pomembno vpliva na poslabšanje psihicnega in fizic­nega zdravja in na povecanje umrljivosti. 
Delovna zmožnost je opredeljena kot zmožnost posameznika, da uspešno opravlja svoj poklic s polnim delovnim ucinkom brez škode za svoje zdravje. Na delazmožnost vplivajo psihicne in telesne lastnosti posameznika ter njegove bolezni, na drugi stani pa nanj prežijo obremenitve in škodljivosti delovnega mesta. 
neZMOŽnOSt Za DelO je lahkO ZaCaSna ali trajna 
Zacasno delovno nezmožnost locimo na absolutno nezmožnost za delo, ki ni odvisna od obremenitev delovnega mesta in je izkljucno posledica bolezni, in na relativno nezmožnost za delo, ki je odvisna od delovnega mesta. 
Osebni izbrani zdravnik vstopi v ocenjevanju delovne zmožnosti kot izvedenec, specialisti ožjih strok (kirurgi, onkologi) pa kot svetovalci. Ko bolniški stalež traja vec kot 30 dni, poda osebni zdravnik predlog za njegovo podaljšanje imenovanemu zdravniku ZZZS. 
Ocenjevanje delazmožnosti bolnika, ki je prebolel raka, je pogosto pre­cej težavno, saj so na eni strani objektivna medicinska dokumentacija, pricakovanji. 
vraCanje na DelO pO ZDravljenju raka je kOriStnO Za pOSaMeZnika in DruŽBO 
Številni dokazi podpirajo mnenje, da je delo po koncanem zdrav­ljenju raka koristno za posamez­nika in za družbo. 
Dejavniki, ki po študijah ugod­no vplivajo na uspešno vrnitev v delovni proces, so povezani s pozitivno naravnanostjo delovne­ga okolja do bolnika, z naravo in pogoji dela, s potekom bolezni in ucinki zdravljenja ter z osebnimi lastnostmi bolnika. 
Ugotovljeno je, da sta negativ­no naravnano delovno okolje, ki bolniku ne nudi podpore, in pretežno rocno delo poveza­na z nižjo stopnjo vracanja na delo. Upoštevati je potrebno tudi zmanjšano zaupanje bolnika v svojo sposobnost za delo in objek­tivno spremenjeno delovno ucin­kovitost. Realno je pricakovanje, da se bodo pri bolniku pojavili akutni, kronicni in pozni stranski ucinki raka in zdravljenja raka in glede na to bo bolnik vztrajal na delu ali pa ostajal v bolniškem staležu. 
V eni od študij so identificirali nekaj neodvisnih dejavnikov tve­ganja, povezanih z neuspešnim vracanjem na delo. Opazovali so le bolnike z nekaj vrstami raka, in sicer z rakom pljuc, z rakom centralnega živcnega sistema, z rakom glave in vratu, s hemato­loškimi raki in z limfomi. Našteti dejavniki tveganja so izpostavlje­nost kemoterapiji in radioterapiji, hujša utrudljivost, starost nad 50 let, naporno fizicno delo, nizka ocena lastne delovne zmožnosti, bolniški stalež krajši od 12 ted­nov, majhen obcutek pripadnosti podjetju, prepricanje, da delo ni normalno stanje, in odsotnost pogoste komunikacije z nadreje­nimi. 
Ugotovljeno je, da je prepricanje bolnikov z rakom o zmanjšani delovni zmožnosti povezano z visoko stopnjo tesnobe, s komor­bidnostjo (bolnik ima vec bolezni hkrati) in z izkušnjo kemotera­pije. Nasprotno pa je percepcija bolnikov o svoji dobri delovni zmožnosti povezana z veliko predanostjo delovni organizaciji in z dobro socialno podporo pri delu. 
Pravne osnove bolniške odsot­nosti predstavljajo: 
• 	
Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, 

• 	
Zakon o delovnih razmerjih, 

• 	
Zakon o pokojninskem in inva­lidskem zavarovanju, 

• 	
Zakon o pacientovih pravicah in 

• 	
Pravila ZZZS. 


Pravica do bolniškega staleža ali bolniške odsotnosti je pravica, ki jo zagotavljata zakon o zdrav­stvenem zavarovanju in zakon o delovnih razmerjih. 
Pravico do BS imajo: 
• 	zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, in 
• 	osebe, ki samostojno opravlja­jo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki oseb­nih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo, vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki ter kmetje, ce so za to pravico zavarovani. 
V BS zaradi transplantacije, nege ožjega družinskega clana, zaradi posledic dajanja krvi, izolacije, spremstva, ki ga odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali zaradi izvajanja aktivnosti iz 18. clena zakona pripada bolni­ku nadomestilo place od prvega dne v breme zdravstvenega zava­rovanja. 
Za druge primere do 30 delovnih dni je placnik delodajalec, nato ZZZS oziroma ZZZS, ce je bilo v breme delodajalca v tem kole­darskem letu izplacano nado­mestilo za vec kot 120 delovnih dni. 
V primeru recidiva (ponovitve) iste bolezni pri bolniku znotraj 30 dni, ce med eno in drugo odsotnostjo ni vec kot 10 dni, je placnik bolniškega staleža ZZZS. 
kakšen je pOStOpek Za naDaljevanje BOlniškeGa StaleŽa pO 30 Dneh? 
Do 30 delovnih dni BS je placnik nadomestila delodajalec. Ce je izbrani osebni zdravnik po tem obdobju mnenja, da je bolnik še vedno nezmožen za delo, poda predlog imenovanemu zdravni­ku ZZZS, in sicer pred potekom 30 koledarskih dni, in ga skupaj z vso pomembno dokumentacijo posreduje na ZZZS (bolnikova zdravstvena kartoteke in pripada­joci izvidi). 
Imenovani zdravnik ZZZS torej odloca na podlagi medicinske dokumentacije, ki jo pridobi od izbranega osebnega zdravnika. Lahko pa se imenovani zdrav­nik odloci in bolnika povabi na pregled in na podlagi tega odloci 
o nadaljevanju bolniškega stale­ža. O svoji odlocitvi imenovani zdravnik izda odlocbo, in sicer najkasneje v 8 dneh po prejemu zahteve oz. predloga izbranega osebnega zdravnika. Bolnik ozi­roma zavarovana oseba se mora ravnati v skladu z izrekom odloc­be od dneva prejema dalje. 
Ce Se BOlnik Z ODlOCBO iMenOvaneGa ZDravnika ZZZS ne Strinja, lahkO vlOŽi pritOŽBO 
Ce se bolnik ali delodajalec ne strinjata z odlocbo imenovanega zdravnika ZZZS, lahko v roku 5 delovnih dni po prejemu odloc­be vložita pritožbo pri imeno­vanem zdravniku ZZZS, ki je odlocbo izdal. Pritožbo obravna­va zdravstvena komisija ZZZS. Ne glede na vloženo pritožbo se mora zavarovanec ravnati skladno z odlocbo imenovanega zdravnika ZZZS. 
Po prejemu pritožbe zoper odlocbo imenovanega zdravnika ZZZS zdravniška komisija opra­vi obravnavo in o svoji odlocitvi izda odlocbo. Lahko pred svojo odlocitvijo zavarovanca povabi na osebni pregled, ce sam zavaro­vanec tako zahteva ali tako pre­sodi zdravniška komisija. Lahko pa zdravniška komisija sprejme odlocitev le na podlagi medi­cinske dokumentacije, ki jo pridobi od imenovanega zdrav­nika ali izbranega osebnega zdravnika ter dokumentacije, ki jo je zavarovanec priložil pri­tožbi. Zdravniška komisija ZZZS mora izdati odlocbo najpozneje v 8 dneh po prejemu popolne pritožbe. Ce se zavarovanec ali delodajalec ne strinjata z odlocbo zdravniške komisije ZZZS, lahko vložita tožbo pri Delovnem in socialnem sodišcu v Ljubljani. 
pOMeMBnO: BOlnik Se MOra ravnati v SklaDu Z ODlOCBO ZZZS! 

Pomembno se je zavedati, da pri­tožba ne zadrži izvršbe, torej se mora bolnik ravnati v skladu z odlocbo imenovanega zdravnika ZZZS oziroma zdravniške komi­sije ZZZS. Prav tako mora osebni zdravnik izdati bolniške liste, ki so listina, na osnovi katere se vrši izplacilo bolniškega nadomestila, v skladu z odlocbo. 
kDaj priCneMO pOStOpek preD invaliDSkO kOMiSijO? 
Ko traja bolniški stalež vec kot 1 leto ali so posledice bolezni take, da ne pricakujemo trajnej­šega izboljšanja, je po pravilih potrebno uvesti postopek pred invalidsko komisijo. 
Postopek za ugotavljanje trajnega zmanjšanja delovne zmožnosti lahko uvede: 
• zavarovanec sam, 

• 
izbrani osebni zdravnik ali 


• 
specialist medicine dela prome­ta in športa v soglasju z izbra­nim osebnim zdravnikom. 


Osebni zdravnik zacne s postop­kom pri invalidski komisiji, ko je zdravljenje zakljuceno in je ostala trajna, delna ali popolna oz. ome­jena delazmožnost in se delavec ne more vrniti na prejšnje delov­no mesto zaradi okvare zdravja. 
Izbrani osebni zdravnik izpol­ni obrazec IZ 1, to je obrazec z naslovom Predlog za uvedbo postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, priloži overjeno potrebno medicinsko dokumentacijo in vse skupaj pošlje na ZPIZ. S tem je postopek uveden; ZPIZ potem pridobi še vso ostalo potrebno dokumentacijo (mnenje delo­dajalca, bolnika, opis delovnega mesta in obremenitev, možnosti rehabilitacije, mnenje medicine dela, prometa in športa). 
Invalidska komisija izda odlocbo v roku najkasneje 4 mesece po prejemu popolne dokumentacije. 
kakO lahkO ODlOCi invaliDSka kOMiSija? 
Njene odlocitve so lahko nasled­nje: 

1. 
I. kategorija, kar pomeni inva­lidska upokojitev. 

2. 
II. kategorija, ce je bolnikova delovna zmožnost zmanjšana za 50 % in vec. 

IK poda tudi omejitve pri delov­nih obremenitvah: 

3. 
III. kategorija, ko bolnik ni zmožen dela za poln delovni cas, pomeni, da oseba oprav­lja doloceno delo s krajšim 



delovnim casom od polnega naj­manj 4 ure dnevno oz. ce je nje­gova delovna zmožnost zmanj­šana za manj kot 50 % ali ce zavarovanec še lahko dela v svo­jem poklicu s polnim delovnim casom, vendar ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. 
pravica DO pritOŽBe na ODlOCBO invaliDSke kOMiSije 
Na odlocbo IK se lahko prito­žita tako delodajalec kot zava­rovanec, in sicer v 15 dneh po prejemu odlocbe. Sledi obravna­va na IK II. stopnje; nato lahko sledi še pritožba na Delovnem in socialnem sodišcu, ce se ali zava­rovanec ali delodajalec ne strinja­ta z odlocbo invalidske komisije 
II. stopnje 
ZakljuCen BOlniški StaleŽ 
Zakljucevanje BS je težavno predvsem takrat, ko bolnik še ni pripravljen zaceti z delom in se spoprijeti z delovnimi obremenit­vami. 
Bilo bi idealno, ce bi se po kon­canem zdravljenju hitro in zdravi vrnili na svoje delovno mesto, vendar je redko tako, saj zdrav­ljenje pusti dolocene posledi­ce, razmere na delovnem mestu pa se hitro spreminjajo. Pogosto clovek ni vec zmožen opravlja­ti prejšnjega dela. Vse to seveda povzroca veliko težav; bolnik se odvadi delovnega ritma, izgubi stik s sodelavci, pojavi se strah, da ne bo zmogel opraviti vseh zadol­žitev. Bolnik je še vedno utrujen in izcrpan in temu primerno 
manj zmogljiv. Postopen zacetek s skrajšanim delovnim casom in prilagojenimi obremenitvami je dokazano in preizkušeno ugodna rešitev za bolnika. 
Strah, Da BOlniški StaleŽ ne BO pODaljšan 
Imenovani zdravnik mora zago­toviti pravocasnost obvešcanja in upoštevati cas, ki ga potrebuje pošta. V primeru ko je bolniški stalež zakljucen, je potrebno odlocbo spoštovati. Ce izbrani osebni zdravnik meni, da bol­nik kljub vsemu ni zmožen za delo, lahko sicer dokumentacijo z utemeljenim predlogom vrne imenovanemu zdravniku, vendar ni nujno, da bo predlog ugodno rešen in bolniški stalež podaljšan, zato morajo biti dnevi do prejema odlocbe vnaprej pokriti v dogovo­ru z delodajalcem. 
teŽave BOlnikOv Z ODlOCBO invaliDSke kOMiSije 
Najpogostejša težava, ki jo opa­žamo, je, da delodajalec bolnika ne razporedi na ustrezno delovno mesto. 
Po koncani IK-oceni, ZZZS ne dovoljuje daljših bolniških stale­žev za diagnoze, za katere je bila izrecena IK-ocena. Odlocitev pogosto utemeljijo z razlago, da je bolnik delazmožen v skladu z odlocbo IK. Seveda je vse druga­ce, ce gre za poslabšanje ali reci­div bolezni; tedaj je bolniški sta­lež utemeljen, dokler zdravljenje traja, nato pa se uvede ponovni predlog za oceno delovne zmož­nosti. 
ZakljuCek 
Za bolnika z rakom je urejanje bolniškega staleža in ocenjevanje njegove delovne zmožnosti dodat­na obremenitev in stres, ki pa ga lahko obvlada in zmanjša, ce ima s svojim izbranim osebnim zdrav­nikom dober in zaupen odnos in ce oba dobro poznata administra­tivne postopke ter jih pravocasno in pravilno urejata. 
Alenka Nadler Žagar, dr. med. 
Pri predstavitvi sem uporabila clanka iz revije Onkologija (junij 2018): 
• 	
dr. Pekarovic Džakulin: Ocena delazmožnosti onkoloških bolni­kov – pogled specialista družinske medicine in specialista medicine dela, prometa in športa in 

• 	
dr. Masten Cuznar: Bolnik z rakom v procesu vracanja na delo. 


najava iZOBraŽevalne knjiŽice O raStlinSkih pripravkih pri OnkOlOških BOlnikih 
P
ogost pojav pri onkološ­kih bolnikih je jemanje razlicnih vrst rastlinskih pripravkov. Najveckrat se to doga­ja zaradi boljšega nadzora simp­tomov rakave bolezni, vcasih pa tudi v upanju na boljši izid zdrav­
ljenja raka. Po podatkih raziskav se tovrstnega jemanja poslužuje­ta vec kot dve tretjini bolnikov z rakom. Glede na rezultate ankete, ki so jo opravili clanice in clani Društva onkoloških bolnikov Slovenije (DOBSLO), v Sloveniji med najpogosteje uporabljene pri­pravke sodijo aloe vera, maticni mlecek, ameriški slamnik, pegasti badelj, konopljino olje/smola, svetlikava pološcenka, brokoli, šentjanževka in vulkanski prah. 
V kratkem bo DOBSLO izdal izobraževalno knjižico, v kateri bo predstavljenih devet najpogo­steje uporabljenih rastlinskih pri­pravkov med slovenskimi onko­loškimi bolniki. Na poljuden in hkrati strokoven nacin bo za vsak pripravek naveden opis, kakšna je njegova struktura, kako deluje, kakšni so najbolj tipicni neželeni ucinki po uporabi, kakšne so in­terakcije pripravka z drugimi zdravili in morebitna druga opo­zorila pri uporabi pripravka. Podatke, ki so bili zbrani na pod­lagi ankete DOBSLO, je statistic­no obdelal dr. Aleksander Sadikov s Fakultete za racunalništvo in informatiko, strokovno gradivo pa bodo pripravili magistri in magistre farmacije, ki že vrsto let delajo na podrocju onkologije, in sicer Andreja Eberl, Lea Knez in Samo Rožman. 


StereOtaktiCnO OBSevanje jetrnih tuMOrjev 
V
sektorju radioterapije smo v aprilu letos priceli s stereotak­ticnim obsevanjem (SBRT) bolnikov z jetrnimi tumorji. Stereotakticno obsevanje tumorjev in zasevkov v možganih izvajamo na Onkološkem inštitutu že vec kot 10 let, pred dvema letoma pa smo priceli tudi z uvajanjem t. i. ekstrakranialnega stereotakticnega obsevanja, kar pomeni visoko natancno obsevanje tarce izven loban­je. Slednje je zaradi težje nastavitve bolnikov zahtevnejše. Potrebna je ustrezna strojna in programska oprema, kar nam je bilo omogoceno z nakupom novega obsevalnega aparata, ter pridobitev novih znanj in izkušenj osebja. Najprej smo priceli s SBRT pljucnih tumorjev in tumorjev hrbtenice, kasneje pa še jeter, kar je zaradi gibanja organov zaradi dihanja in slabše vidljivosti lezij na racunalniški tomografiji (CT) še zahtevnejše. Metoda je primerna za izbrane bolnike s solitarnimi jetrnimi zasevki ali s primarnimi tumorji jeter, brez ali s stabilno izven­jetrno boleznijo. Za SBRT jetrnih tumorjev so primerne lezije velikosti do 6 cm, ki niso v neposredni bližini cevastih organov (npr. želodca, požiralnika). Zelo pomembna je tudi primerna jetrna funkcijska rezer­va, ki omogoca uspešno izvedbo posega brez vecje jetrne toksicnosti. Za jetrne zasevke raka debelega crevesa in danke je prvo zdravljenje operacija. V primeru da zaradi lege lezija ni resektabilna, da bolnik ni kandidat za operacijo zaradi pomembnih socasnih bolezni ali da bolnik operacijo odkloni, lahko s SBRT dosežemo primerljive rezultate zdrav­ljenja. 
Indikacijo za zdravljenje s SBRT jetrnih tumorjev postavimo na gastro­intestinalnem multidisciplinarnem konziliju, kjer medicinsko doku­mentacijo in slikovno diagnostiko pregledamo skupaj z radiologom. Jetrne lezije (predvsem zasevki) so na CT-slikah, ki jih rutinsko upo-rabljamo pri nacrtovanju in izva­janju obsevanja, slabše vidne. Iz tega razloga radiolog bolnikom pod kontrolo ultrazvoka vstavi tri markerje v jetra. Ti nam omo­gocajo, da pri obsevanju lahko z veliko natacnostjo sledimo tarci. Na pripravi na obsevanje bolniku posnamemo 4-D CT, kar pome­ni, da pridobimo CT-slike v vseh fazah dihanja, da lahko ocenimo gibanje lezije med dihanjem. V primeru da je gibanje lezije vec kot 1 cm, bolniku svetujemo upo­rabo aktivne kontrole dihanja. S tem zagotovimo obsevanje le v fazi maksimalnega izdiha, ki nam omogoci natancnejše obsevanje z manjšim obsevalnim poljem in posledicno z manj neželenih sopojavov. Pri bolnikih v sklopu priprave na obsevanje posname­mo tudi magnetnoresonancno slikanje (Slika 1) za natancnejšo opredelitev lezije. Bolnike obse­vamo praviloma trikrat z vmes­nim dnem premora. Že v casu zdravljenja in tudi kasneje bol­nike natancno sledimo klinicno, laboratorijsko in tudi s slikovno diagnostiko. Pri do sedaj zdrav­ljenih bolnikih nismo zasledili pomembnih neželenih sopoja­vov, pri vseh bolnikih pa smo dosegli odlicno podrocno kontro­lo zdravljenja. Podobno porocajo tudi tuji strokovnjaki, saj SBRT jetrnih tumorjev lahko omogo­ca vec kot 90-odstotno lokalno kontrolo bolezni v prvem letu zdravljenja. V bodoce namera­vamo indikacije razširiti tudi na tumorje trebušne slinavke in še na druga podrocja. 


Doc. dr. Irena Oblak, dr. med., in asist. mag. Ajra Šecerov Ermenc, dr. med. 

Foto: oSebnI aRhIV 

Dušan Silni 
Z 
Dušanom Turkom, dobrim družinskim prijateljem, sediva v poletni senci in obujava spomine na skoraj že pozab­ljeno težko bolezen, na Dušanovega pljucnega raka. Svojo zgodbo rad pove, saj ve, kako spodbudno je v tistih tež­kih casih slišati, da raka, za katerega se mnogi bojijo, da bo usoden, vendarle lahko premagaš. In ne samo to - z njim lahko potem še dolgo in kakovostno živiš. 
Dušan, kdaj je bilo to? 
Leta 1992, marca meseca, saj tega nikoli ne pozabiš. Star sem bil 48 let; imel sem dobro službo in družino z dvema sinovoma. Mlajši je imel šele 3 leta. 
Dušan, tudi jaz ne bom nikoli pozabila tistega dne, ko me je poklicala tvoja žena Branka in prebrala izvid: mikrocelularni anaplasticni karci­nom pljuc desnega spodnjega režnja, z metastazami v lokalne bezgavke. Dejala je, da gre za izvid 85 let starega strica, ki sem ga poznala, pa ce malo razložim, kaj to je, povem mnenje pa tudi, kaj storiti, me napro­šajo svojci. »Ah, pustite ga, saj je tako in tako njegovo preživetje manj kot leto dni,« sem dejala. Potem se mi je opravicila, ceš da je morala izvedeti resnico, in mi povedala, da je izvid Tvoj. To me je dvojno sesu­lo, ker si tako usodno zbolel in zaradi nespametne izjave, ki sem jo dala … 
Ja, znacilno zanjo. Moja Branka je vedno hotela priti resnici do dna in je tudi nam pomagala, da se z njo soocimo. Takrat sem preboleval pljucnico, ki kljub dvakratnemu jemanju antibiotikov ni šla na bolje. 

Kašljal sem in v izpljunku opazil sledove krvi. In tudi kaditi mi ni dišalo tako kot poprej. 
Si veliko kadil? 
Seveda, od mladih let. Pa veliko! Zadnja leta pred boleznijo sem prišel že na tri škatlice dnevno. Zdravnik je svetoval preiskave na Golniku, a je žena vztraja­la, da grem v klinicni center, saj smo stanovali le nekaj kilometrov stran in z otrokoma so me lažje obiskovali. Na bronhoskopijo so nas štiri bolnike peljali s kombi­jem na Golnik. Dr. Demšar nam je delal preiskavo. Mene bronho­skopija ni nic bolela in ne bi rekel, da je huda preiskava. Na eni stra­ni mi je našel tumor, v zdravem delu pljuc pa drobno kurjo kost, ki jo izvlekel in smo se na njen racun med preiskavo še pošalili. Le da so se ostali trije bolniki vra­cali z izvidi, meni pa so rekli, da so tkivo poslali na analizo! Mislil sem, da v Zagreb ali na Dunaj, ti pa praviš, da so že takrat imeli te patološke analize na Golniku. Potem sem lovil po hodnikih svo­jega zdravnika dr. Vidmarja, da bi izvedel, kaj mi je. Pa se me je nekako izogibal, a nazadnje je le povedel, da je rak. 
Kako si doživljal bolezen, se odzval, saj vemo, da se vecini sesuje svet, da se sprašujejo o tem, zakaj prav jaz, zakaj prav zdaj … Še zlasti ker so bili otroci še kako majhni in potrebni oceta. 
Natanko tako je bilo pri meni. Prvic sem se zacel spraševati, kaj je rak in kaj bo zdaj z mano. Prva burna custva nekako prespiš, potem pa v akcijo - cim prej ope­rirati! Ceprav so mi rekli, da tega raka ne operirajo in da zanj obsta­ja le kemoterapija. Ampak najina logika z Branko je bila taka: ce nekaj odrežeš in vržeš proc, pac ni vec v tebi! Vztrajala sva, da me operirajo. Pri tej odlocitvi naju je podprl tudi ženin sorodnik, ugle­den kirurg z Onkološkega inšti­tuta. Operiral me je dr. Vidmar. Razložil mi je, da je tumor iz spodnjega režnja vrašcal že v srednji reženj in v bezgavke, zato je odstranil celo desno pljucno krilo. Ostalo mi je levo pljucno krilo in zdravnik mi je zagoto­vil, da se bo z njimi dalo živeti. Operiran sem bil 23. marca 1992. 
Po operaciji si bil korak bliže novemu upanju. 
Po operaciji je bilo stanje stabil­no; vedel sem, da je že lep kos poti za mano, zdravniki na vizitah pa tudi drugo osebje so bili ne le prijazni, ampak tudi spodbudni; znali so se pošaliti … Tako da je optimizem v meni iz dneva v dan bolj rasel. Po kakih dveh tednih so me neposredno iz klinicnega centra poslali na Onkološki inšti­tut zaradi kemoterapije. 
Takrat sem Ti ponudila, da poklicem prijateljico dr. Metko Klevišar in ji povem, da naslednji dan prideš k njej. Ker je imela že dolgoletne izkušnje z bolniki s pljucnim rakom, sem jo vpra­šala, kaj misli o Tvoji prognozi. V njej znacilnem slogu je dejala: »O, upanje je vedno!« - »Poznaš veliko bolnikov, ki so tega raka preživeli?« - »O, ja, enega se pa spomnim … « Takrat me je ponovno zadelo. Ampak naslednji dan si me po prvem stiku z Metko poklical in bil ves navdušen. 

Ja, tega se živo spominjam. Ona me je sprejela kot cloveka, ne le kot bolnika. Cutil sem se privile­giranega. Takrat še nisem vedel, da je do vseh taka. Tudi zato sem hitro izgubljal strah pred kemoterapijo. V sobi nas je bilo šest, nekako vsak v svojem kotu, vsi tiho, vsi zaprti vase, pa sem kar rekel: »Jaz sem z Dolenjske, živim v Ljubljani in imam raka na pljucih. Kaj pa ti, pa ti, pa ti …?« In vsi so nekam gledali v tla, bili molceci, vase zaprti. Ali pa so si kar izmišljevali kake zgod­be. Eden, kako je padel s cešnje, pa ima neke posledice na plju­cih, drugi … Pa sem jim rekel: »Fantje, vsi, ki smo tukaj, imamo raka! Zaradi padca s cešnje ne boš dobil kemoterapije! A smo odrasli ali smo otroci?« Tudi ko je prihajala zdravnica, jih ni nic zanimalo, nic niso spraševali, jaz pa sem bil že skoraj nadležen, ker sem hotel cim bolje vedeti, kaj se z mano dogaja. 
Pocasi smo se vživeli. Bili smo v stavbi C. Joj, v kakšnem stan­ju je bila! Smo rekli: »Mi smo v Rusiji,« - in smo kazali tja cez v novo stavbo -, »oni tam so pa v Ameriki.« Ja, saj se clovek z malo vedrine tudi v takšni situaciji in v svojem novem malem svetu zna scasoma pošaliti. 
Ste se družili tudi kasneje? 

Kasneje smo se srecevali na kont­rolnih pregledih, se poklicali. A so ti iz moje sobe že vsi odšli na oni svet. Srecal pa sem tudi take, ki se jim je bolezen ponovila, a so nekateri tudi to dobrohotno sprejeli. Spominjam se Rudija. V cakalnici mi je pripovedoval: »Tudi jaz sem bil pet let po zdrav­ljenju raka v redu. Ampak se je ponovil. Povsod ga imam. Sem doma že vse uredil, napisal daril­ne pogodbe in oporoko.« Zdel se mi je cisto zadovoljen; uredil je pomembne življenjske zadeve, se nekako pripravil na odhod in bil s tem pomirjen. 
Drugi spet pa je bil kot kup nesre­ce in je samo bentil nad krivico življenja. Sem takoj vedel, da takle ne more premagati bolezni. 
Potem misliš, da je uspeh ozdra­vitve odvisen tudi od bolnika samega? 
Jasno, od karakterja cloveka, kako gleda na življenje, kakšne vredno­te ima, koliko je pripravljen sam vložiti v zdravljenje in rehabili­tacijo, pa seveda od tega, v kateri fazi je bila bolezen odkrita. Ce prezreš vse znake, ki te opozarjajo na hudo bolezen, ti ne dohtar ne korajžna narava ne moreta poma­gati! 
Kemoterapijo si kar dobro pre­brodil. 
Se ne spominjam hujših težav ali zapletov. Ampak po koncu kemoterapije se je v prazno pljuc­no votlino naselilo vnetje - rekli so, da gnojno vnetje; po cevki je odtekala zelena tekocina, cele litre, po drugi cevki pa zdravila v žilo gotovo kaka dva tedna. Takrat sem bil spet na meji - bom ali ne bom preživel. 
Vendar si nekaj dni po prihodu iz bolnišnice naredil na videz noro potezo: odlocil si se, da greš z dru­žino na morje. Ko smo Te takrat videli, smo se bali, da se živ ne boš vec vrnil. 

Ja, rekel sem si: ce moram že umreti, je bolje, da v senci na ležalniku ob morju, obdan z dru­žino, kot v bolniški postelji. Po desetih dneh sem se že lahko pri­plazil do morja, da sem se ga vsaj dotaknil. Potem se je obrnilo na bolje. In po dveh letih sem prišel na normalno stanje. 
Resno si se soocil s svojo boleznijo in v sebi izbrskal potrebno not­ranjo moc. 
Ne le soocil, ampak se globoko spraševal, kaj lahko sam naredim, da bolezen premagam. Kmalu sta tisti obup in hud strah minila in prešla v stanje boja, akcije. Seveda ti obcutki niso neka konstanta, pridejo krize. Neštetokrat sem prosil: »O, Bog, daj mi vsaj še pet let, da bo ta mlajši že v osnovni šoli in starejši na poti v srednjo.« 
In Ti je bilo danih ne le pet let … 
Zdaj s pol pljuci živim že 26. leto. V bistvu živim kot pticek na veji. Veckrat recem, da je bil to pri meni cudež. 
Ampak Ti si tudi spremenil odnos do življenja. 
Vse od takrat se vsak dan zave­dam, da sem na novo rojen in se za življenje vsak dan znova zahvaljujem. Ce slucajno kakšen dan vstanem bolj slabe volje, hitro pomislim, kako mi je bilo življen­je podarjeno že drugic, in si recem: »Fant, vzemi se v roke!« In se spet zahvaljujem. 
Seveda ne recem, da v teh 26 let nisem imel nobenega problema pa tudi kakšne druge bolezni ne. Vendar jih, ob zavedanju, da sem premagal raka, lažje rešujem in prebrodim. 
Kolikor vas poznam, je imela pomembno vlogo pri Tvoji ozdra­vitvi tudi žena Branka. Nagnala je vse, ki so Te hodili pomilovat. 
Ja, res je. Jim je rekla: »Ne boste hodili jokat, dokler je živ.«. In ni jih spustila k meni, dokler se nisva zmenila, da sem dovolj mocan in pri sebi. Ona mi pre­prosto ni dovolila, da ne bi ozdra­vel. Ko sem okleval, da bi šel na kemoterapijo, je kar zahtevala: »Boš šel in pika! Ker jaz hocem imeti moža.« 
Še vedno hodiš na kontrole? 
Ja; ko je dr. Klevišarjeva odšla v pokoj, je moj zdravnik postal dr. Kovac, ki mu prav tako za­upam. Nekajkrat sem imel bole­cine v kolku in smo v nekaj dneh z aparaturami izkljucili ponovitev bolezni. Zdaj že verjamem, da bo vedno tako. No, saj tudi umreti ni težko. Ni me strah smrti. Vsak se mora s tem sprijazniti. Dobro je, da prej vse urediš, da te kaj bistvenega ne teži. Saj nimaš kam 

Foto: oSebnI aRhIV 

zbežati ... Vendar je tako luštno živeti. 
Si si pa življenje v teh 26 letih pri­lagodil? 
Ja, veliko vec je pocitka, napore pa premišljeno prilagajam svojim, seveda zmanjšanim, zmožnostim. Ampak se najde veliko drugih aktivnosti, ki ne zahtevajo fizic­nega napora. Vkljucil sem se med restavratorje in našel v tem veliko veselja. Poglobil sem stike z bivši­mi sodelavci, sorodniki, prijatelji. Zadnja leta tudi uživam z dvema dve in tri leta starima vnukinjama. 
Hkrati pa sta z ženo prepotova­la skoraj ves svet, smucala, pla­vala ... 
Ja, letos sem smuci obesil na klin, ko se je zdravnik zacudil: »Kaj pri teh letih še smucate? A ne veste, da so rebra že krhka in si jih že pri majhnem padcu lahko nalo­mite. Pa tudi rebro se vam lahko zapici v tisto preostalo pljucno krilo in ko se to skrci, vas lahko pobere.« Še dobro, da tega nisem vedel pred 26 leti. Bi bil prikraj­šan za tiste lepe zime vsako leto, ha ha ha. 
S cigaretami si pa opravil? 
Zadnjo sem pokadil dan pred operacijo. Trije cimri smo rekli: »Gremo še enkrat na pir in en cik dol v bife.«. Pa pridejo naši dohtarji na kavo po malici in nas zalotijo. Sem rekel: »Glej, oni se toliko trudijo okrog nas, mi pa takole, prmej dunaj!« In me je postalo tako sram, da sem ugasnil napol pokajeno cigareto in nare­dil crto cez to razvado. Ja, raka je veliko tudi zaradi razvad. Pri nas na Dolenjskem je tudi veliko vina in spoznal sem kar nekaj takih, ki so dobili raka na požiralniku, grlu, na jetrih. 

Tvoja znacilnost je tudi, da o svoji bolezni rad govoriš oziroma opo­gumljaš ljudi na zacetku soocanja s to boleznijo, ki jo je povsod pre­vec. Spominjam se, kako sta bila z Branko po nakljucju v hotelu Delfin, ko smo imeli z našima skupinama za samopomoc tam praznovanje. Brez oklevanja si podelil z nami svojo izkušnjo in opogumil vse nas. Poglej, tako hudega raka, kot je pljucni, je premagal! Bom tudi jaz svojega! 
Tudi medicinskemu osebju se rad pohvalim, da bodo bolj pozitivni, ko se srecajo s podobnimi bolni-

Zakaj verjaMeM v pSihOterapevtSkO pODpOrO? 
M
oja izbira sedanjega poklica je nedvomno povezana z rakom. Za študij psihoterapije sem se namrec odlo­cila, ko mi je mama pri 54 letih umrla za rakom na dojki. Sama sem bila takrat stara 30 let in dva meseca noseca s svojim prvim otrokom. Podzavestno se mi je zdelo, da je pravi cas in da bi mami neskoncno veliko pomenilo, ce bi docakala svojega prvega vnuka. Poleg tega sem upala, da bo zaradi tega imela vec moci za boj z boleznijo. Po drugi strani pa me je bilo ob novici, da sem noseca, tudi neskoncno strah, kako bom zmogla z dojenckom in mamo, ce ji bo šlo še na slabše. 
Moj sin Luc se je rodil 7 mesecev po mamini smrti, po obdobju, ki je bilo zame namesto enega najlepših eno najbolj stresnih v življenju. Zame je bila izguba mame nekaj, cesar si nikoli nisem predstavljala, kaj šele verjela, da bom to sploh lahko preživela. 
Vendar sem. Ob sebi sem imela partnerja, otrok oceta, in je nekako šlo. Tudi s pomocjo delavnice, ki sem se je udeležila med nosecnostjo, 
ki. Saj se še predobro spominjam neverbalnih sporocil, ki sem jih mnogokrat zaznaval pri nekaterih. Na splošno pa sem vsem zdravni­kom in zdravstvenemu oseb­ju zelo hvaležen. Jaz vsa ta leta nimam pripomb na zdravstvo, ne vem, zakaj ga nekateri tako šim­fajo. Motijo me le dolge cakalne vrste, ki nekaterim poslabšajo bolezen. 
To je treba pripisati tudi Tvojemu vedremu znacaju in pokoncni drži. Tudi zato si zmagovalec! Hvala, dragi Dušan, za Tvoje pricevanje. Naj opogumi vse, ki se soocajo s to boleznijo. 
Jadranka Vrh Jermancic 

uvodne delavnice za študij psi­hoterapije. Do takrat sem mislila, da na psihoterapijo hodijo ljudje z mnogo resnejšimi težavami, kot sem jih imela do tedaj sama, je pa bila zaradi moje rizicne nosec­nosti uvodna delavnica vse, cesar sem bila v tistem casu sposobna. 
Vseeno je bilo dovolj, da sem se po tem, ko sta oba otroka dovolj zrastla - Astrid je od Luca mlajša malo manj kot dve leti -, odlocila bolj resno nadaljevati študij, ki mi v vsem tem casu ni zapustil misli. Moja prejšnja poklicna pot je vkljucevala mnogo vec kot 8-urni delovnik, neredko še delo med vikendi, ce so to zahtevali projek­ti, predvsem pa za moje pojme prevec nepredvidljivosti za obicaj­no družinsko življenje, kot sem si ga želela ali predstavljala. 
Ce se ozrem nazaj, ugotavljam, da sem ocitno tudi sama imela pred­sodke pred obiskovanjem psiho­terapije na nacin, da bi bila klient (strokoven izraz za cloveka, ki se vkljuci v psihoterapevtski proces, op. a.), sem se pa že v casu študija ekonomije in kasneje komuniko­logije navduševala nad predmeti, ki so na kakršenkoli nacin vklju­cevali elemente psihologije. 

Med študijem sem se potem kmalu znašla na strani klienta, kar se mi zdi poleg vse teorije ena kljucnih izkušenj, saj sem hotela svoje delo opravljati ne samo stro­kovno, ampak zares empaticno. 
Trenutno sem specializantka psi­hoterapije (smer transakcijska analiza) in se s klienti srecujem v okviru svoje zasebne prakse. Poleg tega pa sem svetovalka in vodja Familylabovih seminarjev za starše ter voditeljica skupin za cujecnost za pedagoške kolektive v vrtcih in osnovnih šolah. Med opravljanjem prakse v ambulanti SFU (Univerza Sigmunda Freuda v Ljubljani) sva lani s kolegico zasnovali skupine za podporo obolelim za rakom in žalujocim, ki se trenutno, kolikor sem sez­nanjena, izvajajo le pod okriljem slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna. V bliž­nji prihodnosti si želim eno od takšnih skupin voditi tudi sama, saj mislim, da je tovrstna pod­pora tako za bolnike, kot tudi za svojce, ne le dobrodošla, ampak nujna. Zelo dobro vemo, kako sta telo in psiha povezani, zato je ob zdravljenju telesa, bolezni, blažen­ju bolecin ipd. potrebno skrbeti tudi za dušo in razum. 
Odlocitev za študij psihoterapi­je in celotna pot v to, kar delam danes, je meni pomagala skozi naporen in zaradi vseh okolišcin podaljšan proces žalovanja za mamo, predvsem pa je vodila k temu, da se danes veselim živ­ljenja, posameznega dneva, da sem hvaležna za vse, kar je v mojem življenju lepega, in za vse izkušnje, ki sem jih do sedaj doži­vela in preživela, predvsem pa za vse ljudi, ki mi jih je iz tega ali onega razloga usoda poslala na pot, na kateri so in bodo vedno del mojega življenja. 
Ksenija Zor, specializantka TA 

Foto: oSebnI aRhIV 

MOje Crne in Bele ptice 

SeZnanitev 
D
va tedna po 50. rojstnem dnevu sem izvedela, da imam raka na dojki. Izvid po obvezni mamografiji mi je prebral mož po telefonu: KARCINOM DOJKE. Do takrat sem bila popolno­ma zdrava in sem najprej pomislila, da gre za napako. Do biopsije sem se še nekako zatekala k upanju, da gre za pomoto. Ko je bila diagnoza potrjena, se nisem imela vec kam skriti. V sebi sem kricala: NOCEM, HOCEM NAZAJ SVOJE PREJŠNJE ŽIVLJENJE! Rak tebi in družini spodnese tla pod nogami. Vse, kar je bilo pomembno do tedaj, izgubi smisel. Kako povedati svojim bolnim staršem, devetletnemu sinu in dvajsetletni hcerki, ki se je takoj pocutila tudi sama ogrožena? Katero sporocilo želi rakov bolnik dobiti od svojih bližnjih, prijateljev in znan­cev? Mislim, da je najbolje, da te objamejo in potolažijo, da boste sku­
paj premagali to zahrbtno bole­zen, ta skupek podivjanih celic, ki ždi v tebi kot tempirana bomba. Preigrala sem celotno paleto custev: od jeze, obupa, strahu, na koncu pa moraš dejstvo sprejeti in narediti nacrt za ozdravitev. 
ZDravljenje 
Na fizicni ravni veliko naredi uradna medicina, vendar pa je rak tudi bolezen duše. Kot prvo sem se pocutila zaznamovano, ker da ocitno nekaj delam naro­be. Zavedam se, da je bilo v službi prevec napetosti, delala sem po deset in vec ur, tudi ob vikendih. 


Kot boksar sem se borila proti fizicnim in psihicnim izzivom, ceš: ne boste me premagali … Pa je imunski sistem vseeno odpo­vedal in zazvonili so vsi alarmi. In tako sem tukaj s tem karcino­mom. 
Zagotovo ustrezam tudi psiholo­škemu profilu ameriške študije, po kateri lahko precej tocno opredelimo ljudi, ki bodo verjet­no zboleli za rakom. So izjemno prijazni, ustrežljivi, požrtvovalni in nezahtevni. Vzdržujejo fasa­do prijaznega, potrpežljivega »nekomplikatorja« tudi ob najbolj bolecih preizkušnjah. Res je, tudi sama sem neke vrste cankarjan­ska mati, ki hoce vsem ustreci, nase pa pozablja. Vse sem hote­la sama nositi, nikoli priznati, da sem šibka, ali znati prositi za Zdaj je, kar je. Treba bo zaceti reševati nastalo stanje. Nagonsko sem poiskala nacin samozdrav­ljenja, in sicer pisanje spletnega dnevnika ali bloga z naslovom Svitanja. Desetim povabljenim sledilcem sem iskreno in brez olepševanja opisovala svoje vzpo­ne in padce med zdravljenjem. Zelo pomaga, da daš ven, ko te tišci v prsih. Ljudje smo social­na bitja, sposobni socutja in to je bolniku v veliko uteho. Že ame­riški dramatik Eugene O’Neill je izjavil: »Na svet pridemo zlomlje­ni, zlepi nas edino socutje soclo­veka.« 

Na papir sem prelivala svojo dušo, na dan so privrele tudi pesmi. 
BeSeDa na r 
Sivi odposlanec vesolja je ostal pred vrati. 
Nato sem naredila izbor iz dnev­niških zapisov in izdala knjižico z naslovom Svitanja. Izhajala sem iz dvojnosti med svetlobo in temo. Vmes je svit, ko svetloba že pre­maguje temo. In tako sem tudi jaz premagovala svojo bolezen. Treba je bilo precistiti miselne vzorce, postaviti sebe na prvo mesto, se nauciti prositi za pomoc in biti hvaležna za vsak trenutek tega bivanja. 
pOtOvanja kOt ZDravilO Za DušO 
Sv. Avguštin je rekel, da je svet kot knjiga in da kdor ne potuje, osta­ne vedno na prvi strani. Od zme­raj sem si želela potovati in srece­vati nove ljudi. Po uspešni zazdra­vitvi bolezni sem si rekla, da bom sledila svojemu srcu in cim vec 

Foto: oSebnI aRhIV 
PRIcEVANjA 

pomoc … 


Kdor pride do vrat vecnosti, se zave, kako dragocen je vsak trenutek življenja, ki se nam prepogosto zdi samoumevno. In 

Grenko mleko sem ti dajala piti, 
dete moje, 
ker je kostanjeva ježica v meni 
bodla 
in cmokala 
da sem morala hraniti tudi njo. 

Grenke besede 
sem ti govorila, 
ljubi moj, 
ker mi je strah jemal 

Foto: oSebnI aRhIV 

soncna jutra. 
S sladkimi besedami sem posula 
kako pomembno je, da 



imamo drug drugega. 


našo skupno pot 
obisk templja smaragdne bude v upanju, da se vama odkupim. v bangkoku. 

potovala. Tako sem si ogledala prelepo Sicilijo in Eolske otoke, nato zeleno Irsko in Škotsko, pa Belgijo, Francijo ter Norveško. Letos je prišla na vrsto še Tajska, ki me je prevzela z vdanostjo in mehkobo ljudi ter z naravnimi lepotami. Spoznala sem, da je vera v srcu in da za cašcenje boga ni treba hoditi v božje hrame. 
rak kOt uCitelj 
Pravijo, da nam naložijo toliko, kolikor lahko nosimo. Vse pride z namenom in zato je treba znati brati sporocila. Mene je bolezen izbezala iz trde lupine polžje hiši­ce, v kateri sem se skrivala. Zato sem polžjo hišico uporabila kot motiv na prvi strani knjižice. Zdaj vem, da moramo ven iz te lupine, ker dokler smo v njej, nas nihce ne sliši. Rak ne sme biti prepove­dana tema, o njem moramo cim vec govoriti in razbijati tabuje. Tudi v imenu tistih, ki tega ne zmorejo ali ne znajo. Na svojih predstavitvah Svitanj pri skupinah za samopomoc sem srecala krasne in pogumne ljudi, ki jih je bole­zen samo še okrepila. Kdor pride do vrat vecnosti, se zave, kako dragocen je vsak trenutek življe­nja, ki se nam prepogosto zdi samoumevno. In kako pomemb­no je, da imamo drug drugega. Smo kot delcki barvnega moza­ika, ki tako lepo zasije, ko skozenj posveti žarek svetlobe! 

Torej tako, tu si, kakor koli te že imenujem: tumor, stvor, nesnaga, RAK. 
*** Cistiti se moral z jokom, jezo ali pisanjem. 
*** Ko se zjutraj zbudim, mi srce zavibrira kot moja nokia, ko jo vkljucim. Takoj se spomnim na tumor. »Še si tukaj, a ne boš vec dolgo,« zasikam. 
*** Danes sanjam, kako se mi blešce­ce ikre cedijo iz dojke. Je to zna­menje, da tumor napreduje ali da gre iz mene ven? 

*** Gre za teorijo malih korakov. Vsak dan je kaj lepega: nimam vec drenažne flaške! Sicer me boli mecnica, a strdka nimam vec! Vsako jutro si moram dati injek­cijo v trebuh, a morda mi bo to kdaj prav prišlo, da bom drugim pomagala dajati injekcije. Taka sem, nepoboljšljiva optimistka, nosim, kar mi naložijo! 
*** Te prijateljice z rakom in jaz smo kot povezano živcno tkivo, cuti­mo medsebojne padce in vzpone, a v bistvu je vsaka v sebi SAMA. Ne moremo prepisovati druga od druge, ker se vsaka drugace odziva, pa cetudi gre za isto vrsto raka. 
Vec si lahko preberete na njeni spletni strani: www.darja-avsec.si 
Darja Avsec 


Foto: oSebnI aRhIV 


Ureja: Lili Sever 
pOZDravljeni! 
A
li ste ustvarjalni? To je tema, o kateri bomo tokrat govorili. Naši otroci kar prekipevajo od ustvarjalnosti. Otroška ustvarjalnost se kali že v zgodnjem obdobju, zato imajo starši in vzgo­jitelji pomembno vlogo pri razvoju in ohranjanju tega 
zaklada. Ustvarjalnost lahko opredelimo na tri razlicne nacine: kot sposobnost izmisliti si nekaj novega, kot naravnanost do spre­
memb in novosti ali kot proces stalnega izboljševanja idej in 
rešitev. 
V vseh primerih nosi ustvarjalnost v sebi klico nepoznanega, 

nepredvidljivega in novega. Gre za sposobnost povezovanja 

idej, informacij in stvari na izviren, nenavaden in nov nacin. 
Ustvarjalnost se kaže v štirih poglavitnih lastnostih: v diver­gentnem mišljenju, domiselnosti, prožnosti in izvrstnosti. 

Ustvarjalen clovek je preprican, da se da vsako stvar še izbolj­šati in to neprestano tudi pocne. 

Kako pa se kaže ustvarjalnost pri otrocih? 
Otroci so že po naravi ustvarjalni. Vrojeno imajo mocno 
željo po risanju, slikanju, oblikovanju predmetov iz 
gline in peska, po petju, plesu, odzivanju na rimo in 
ritem, po odzivanju na svet okrog sebe v skladu z 
lastnim notranjim obcutjem. Imajo veliko domišlji-


je in si v svojem razmiš­ljanju ne postavljajo meja. So zelo izvirni, zlahka pre­hajajo z enega predmeta na drugega. Tolerantni so do še tako nenavadnih problemov, svobodni so v mišljenju, ne mislijo vedno tako, kot drugi od njih zahtevajo. Kažejo spontano ustvarjalnost, ki se izraža kot inovacije, nove zamisli, nenavadna vprašanja in nezadovoljstvo z odgovo­ri. Pogosto imajo smisel za humor, ki je tesno povezan z ustvarjalnostjo. 
Otroci se bodo ustvarjalno izražali vedno, kadar jim bo dana svoboda, da so to, kar so, da vidijo na svoj nacin, da razumejo in mislijo s svojo logiko, da imajo pravico do svojega individualnega izra­žanja in ustvarjanja v polnem pomenu besede. 
Zelo ustvarjalni pa so tudi naši mali bolniki, ki se zdra­vijo na otroškem oddel­ku Dermatološke klini­


Ustvarjalnost nam krajša cas v bolnišnici. Ustvarjalni smo tudi pri peki jabolcnega zavitka... 

ke v Ljubljani. Dana jim je možnost, da svojo ustvarjal­nost pokažejo prav na vseh podrocjih. Še najbolj se ta izraža na likovnem, plesnem in glasbenem podrocju. 
Poglejmo, kaj so pripravili za Vas, spoštovani bralci Okna! 
Lili Sever, viš. vzgojiteljica z Dermatološke klinike 

uStvarjalnOSt 
Ustvaril sem slikico, 
lepo in veselo. 
Ustvaril sem risbico, 
barvno in prelepo. 

Ustvaril sem vse, 
kar sem želel. 
Rad bi ustvarjal še in še, 
tudi ko bom pel. 

Nastala bo pesem, 
vesela in lepa. 
Nastala bo pesem, 
iz srca zapeta. 

Rad pojem in rišem, 
rad se igram. 
Kaj to pomeni? 
Le to, da ustvarjalnost poznam. 

Rok, 11 let 

uStvarjalen SeM… 
… kadar rišem, kar želim. 
Sašo, 6 let 

… kadar pojem in plešem. 
Sonja, 9 let 

… vedno in povsod. 
Jan, 7 let 

… v vrtcu in doma. 
Ana, 5 let 

… ko naredim nekaj izvirnega in domiselnega. 
Rok, 11 let 

… pri likovni vzgoji med pou­kom. 
Sara, 10 let 

petje in pleS 
Rada pojem, 
plešem in se veselim. 
Rada skacem, 
plavam in se razvedrim. 

Rada imam vesele 
in ustvarjalne ljudi, 
saj z njimi 
nikoli dolgcas mi ni. 

Kaj je ustvarjalnost? 
Kje se je nauciš? 
Rekla bi, 
da s tabo živi 
in ti lepša 
vse tvoje srecne dni. 

Le sprejeti jo moraš 
in jo uporabiti, 
pa veseli bodo vsi, 
ki želijo ustvarjalni biti! 

Špela, 12 let 

tuDi v BOlnišnici SMO uStvarjalni 
Pogosto pridem v bolnišnico, saj imam kronicno obolenje kože. Pa nic zato, saj je v bolnišnici prav lepo, nikoli mi ni dolgcas. Vedno kaj ustvarjamo, prepevamo in ple­šemo. 
Najlepše je spomladi, ko izdeluje­mo razlicne rožice, prepevamo in pozdravljamo pomlad. Nazadnje, ko sem bila v bolnišnici, sem izdelala vazico, vanjo pa sem dala svoje cvetlice, ki sem jih naredi­la iz krep in kolaž papirja. Bile so cudovite. Šopek sem podarila svoji mamici, saj je ravno te dni praznovala svoj rojstni dan. Bila jih je zelo vesela, jaz pa presrec­na, da sem s svojo ustvarjalnostjo razveselila mamico. 
Sara, 10 let 

uStvarjaM 
Ustvarjaš, ustvarjam vse, kar 
Si želim. 
Tebi narišem ali zapojem. 
Vedno v igri 
Ali zares. 
Radi imamo vse, kar 
Je zabavno, 
A vendar ustvarjalno. 
Mi smo torej pravi mali ustvar­jalci! 

Ana, 11 let 

uveDBa nOve nuklearnOMeDicinSke MetODe Za DiaGnOStikO nevrOenDOkrinih tuMOrjev na kliniki Za nuklearnO MeDicinO 
ukc ljuBljana 



Doc. dr. katja zaletel, specialistka nuklearne in interne medicine, predstojnica klinike za nuklearno medicino 
Doc. dr. Luka Ležaic, specialist nuklearne in interne medicine, vodja konvencionalne nukle­arno-medicinske dia­gnostike na kliniki za nuklearno medicino 
Dr. Petra kolenc Peitl, specialistka radiofar­macije, koordinator raziskovalne dejavnosti na kliniki za nuklearno medicino 
aljaž Socan, mag. farm., specialist radio­farmacije, vodja Radiofarmacevtske lekarne na kliniki za nuklearno medicino 
N
a Kliniki za 
nuklear­
no medicino Univerzitetnega kli­nicnega centra (UKC) Ljubljana smo v mese­cu oktobru 2018 prvic v Sloveniji izvedli novo diagnosticno preiskavo – pozitrons­ko izsevno tomogra­fijo z racunalniško tomografijo (PET/CT) z uporabo analoga somatostatina, ki smo ga oznacili z radio­aktivnim izotopom galij-68 (68Ga) (Slika 1). V svetovnem meri­lu je ta preiskava na podrocju molekular­ne slikovne diagnosti­ke trenutno najboljša za ugotavljanje priso­tnosti in razširjenos­ti nevroendokrinih neoplazem (NEN) ter za spremljanje ucin­kovitosti zdravljenja bolnikov. Ima pomemb­no višjo obcutljivost kot vse doslej uporabljene diagnosticne preiskave, to zahtevno preiskavo pa je bilo doslej moc opraviti le v red­kih centrih v tujini. 

NEN so skupina tumorjev, za katere je znacilen skupen izvor iz celic nevralnega grebena – zasno­ve hrbtenjace. Te celice nevro­endokrinega sistema se selijo po vsem telesu – in zato se lahko tumorji prav tako pojavijo kjer­koli v telesu. Najpogosteje se pojavljajo v prebavilih (predvsem koncni del tankega crevesa, tre­bušna slinavka), pljucih in avto­nomnem živcevju. Skupna lastnost NEN je tvorba in skladiš­cenje biološko aktivnih snovi, ki jih imenujemo biogeni amini. Ti vcasih povzrocajo težave, kot sta povišan krvni tlak in srcni utrip, prebavne motnje (driska) ali rde­cica, ob katerih lahko pomislimo, da gre v ozadju za NEN, pogos­to pa jih vendarle odkrijemo nakljucno ali zaradi neznacil­nih težav. Druga lastnost NEN je izražanje posebnih beljakovin – receptorjev na površini tumorskih celic, na katere se biološko aktiv-

Slika 1: Specialist radiofarmacije v zašcitni svinceni komori pripravlja z gali­jem-68 oznaceno radioaktivno zdravilo 68Ga-Dotatate za diagnostiko nen. 
ne snovi lahko vežejo in uravna­vajo njihovo delovanje. Te znacil­nosti izkorišcamo v nuklearno­medicinski slikovni diagnostiki. 
Za prikaz NEN uporabljamo ra­diofarmake – radioaktivna zdra­vila, ki vsebujejo z radioaktivnim izotopom oznaceno snov (pep­tid). Radiofarmak se po aplikaciji v žilo razporedi v telesu in se veže na somatostatinske receptorje na površini celic NEN. Zaradi prika­za tumorja, ki temelji na njegovih bioloških lastnostih, govorimo o molekularni slikovni diagnostiki. Najboljša preiskava, trenutno na voljo za ta namen, je PET/CT z uporabo peptida, ki je oznacen z radioaktivnim izotopom galij-68 (68Ga-DOTA-TATE). 
Preiskava je zelo obcutljiva – pri­kaže okoli 90 odstotkov tumors­kih sprememb, kar pomembno izboljšuje obcutljivost preiskav, ki so bile doslej na voljo. Omogoca, da zelo ucinkovito pri­kažemo tumor in njegove more­bitne zasevke, kar nam odlocilno pomaga pri odlocitvi glede naj­boljšega zdravljenja pri posamez­nem bolniku. Z njo ugotavljamo morebitno ponovitev bolezni; omogoca ucinkovito spremljanje odgovora na zdravljenje, ki ga zato lahko pravocasno prilagodi­mo ali spremenimo. Ce pride do napredovanja bolezni, lahko ob ustrezni izraženosti somatos­tatinskih receptorjev na peptid vežemo beta sevalec – najpogos­teje lutecij-177 (177Lu) - in tako izvajamo ciljano notranje obseval­no zdravljenje z manjšo škodo za zdrava tkiva. Tovrstno združe­vanje slikovne diagnotike in zdravljenja z uporabo enake nosilne molekule imenujemo teranostika in je pri zdravljen­ju rakavih bolezni v pomemb­nem porastu. Izvajamo jo tudi v Sloveniji. 
NEN so redka skupina tumorjev z letno pojavnostjo okoli 5 primerov/100.000 prebivalcev, vendar pa je njihova razširjenost visoka, saj ima pri vecini bolnikov ugoden potek. Ucinkovita mole­kularna slikovna diagnostika in teranostika sta pomembni obliki dela obravnave bolnikov z NEN in rezultat nepogrešljivega usmer­jenega multidisciplinarnega tim­skega pristopa. Priprava radiofar­maka za preiskavo poteka v radio­farmacevtski lekarni za vsakega preiskovanca posebej. Zdravilo se izdeluje po tehnološko zahtevnem postopku z uporabo napredne analitske tehnologije, ki omogoca ustrezno kakovost radioaktivne­ga zdravila za klinicno uporabo (Slika 2). Postopek izdelave izvaja ekipa specialistov radiofarmacije na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana. Izdelano zdravi­lo ustrezne kakovosti primerno zašcitimo in ga zaradi kratke raz-polovne dobe galija-68, ki znaša le 68 minut, kar najhitreje dosta­vimo na mesto aplikacije bolni­ku. Za preiskavo kontraindikacij prakticno ni, postopek priprave bolnika in izvedba preiskave pa za bolnika nista zahtevna. Po apli­kaciji radioaktivnega zdravila v žilo po eni uri opravimo slikanje celega telesa, ki traja približno pol ure. Ceprav bolnik prejme radio­aktivno snov, je sevalna obreme­nitev primerljiva z letno sevalno obremenitvijo naravnega ozadja in za zdravje ni nevarna. 

Slovenski bolniki z NEN imajo z uvedbo preiskave PET/CT z 68Ga-DOTA-TATE na Kliniki za nuklearno medicino UKC Ljubljana na voljo trenutno naj­boljšo molekularno slikovno dia­gnosticno metodo. Napotitve v tujino niso vec potrebne. 
Bolniki si pripravo radioaktivnega zdravila in potek preiskave lahko ogledajo na povezavi: https:// www.kclj.si/index.php?dir=/ukc_ ljubljana/obvestila&id=4367. 
https://www.youtube.com/ watch?v=gdvYiaJPNSY 


nOvO OrOŽje pri iSkanju najBOlj priMerneGa ZDravljenja raka 
P
ri nastanku raka sode­lujejo številni dejav­niki, tako zunanji kot genetski. Iz takšnih ali dru­gacnih razlogov se geni v celicnem jedru spremenijo (mutirajo); celice se pric­nejo nekontrolirano deliti in postanejo maligne. Danes poznamo že veliko genov, ki so lahko spremenjeni pri posameznih vrstah raka. Vse vec je tudi zdravil, ki so usmerjena na tocno dolocene genske spremembe v tumorju in jih imenujemo tarcna zdra­vila. Ta so pogosto bolj ucin­
kovita, odzivi na zdravljenje so višji in zagotavljajo boljšo kakovost življenja v primerjavi s tradicionalnimi citostatiki ali kemoterapevtiki. 
Pri vsakem posameznem bolniku se lahko v rakavih celicah pojavijo mutacije na zelo razlicnih genih. Zato je tumor pri vsakem posamez­nem bolniku nekoliko drugacen. Sodobna medicina se vse bolj usmer­ja v tako imenovano »posamezniku prilagojeno zdravljenje«. Kaj to pomeni? To pomeni, da se pri vsakem posamezniku natancno doloci lastnosti tumorskih celic in na osnovi teh prilagodi zdravljenje vsake­mu bolniku posebej. Zelo podroben vpogled v lastnosti tumorja nam omogocajo metode obširnega genomskega profiliranja (CGP – angl. Comprehensive Genomic Profiling). Te metode iz vzorca tumorskega tkiva naenkrat preverijo zaporedje zelo velikega števila genov. Tako dobimo pri enem testu podatek o vseh trenutno znanih pomembnih mutacijah, ki so prisotne v celicah posameznega tumorja. 
Tudi v Sloveniji smo pred nedavnim zaceli uporabljati validirano meto­do obširnega genomskega profiliranja, ki je prva, ki jo je novembra 2017 odobrila Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA – Food and Drug Administration). Test omogoca analizo 324 genov in poda še dva tumorska »podpisa«, ki se razli­kujeta pri vsakem posameznem bolniku: mikrosatelitno nesta­bilnost (MSI – angl. Microsatellite Instability) in tumorsko muta­cijsko breme (TMB – angl. Tumor Mutational Burden). Ta dva podpisa nam pomagata pri presoji, ali bi bilo bolnika smi­selno zdraviti z imunoterapijo. Testiranje je za zdaj samoplac­niško in ni predmet povracila iz sredstev javne zdravstvene blagaj­ne Republike Slovenije. 
Ceprav je razvoj medicinske znanosti usmerjen v tako imenovano »precizno« medicino, ki kot osnovo diagnosticiran­ja uporablja metode obširnega genomskega profiliranja, pa je treba poudariti, da je za zdaj ta oblika testiranja primerna pred­vsem za bolnike z doloceno vrsto raka (raki neznanega izvora, redki raki) ali pa pri tistih bolnikih s pogostimi raki, pri katerih so možnosti sistemskega zdravljenja izcrpane, pa bi dodatni podatki lahko pomagali pri odlocitvah za nadaljnjo obravnavo ali more­bitno zdravljenje. 
Pomembno je, da se o smisel­nosti obširnega genomskega testiranja vsak bolnik posvetuje s svojim onkologom. 
Doc. dr. Martina Vrankar, Onkološki inštitut Ljubljana 


CuDeŽna BeSeDa 

HVALA 

Dr. Polona Gradišek je psihologinja, zaposlena na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ukvarja se s pedagoško in pozitivno psiholo­gijo in je predstavnica Slovenije v evropski mreži za pozitivno psiho­logijo. Preucuje dejavnike, ki poma­gajo ljudem, da živijo zadovoljno in izpolnjujoce življenje. 
H
valežnost je zelo pomembna vrlina, ki vpliva na naše pocutje in na naše medosebne odnose. Številne raz­iskave kažejo, da so ljudje, ki so hvaležni za dobre stvari, ki se jim zgodijo, in hvaležnost pogosteje izkazujejo, bolj zadovoljni s svojim življenjem. To je zelo spodbudno, saj lahko hvaležnost zelo enostavno vkljucimo v svoje življenje. Zacnemo lahko že s tem, da se preprosto veckrat zahvalimo. 
Vcasih pa lahko beseda hvala presenetljivo pozitivno delu­je tudi v nekaterih situacijah, za katere si tega ne bi mislili. Poglejmo si nekatere. 
1. Ko nas nekdo pohvali. 
Ali znate sprejeti pohvalo? Pogosto nam je nerodno, ko nas nekdo pohvali, in ne vemo, kako bi se odzvali. Ce pohvale ne vzamemo resno ali pa smo ob prejeti pohvali pretirano skromni, nam to prepreci, da bi v polnosti doživeli dober obcutek, ki nam ga pohvala lahko prinese. Osebi, ki nas pohvali, pa je lahko ob tem celo nekoliko neprijetno, saj njene pohvale nismo zares sprejeli. Zato poskusite naslednje: 
– 	
Nekdo vam rece: »Danes si pa videti krasno!«. Namesto da bi rekel/a: »Oh, joj, frizura mi je zjutraj tako nagajala! Je zdaj v redu?«, recite raje: »Hvala, tudi pocutim se dobro!« 

– 	
Nekdo pohvali vašo predstavitev: »Tvoja predstavitev je bila fantasticna! Prav žarela si na odru!«. Namesto da bi rekel/a: »Joj, tako tremo sem imela. Zagotovo so vsi slišali, kako se mi je tresel glas!«, recite raje: »O, hvala, tvoja pohvala mi veliko pomeni.« 


– 	Gostje pohvalijo vaše kosilo: »Tako dobrega kosila pa že dolgo nisem jedla!«. Namesto da bi rekel/a: »Joj, juha se mi je zdela preslana. In kolac je spet suh. Ne vem, zakaj se mi to stalno dogaja,«, recite raje: »Hvala, res me veseli, da ti je teknilo.« 
Naj vam ne bo nerodno sprejeti pohvale. Kdor nas pohvali, obicaj­no resno misli; pohval ne delimo kar tako povprek. Dovolite si uži­vati v trenutku. 
2. Ko zamujate. 
Verjetno poznate tisti neprijeten obcutek, ko zamujate na sestanek ali na druženje s prijateljem. Zelo neprijetno je za tistega, ki zamu­ja, in nespoštljivo do tistega, ki caka. Kadar zamujamo in konc­no prispemo na cilj, se obicajno opravicimo: »Oprosti(te), ker zamujam.« 
Pri takšnem opravicilu smo pozorni predvsem nase, ne upoš­tevamo pa osebe, ki nas je cakala. Zato naslednjic, ce boste pozni, poskusite z: »Hvala, da ste me pocakali.«. S tem boste drugi osebi pokazali, da cenite njeno potrpljenje in cas. 
3. Ko imamo toliko za povedati prijatelju. 
Vcasih se nam naberejo težave, ki jih želimo deliti s prijateljem, da nam bi bilo lažje. Ko se z njim dobimo, kar ne moremo nehati pripovedovati. Vcasih se potem pocutimo, kot da prijatelja prevec obremenjujemo s svojimi težava­mi, zato na koncu hitimo z opra­vicevanjem. 
Takrat namesto »Oprosti, ker toliko govorim,«, recite raje: »Hvala, ker me poslušaš. Veliko mi pomeni.« 
4. Ko nekdo izrazi dobronamer­no kritiko. 
Kritike obicajno ne slišimo radi, veliko raje imamo, kadar nas kdo pohvali. Naša reakcija na kriti­ko je hitro obrambna; želimo se zagovarjati, kar pa lahko situacijo le še bolj zaplete. Kritiko posku­site doživeti in sprejeti kot dob­ronamerno in preprosto recite hvala, npr.: »Hvala, tvoje mnenje mi veliko pomeni.« 

5. Ko ne veste, ali bi se zahvalili. 
Ko ne veste, ali bi se nekomu zahvalili ali ne, se preprosto zahvalite. S tem ne morete niko­mur škodovati, sogovorniku pa lahko zahvala veliko pomeni. Ko se nekomu zahvalimo, mu pokažemo, da cenimo tisto, kar je naredil ali rekel. Pokažemo, da dolocene stvari za nas niso samoumevne. Ce bi radi povecali svojo hvaležnost, lahko štejete, kolikokrat v dnevu se komu zahvalite – kolikokrat recete hvala. In vsak dan poskusite reci hvala vsaj enkrat vec kot prejšnji dan. Ko zavestno opazimo in pre­poznamo vec situacij, za katere smo lahko hvaležni, to obogati naše življenje in nas še bolj pove­že z ljudmi okoli nas, zato je vred­no poskusiti. 
Dr. Polona Gradišek www.pozitivna-psihologija.si 


DeSet kOrakOv DO ZDrave in urejene prehrane 
A
kcija Društva onkoloških bolnikov Slovenije Pravi moški, ki je namenjena ozavešcanju o problematiki raka pri moških, je letos v središce postavila zdra­vo prehrano. Ta je namrec poleg redne telesne dejavnosti eden od najpomembnejših dejavnikov, s katerimi lahko zmanj­šamo ogroženost, da bi zboleli za težkimi boleznimi, tudi za rakom. Akcijo, ki je potekala pod sloganom Z zdravjem zac­nem na krožniku (o sami akciji vec pišemo v nadaljevanju revi­je v rubriki Iz življenja društva), je letos poleg Ministrstva za zdravje in Onkološkega inštituta strokovno podprl tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki je v ta namen pripra­vil poseben vprašalnik. Z odgovori na deset preprostih vpra­šanj, ki jih objavljamo spodaj, lahko hitro preverite, kakšen je vaš nacin prehranjevanja, in si z usmeritvami pomagate k bolj zdravemu nacinu prehranjevanja. 

Dnevno naj bi zaužili tri glavne dnevne obroke (zajtrk, kosilo, vecerja), ki pa so po sestavi in velikosti pogosto tudi kulturno pogojeni. Najpomembnejši je zajtrk, saj naše telo tudi preko noci porablja ener­gijo, zato jo moramo zjutraj nadomestiti s pestro sestavljenim in urav­noteženim zajtrkom. Redni obroki na približno dve do tri ure izboljšajo presnovo, znižajo vsebnost mašcob v krvi, povecajo obcutek sitosti, zmanjšajo možnost prenajedanja in ugodno vplivajo na krvni sladkor. 
ne iZpušCajte OBrOkOv 
Ce izpustimo obrok, nastopi obdobje lakote in zato ob naslednjem vecjem obroku zaradi prilagoditvenih mehanizmov na pomanjkanje hrane telo skladišci prekomerno energijo v mašcobne celice. Z redni­mi obroki zato tudi lažje vzdržujemo priporoceno telesno težo. Pogosti mastni, slani in sladki prigrizki niso primerni, saj vplivajo na pretiran vnos energije in neuravnoteženost prehrane. 
ZDrava prehrana je uravnOteŽena prehrana 
Obroki naj bi bili po sestavi cim bolj pestri, mešani, sestavljeni iz pri­porocenih kombinacij razlicnih vrst živil iz vseh priporocenih skupin živil. Te dajejo prednost sadju in zelenjavi, polnovrednim žitom in žit­nim izdelkom, mleku in mlecnim izdelkom z manj mašcobami, ribam, zmernim kolicinam pustega mesa in strocnicam ter kakovostnim rast­linskim oljem. 
2. 	Ali namesto belega kruha 
in belih testenih izberete 
kdaj pa kdaj tudi njihove 
polnozrnate razlicice? 

DA / NE 

Polnovredna žita in žitni izdelki ter zelenjava in sadje vsebuje­jo veliko prehranske vlaknine. Praviloma ta nima izkoristljive energijske vrednosti, ima pa ugo­den vpliv na prebavo in presnovo. Sodi med varovalne snovi, zmanj­šuje energijsko gostoto hrane, upocasnjuje praznjenje želodca, hkrati pa pospešuje prebavo v tankem in debelem crevesju ter ugodno vpliva na mikrobioto cre­vesja. Uživanje hrane, bogate s prehransko vlaknino, je pomemb­na prehranska navada že v mla­dosti, saj lahko zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, nekaterih vrst raka in diabetesa v kasnejših življenjskih obdobjih. 
ZašCitne vlaknine 
Na vprašanje o tem, ali so vlakni­ne iz neolušcenih žit in kaš, zelen­jave in sadja zašcitne same po sebi ali zaradi drugih sestavin teh živil, ni dokoncnega odgovora. Nevarnost raka na debelem creve­su zmanjšujejo po eni strani zato, ker vežejo veliko vode, nabrekne­jo in tako mehanicno pospešijo praznjenje crevesa, po drugi stra­ni pa vežejo tudi toksicne in kar­cinogene snovi. 
viri vlaknin 
Vir prehranske vlaknine naj bi zato bila tako polnovredna žita (pretežno netopni, bakterijsko malo razgradljivi polisaharidi) kot tudi zelenjava, krompir in sadje (pretežno topni, bakterij sko razgradljivi polisaharidi). S tem se zagotavlja ugodna poraz­delitev med netopno in topno vlaknino. Odrasel clovek naj bi jo v povprecju dnevno zaužil 30 gramov. 
3. 	Ali veckrat dnevno vkljuci­te v svojo prehrano razno­vrstno in svežo zelenjavo in sadje? 
DA / NE 
Zelenjava in sadje naj predstav­ljata približno ˝ krožnika (pri­bližno dve pesti). Ciljamo na vsaj pet porcij zelenjave in sadja na dan (400 do 650 gramov, odvis­no od naših energijskih potreb, pri cemer naj bo vec zelenjave kot sadja), zato ju je priporocljivo vkljuciti v vsak obrok. S tem ob­cutno izboljšamo hranilno vred­

36 	nost obroka in hkrati zmanjša­mo njegovo energijsko vrednost. Dobrodošlo je kombiniranje raz­licnih vrst in barv – razlicne barve so obicajno povezane z vsebnostjo razlicnih koristnih snovi. 
ZašCitne SnOvi 
Ocenjuje se, da je na primer možno tudi od 30 do 40 % posa­meznih vrst raka prepreciti s povecanim dnevnim vnosom zelenjave, sadja in prehranske vlaknine. Ugodno varovalno vlogo kažejo predvsem surova, sveža rumeno-zelena zelenjava in sadje zaradi vsebovanih zašcitnih snovi. Vitamini C, E, beta karoten (in drugi karotinoidi, ki sestav­ljajo vitamin A) in selen so anti­oksidanti, ki sodelujejo v celicnih sistemih, s katerimi zmanjšujejo nastanek prostih radikalov ali jih unicujejo, ce so že nastali. Novejše ugotovitve kažejo, da beta karo­ten in druge sestavine vitamina A (vkljucno z likopenom) pospešu­jejo antioksidativno ucinkovitost vitaminov C in E. 

paraDiŽnik – Da ali ne? 
Zanimivo je, da je pred leti para­dižnik veljal za nevarnega. Danes vemo, da trditev ne drži, saj je v njegovi rdeci barvi zašcitni karo­tinoid likopen dvakrat mocnejši antioksidant kot beta karoten. Šcitil naj bi predvsem pred rakom na prostati. Absorpcijo iz crevesa naj bi pospešilo dodano olje, zato je ucinkovitejši v omakah, solatah in juhah. Torej še eden od razlo­gov, zakaj je sredozemska prehra­na zašcitna. Poleg teh so v sadju in zelenjavi še številne druge zašcitne snovi (ditioltioni, gluko­zinolati, indoli itd.). 
nepOGrešljivi antiOkSiDanti 
Antioksidanti zmanjšujejo tudi pretvorbo nitritov (pogosto pri­sotni kot konzervansi v mesnih izdelkih) v nitrate, iz katerih nastajajo v želodcni sluznici pod vplivom bakterij mutagene nitroz­ne spojine, ki so poleg preslane hrane in prekajenih živil vpletene v nastanek želodcnega raka. 
V prehranskem smislu pa zelen­java in sadje nista pomembna le zaradi vsebnosti številnih zašcitnih snovi, ampak tudi zaradi vsebujoce prehranske vlaknine. Njena vloga je opisana pri vprašanju št. 2. 
4. Ali ste zmerni pri uživan­ju mašcob in namesto po 
mašcobah, kot so svinjska 
mast, ocvirki, zaseka itd., 
raje posegate po rastlinskih 
oljih? 

DA / NE 

Prisotnost ustreznega deleža mašcob v prehrani je pomembna predvsem zaradi vnosa esencial­nih mašcobnih kislin in razpo­ložljivosti v mašcobah topnih vitaminov (A, D, E, K) ter okusa, ki ga mašcobe dajejo hrani. Poleg tega imajo mašcobe veliko ener­gijsko vrednost, zato jih je treba uživati zmerno. 
kOlikO MašCOB? 
Skupen vnos mašcob naj znaša najvec 30 % dnevnega energijske­ga vnosa (izjemoma vec), toda ne manj kakor 20 % dnevnega energijskega vnosa. Deleža maš­cob ne povecujemo preko pripo­rocenih vrednosti, ker je znano, da obstajajo tesne povezave med prevelikim deležem mašcob v prehrani in tveganji za zdravje. Mašcobe zelo razlicno delujejo na naše telo. Povecujejo na primer sintezo hormonov in tako pove­cujejo tveganje za nastanek raka dojk. Ali pa spodbujajo sintezo žolcnih kislin, ki so povezane z rakom debelega crevesa. Mašcobe in z mašcobami bogata živila imajo visoko energijsko vrednost, kar prispeva k razvoju metabol­nega sindroma in debelosti, ki prav tako spodbujata razvoj raka. Prevelik delež nasicenih in trans­mašcobnih kislin znatno povecuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja v poznejših življenjskih obdobjih. Zlasti pomembno je razmerje med mašcobami, in sicer nasicene mašcobne kisline (< 10 % energije) in nenasicene mašcobne kisline (skupno 20 % energije in pretežno rastlinskega izvora) naj bodo v razmerju 1 : 2. Nekatere mašcobe so tudi esen­cialne, kar pomeni, da jih mora­mo nujno zaužiti s prehrano. 
katere MašCOBe? 
Na ustrezno sestavo mašcob pa lahko vplivamo le tako, da cim vec živalskih mašcob, kot so svinjska mast, ocvirki, zaseka itd., zamenjamo z rastlinskimi olji (oljne ogršcice, sojino, laneno, oljcno, soncnicno ipd.), mastne­mu mesu pa odstranimo vidno mašcobo in kožo. Zaradi ugodne mašcobnokislinske sestave se sve­tuje vsaj enkrat tedensko uživanje mastnih morskih rib (sardine, sla­nik, skuša, losos). 

Ľ krožnika naj bi predstavljala kakovostna beljakovinska živila (puste vrste mesa – z ohranjeno oziroma vidno celicno strukturo, ribe, strocnice, obcasno tudi namesto mesa proteinsko bogati mlecni izdelki ali jajca). 
ZMernO uŽivanje MeSa je kOriStnO 
Pestra mešana prehrana vkljucu­je tudi meso, saj je pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti, zanesljivo zagotavl­ja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 in vseh esencialnih aminokislin ter mašcobnih kis­lin. Zaradi teh razlogov je njego­vo zmerno vkljucevanje v pestro mešano prehrano v skladu s pri­porocili o kolicinah in pogostosti upraviceno. Rdece mesa naj bi zaužili najvec dvakrat do trikrat na teden, belo meso (perutninsko meso) do trikrat na teden ter ribe vsaj enkrat do dvakrat na teden. Namesto mesa pa se lahko vklju­cijo strocnice, mlecni izdelki ter jajca, ki so tudi pomemben vir kakovostnih beljakovin. 
MeSO in rak 
Po drugi strani Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) razvršca mesne izdelke v najviš­jo kategorijo rakotvornih snovi za cloveka. V to najvišjo skupino IARC uvršca tudi tobak in azbest, vendar hkrati jasno sporoca, da te snovi niso enakovredno strupene za cloveka. Z rdecim mesom in mesnimi izdelki je najbolj povezan rak debelega crevesa, nakazana pa je tudi povezava z rakom želodca, trebušne slinavke in dojke, vendar dokazi niso prepricljivi. 

pOZOr: DODatki 
Mastni kosi mesa in mastni mesni izdelki lahko vsebujejo velik delež manj zdravju koristnih mašcob in s tem tudi višjo energijsko vrednost. Zlasti problematicni so mesni izdelki, ki lahko vsebujejo tudi veliko dodane soli in aditi­vov. Natrijev nitrit (E250) sodi med najbolj pogosto uporabljen konzervans v mesnih izdelkih. Nitriti so desetkrat bolj toksicni v primerjavi z nitrati, vendar se lahko nitrati v telesu pretvorijo v nitrit. V želodcni sluznici pod vplivom bakterij in v kisli sredini nitrat z amini tvori nitrozamine, ki jih uvršcamo med kancerogene in mutagene snovi. 
Pri tveganju za zdravje so zato pomembne zlasti kolicine mes­nih izdelkov, saj se verjetnost za razvoj raka povecuje z zaužito kolicino in pogostostjo uživanja. Zato je smiselno po priporocilih IARC omejiti uživanje rdecega mesa oziroma mesnih izdelkov na najvec 300 gramov na teden. 

Delno posneto mleko in manj mastni mlecni izdelki so del uravnotežene prehrane, saj naj bi zaradi njihove visoke hranilne in biološke vrednosti (zlasti kalcija in vitamina D) ter lahke prebav­ljivosti predstavljali vsakodnevni del prehrane, zlasti odrašcajocih otrok in mladine, športnikov, starejših in bolnikov v casu okre­vanja. 

ne pretiravajte S kalcijeM 
Domneva se, da je pred zbolevan­jem za rakom na debelem crevesu in danki zašciten tudi kalcij, ki je v najboljši razpoložljivi obliki dostopen iz mleka in mlecnih izdelkov. Laktoza (mlecni slad­kor) spodbuja mlecno kislinske bakterije, ki imajo tudi protimuta­gene in antikancerogene lastnos­ti, medtem ko kalcij veže žolcne kisline in proste mašcobne kisline in s tem zmanjšuje njihovo tok­sicnost. Po drugi strani pa preti­rano uživanje kalcija domnevno vpliva na znižanje 1,25-dihidroksi vitamina D3. Omenjeni hormon aktivno šciti moške pred rakom prostate, zato pretirano uživan­je mlecnih in kalcijevih izdelkov tudi ni priporoceno. 

Naše telo sicer potrebuje nekaj natrija, vendar lahko pretira­no uživanje soli povzroci pri posameznih starejših in tistih s povišanim tlakom tveganje za srcni infarkt in druge srcno-žilne bolezni. Prava tako je vnos natrija treba nadomešcati v vrocih polet­nih mesecih in pri povišani teles­ni dejavnosti. 
SOl in rak 
Povecano uživanje soli in slanih živil domnevno poveca tudi tve­
ganje za rak želodca. Sol lahko poškoduje želodcno sluznico in povzroci vnetje, pomembno vlogo pa naj bi imela tudi pri okužbi s Helicobacter pylori, ki jo povezu­jemo z razjedami in rakom želod­ca. 
ZManjšajte upOraBO SOli 
Okus soli je mogoce nadomesti­ti z uporabo naravnih zacimb in dišavnic, na manj slan okus pa se lahko privadimo že v osmih ted­nih. Sol je pomemben vir joda, zato se svetuje izbira jodirane soli. Pretiravanje s soljo je lahko nevarno tudi za vaše kosti. Sol lahko namrec povzroci izgu­bo kalcija v kosteh, ki je kljuc­ni mineral za zdrave in mocne kosti, pretiravanje s soljo pa lahko poslabša zdravje že okvarjenih ledvic. Dnevno naj bi v povprecju zaužili do 5 g soli, ki naj bo jodirana. 
8. 	Ali se izogibate uživanju 
sladkorja, sladkih pijac in 
sladkih živil? 

DA / NE 

Pretežno škrobna živila naj preds­tavljajo približno Ľ krožnika (velikost pesti). Gre za živila, ki vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate z nizkim glikemicnim indeksom (GI) in prehransko vlaknino, pa tudi esencialna hra­nila in sekundarne rastlinske snovi. Sem uvršcamo razlicne kaše (ajdova, jecmenova, prosena, ovsena), piro in rjavi (integrira­ni, nebrušeni) riž, polnozrnate (integrirane) testenine, polnozr­nat zdrob, polnozrnate njoke, pol­nozrnate vrste kruha ipd. 
BODite pOZOrni na Skrite SlaDkOrje 
Živilom dodani izolirani ogljikovi hidrati, zlasti mono- in disahari­di ter rafinirani ali modificirani škrobi, praviloma ne vsebujejo nobenih esencialnih hranil, tako da pri vnosu energije, ki ustreza potrebam, zmanjšujejo hranilno gostoto in oskrbo z esencialnimi hranili. Zato se praviloma izo­gibamo izdelkom, ki majo vec kot 15 gramov sladkorja na 100 g izdelka (deklaracija). Sadni jogurt v 100 gramih lahko vsebuje tudi 20 gramov sladkorja, od katere­ga je približno le 4–5 g naravno prisotnega mlecnega sladkorja (laktoza). Posebej neugodne za zdravje so sladke pijace, nektarji, smutiji in sadni sokovi, saj vsebu­jejo veliko prostih sladkorjev. 
iZBerite naravne SlaDkOrje 
Fizioloških potreb po sladkorjih ni, možgani jih sicer nujno potre­bujejo za svoje delovanje in zato je glukoza v krvi uravnavana, vendar pa za te potrebe zados­tujejo sladkorji iz priporocenih živil, kot so škrobna živila, sadje, zelenjava itd. Ni namrec dokazov, ki bi potrjevali, da se je potrebno izogibati naravno prisotnim slad­korjem v sadju, zelenjavi, mleku in ostalih živilih. 
SlaDkOr in tveGanja 
Ljudje smo prirojeno nagnjeni k sladkemu okusu, zato je danes veliko izdelkov na trgu, ki imajo nesorazmerno veliko kolicino dodanega sladkorja. Glede na to, da vecina populacije ni dovolj telesno aktivna, so potrebne ome­jitve pri vnosu sladkorja. Vecina ljudi zato potrebuje sladkor le kot zacimbo. Pretirano uživanje sladkorja povecuje tveganje za razvoj debelosti, diabetesa, kariesa in srcno-žilnih obolenj. Sladkor domnevno ni neposredno povezan z razvojem raka, lahko pa privede do razvoja meta­bolnega sindroma in debelosti. Trebušna debelost naj bi vplivala na spodbujanje razvoja vsaj 13 vrst raka. 

V našem okolju je potrebno preprecevati zgolj blage dehi­dracije. Že blaga izsušitev ali dehidracija, to je zmanjšanje kolicine telesnih tekocin za en do dva odstotka, lahko za 20% zmanjša telesne in duševne sposobnosti. Potreba po zaužiti tekocini se poveca v vrocem okolju in s fizicno aktivnostjo, pri cemer seveda ne smemo pozabiti tudi na obvezno nadomešcanje izgubljenih elektrolitov in porabljene glukoze. 
najpriMernejša je vODa 
Alkohol ali sladke pijace niso primerne (škodljivost je opisana pri drugih poglavjih). Za nado­mešcanje vsakodnevnih potreb po tekocini so najprimernejši pitna voda, mineralne vode ali nesladkani caji. Povprecno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno 2 do 2,5 litra tekocine (od tega se v povprecju od 0,8 do 1 litra zaužije s hrano; približno 1,5 litra zaužijemo s tekocino). 

Pogosto nimamo vpliva na kako­vost prehrane pri gostinskih ponudnikih. Lahko pa se poza­nimate o ponudbi in izberete takšno z manj mašcob in slad­korja ter izberete manjšo porci­jo (odvisno od potreb). Ce se ni mogoce izogniti kaloricni »hitri« hrani, obrok izboljšajte tako, da ga dopolnite z izbiro zelenjave (solate ali zelenjavne priloge) ali s sadjem. 
paSti preDelave MeSa 
Poleg ocvrtih jedi, burgerjev, pizz, bureka ipd. pazite tudi pri izbiri mesnih jedi. Predelava mesa (konzerviranje, dimljenje, pecenje na žaru, cvrenje ipd.) namrec povzroci, da so v mes­nih izdelkih prisotne snovi, ki so lahko nevarne zdravju. Pri dimljenih suhomesnatih izdelkih je npr. problematicna prisotnost N-nitrozaminov in policiklicnih aromatskih ogljikovodikov; pri termicni obdelavi mesa na visokih temperaturah (npr. pecenje na žaru) nastajajo poleg policiklicnih aromatskih ogljikovodikov tudi heterociklicni aromatski amini. Omenjene snovi uvršcamo med kancerogene in mutagene snovi. 
uravnOteŽen OBrOk v prakSi 
Ce imate možnost, si pripravite sami okusen obrok. Tako boste imeli vpliv na izbiro živil in pos­
topkov priprave. Obrok skušajte sestaviti tako, da bo: 
– 	
1/2 krožnika predstavljala sveža in raznobarvna zelenja­va, 

– 	
1/4 krožnika naj predstavljajo ribe, puste vrste mesa, stroc­nice ali jajca, 

– 	
1/4 krožnika pa naj predsta­vljajo polnovredni izdelki, kaše ali druga škrobnata živi­la. 


Priprava jedi naj cim veckrat poteka s kuhanjem, dušenjem, pecenjem, in sicer z dodatkom zmerne kolicine rastlinskih olj. Cvrenje, dimljenje in pecenje na žaru so iz zgoraj omenjenih razlogov manj zaželeni postop­ki. Hrano zmerno dosolite; upo­rabljajte jodirano sol. Namesto s sladkimi in alkoholnimi pijacami gasite žejo s pitno vodo ali drugi­mi nesladkanimi izbirami. 
reZultati in pripOrOCila 
Ce ste na vecino vprašanj odgovorili z NE, morate razmisliti 
o vašem nacinu prehranjevanja. Pravi moški je zdrav moški. Da bi zdrav moški ostal zdrav, je potrebno in pomembno, da se tudi zdravo prehranjuje in skrbi za dobro telesno pocutje. Vec o uravnoteženi prehrani boste našli na spletnem mestu akcije Pravi moški www.izogniseraku, desno pa navajamo še nekaj priporocil za bolj zdrav nacin prehranjevan­ja in življenja. 
Vprašalnik so pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. 


Obišcite center za krepitev zdravja v vašem zdravstvenem domu 
Ce potrebujete pomoc pri pri­dobitvi zdravih prehranskih navad in vešcin za prepozna­vanje zdravju koristnih izbir in pripravo uravnoteženih obro­kov, obišcite vaš zdravstveni dom in se pri izbranem zdrav­niku pozanimajte o programih za krepitev zdravja. Tam lahko preverite svoje zdravje in dobite vso ustrezno podporo (skupin­ske delavnice in individualna svetovanja) za dolgotrajno spre­membo vaših navad (http:// skupajzazdravje.nijz.si/sl/centri­-za-krepitev-zdravja/). 
Dodatne informacije 
Pokukajte še na koristne pove­zave, kjer lahko najdete vero­dostojne in vedno zanimive informacije v povezavi z zdravo prehrano: www.prehrana.si www.dobertekslovenija.si 
Odzovite se vabilu v program SVIT 
Vabimo pa vas tudi, da se 
odzovete povabilu Programa Svit (vabilo prejmete po pošti, ce ste stari od 50 d0 74 let), ki je namenjen presejanju in zgod­njemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem crevesu in danki. Sodelovanje v Programu Svit rešuje življenja! (http://www.program-svit.si/). 
pravi MOški Z ZDravjeM ZaCne na krOŽniku 
D
ruštvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana že tretje leto za­pored nadaljuje z akcijo Pravi moški, s katero ozaveš­ca širšo javnost, predvsem pa moško populacijo o proble­matiki raka pri moških kot tudi o zdravem življenjskem slogu. Letos v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ozavešca o zdravi prehrani pod sloga­nom Z zdravjem zacnem na krožniku, saj je po mnenju strokovnjakov uravnotežena prehrana poleg redne tele­sne dejavnosti eden od najpo­membnejših dejavnikov, s kate­rim lahko zmanjšamo tvega­nje za težke bolezni, tudi za raka. 
Akcija s sloganom Z zdravjem zacnem na krožniku je bila predstavljena na konferenci za novinarje, 4. oktobra 2018, na OI Ljubljana. Na njej so sode­lovali Ana Žlicar, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, Mojca Gobec, gene­ralna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS, dr. Matej Gregoric z Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje, asist. mag. Janka Carman z Onkološkega inštituta Ljubljana in dr. Nada Rotovnik Kozjek, strokovnjakinja za klinicno in športno prehrano z Onkološkega inštituta Ljubljana. 
Na konferenci je bilo izpostav­ljeno, da bi lahko skoraj polovico vseh rakavih bolezni preprecili z zdravim življenjskim slogom, rednim sodelovanjem v presejal­nih programih za raka in tudi z življenjem v manj onesnaženem okolju. Samo z ustreznejšo pre­hrano bi se lahko izognili tudi do 30 % bolezni raka. Podatki zad­nje raziskave Z zdravjem pove­zan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (NIJZ, 2016) kažejo, da se moški v primerjavi z žens­kami manj zdravo prehranjuje­jo – imajo manj redne obroke. 
Hrano pogosteje dosoljujejo ali izbirajo bolj slano, uživajo manj zelenjave, vec ocvrtih jedi, hitre hrane in zlasti vec mesa in mes­nih izdelkov. Pogosteje posegajo po sladkih in alkoholnih pijacah. Med moškimi je tudi vec tistih, ki imajo že pridružene dejavni­ke tveganja, kot so povišan krvni sladkor, visok krvni tlak in disli­pidemije. Zaradi socasne telesne nedejavnosti je med odraslimi moškimi tudi vec cezmerno hran­jenih. Delež debelih moških se je iz leta 2001 do leta 2016 povecal s 16 % na 20 % odrasle moške populacije, zato moški veljajo za še posebej ogroženo skupino. 
Od nacina prehranjevanja in izbi­re hrane je odvisno, ali bo ta pri posamezniku delovala kot dejav­nik tveganja, ki ogroža zdravje, veca obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veca kakovost življenja in ga podalj­šuje. Ob tem izpostavljenost prehranskemu dejavniku, ki ga povezujemo z rakom (npr. nitri­tom/nitratom v mesnih izdelkih), še ne pomeni, da bo posameznik zagotovo zbolel. Zanj obstaja le vecje tveganje oziroma verjetnost, da bo zbolel. Po drugi strani pa lahko nekatere sestavine v živilih (npr. zašcitne snovi v zelenjavi) znatno zmanjšajo to tveganje. Za Slovence je bilo izracunano, da bi lahko za 6 % zmanjšali tveganje za nekatere vrste raka, ce bi dnev­no zaužili v povprecju 100 gra­mov vec zelenjave in sadja. V tem pogledu ne poznamo le »slabih« in »dobrih« živil, ampak pred­vsem slabe in dobre kombinacije. 

Zato je treba pazljivo izbirati pre­hransko ustreznejša živila, paziti na pravilne postopke priprave, ki ne bodo povecali tveganja, upo­števati nacelo uravnoteženega krožnika in ga prilagoditi svojim potrebam, obroke pa enakomerno porazdeliti preko dneva, da pres­nova ne bo preobremenjena. 
Na konferenci pa je bilo tudi poudarjeno, da moramo preh­rano prilagoditi potrebam posa­meznika, kar pomeni, da zdrava prehrana ni enaka pri zdravih in pri bolnikih, pri športnikih oziroma pri fizicno manj aktiv­nih ljudeh. Ce se ukvarjamo s športom, moramo imeti dovolj energije za gibanje, prilagoditi moramo tudi vnos sladkorja in soli, ki ju sicer v prehrani omeju­jemo. Pri prehrani vsakega posa­meznika moramo torej upošte­vati njegovo stanje organizma, presnovo in starost, energijski vnos in vnašanje tekocine pa prilagoditi telesni aktivnosti. Ce si želimo urediti vsakodnev­no prehrano, se moramo najprej vprašati, v katero skupino spa­damo, kakšna je naša presnova, kaj pocnemo in v kakšnem okol­ju živimo. Temu prilagodimo prehrano in poskrbimo, da so sestavine cim bolj lokalno pride-lane. 

Vec o sami akciji in uravnoteže­ni prehrani si lahko preberete na www.izogniseraku.si in preverite svoj nacin prehranjevanja tako, da odgovorite na vprašalnik 10 korakov do zdrave prehrane. Z odgovori in usmeritvami si poma­gate k bolj zdravemu nacinu pre­hranjevanja. 
Vec informacij o zdravem naci­nu prehrane lahko dobite tudi v centrih za krepitev zdravja, ki nudijo posamezniku vso ustrez­no podporo na poti k uveljavitvi zdrave prehrane: www.skupajza­zdravje.nijz.si/sl/centri-za-krepi­tev-zdravja/ in prek spletnih por­talov www.prehrana.si in www. dobertekslovenija.si. 
Breda Brezovar Goljar 


jeDi BreZ Glutena 


Piše: 
majda Rebolj, 
strok. uciteljica kuharstva 

J
edi brez glutena so na­menjene bolnikom s celi­akijo. To je kronicna bolezen tankega crevesja, ki nastane zaradi preobcutlji­vosti na žitno beljakovino gluten – lepek. 
Žitna beljakovina gluten se nahaja v pšenici, rži, ovsu in v 
jecmenu. 
kreMna juha S paStinakOM in pOrOviMi reZanci 
Kolicina za 10 oseb: 
15 dag jušne zelenjave, 1 kg pastinaka, 40 dag krompirja, 10 dag mašco­be, 30 dag šalotke, 2,5 l kostne juhe, muškatni orešcek, sol, poper, limo­nin sok, peteršilj, 1,5 dl kisle smetane, 2 rumenjaka, 15 dag pora. 
Ocišceno in narezano jušno zelenjavo prepražimo, dodamo narezan pastinak in krompir ter pristavimo kostno juho. Ko se zelenjava zmeh­ca, vse skupaj zmiksamo in zacinimo. Juho ponovno prevremo, nato nekoliko ohlajeno legiramo. Preden juho serviramo, ji dodamo porove rezance. Por ocistimo in operemo. Narežemo ga na tanke rezance, jih povaljamo v brezglutenski moki in zlato rumeno ocvremo v vrocem olju. 
Alergni: laktoza, jajca 
kOruZni SveDri Z lOSOSOM 
Kolicina za 4 osebe: 
25 dag koruznih svedrov Orgran, 10 dag mlade cebule, 2 dag rukole, 3 stroki cesna, 10 dag cešnjevega paradižnika, 15 dag dimljenega loso­sa, olivno olje, 3 dag naribanega parmezana. 
Testenine skuhamo.V ponvi prepražimo na olivnem olju cesen ravno toliko, da zadiši, takoj dodamo rukolo in vse skupaj podušimo. Kuhanim testeninam dodamo svežo narezano zelenajvo z dimljenim lososom, cesnom in z oljcnim oljem. Lahko pa jed obogatimo tudi s sirom. 
teleCji Žvarcet 
Kolicina za 8 oseb: 
0,80 kg telecjega pleceta, 5 dag masla, 2,5 dag drobtin, sol, jušna osnova, majaron, rožmarin, luštrek, timijan, muškatni oreš­cek, limonina lupinica. 
Meso zrežemo na košcke in ga v kozici dušimo v lastnem soku. Ko sok izpari, dodamo maslo in drobtine zlato rumeno prepraži­mo. Vse skupaj dodamo k mesu. Zalijemo z jušno osnovo, da je meso pokrito, dodamo zelišca in zacimbe. Jed naj se na majhnem ognju kuha pol ure. 
Alergeni: laktoza 
jaBOlCne reZine 
Sestavine za testo: 
50 dag brezglutenske mešanice, 10 dag koruzne moke, malo soli, 1 pecilni prašek ali vinski kamen, 40 g margarine gourmet, 1 celo jajce, 10 dag sladkorja, 1 dl belega vina. 
Sestavine za nadev: 
1,5 kg jabolk, 8 dag sladkorja, 6 dag rozin, 10 dag marelicne marmelade. 
V brezglutensko mešanico in koruzno moko zamešamo sol in pecilni prašek. Margarino v meša­nico narežemo, dodamo sladkor in svaljkamo med rokami, da se sestavine med seboj dobro pove­žejo. Dodamo jajce in belo vino ter na hitro ugnetemo testo, ki ga pustimo pocivati zavitega v PVC­folijo 15 minut. Polovico testa nato razvaljamo 1 cm debelo, ga damo v pomašcen pekac in napol specemo. Napol peceno testo pre­mažemo z marmelado, ga potre­semo z jabolki, naribanimi na plošcice, in posladkamo. Po nade­vu razporedimo ostanek testa v obliki mreže. Mrežo premažemo z jajcem in pito specemo do konca. 
Alergeni: jajca, laktoza 
lešnikOva reZina S hruškaMi 
Sestavine za testo: 
10 dag jedilne cokolade, 8 dag masla, 8 dag sladkorja, 5 jajc, 20 dag mletih lešnikov, za noževo konico pecilnega praška, 2 žlici kisle smetane. 
Sestavine za kremo: 
25 dag maskarponeja, 4 dl sladke smetane, 2 zavitka vanilin slad­korja, 1 žlico sladkorja v prahu. 
Sestavine za oblogo: 
1 kg hrušk (odvisno od velikosti hrušk), lahko se jih da tudi vec, 1 l refoška ali soka aronije, 10 dag sladkorja, lahko damo tudi med ali pa sploh ne sladkamo, klincki, cimetova skorjica, vanilin sladkor, dekoracija lešnikov krokant. 
Locimo rumenjake od beljakov. Maslo, rumenjake, sol, vanilin sladkor in polovico sladkorja penasto umešamo. Iz beljakov in polovice sladkorja stepemo trd sneg. Rumenjakovi masi doda­mo kislo smetano, zmlete lešni­ke, naribano cokolado in pecilni prašek. Zmes rahljamo s snegom iz beljakov. Pekac obložimo s peki papirjem in ga napolnimo s testom. Pecemo približno 45 
Foto: PIxabay.com 

minut na 170° C. Ohlajen biskvit pokapljamo z marinado iz vode, sladkorja in limoninega soka, lahko pa s sadnim sokom, ce smo hruške kuhali v njem. Hruške olupimo, odstranimo peclje in pešcišca. Skuhamo jih v refošku ali soku, ki smo mu dodali slad­kor in ga zacinili s klincki, vanilin sladkorjem in s cimetovo skorjico. Hruške kuhamo do mehkega. 
Ohladimo jih v tekocini, v kateri so se kuhale. Ohlajene položi­mo na biskvit, jih premažemo s kremo in damo na hladno. Rezine potresemo s krokantom in okrasi­mo z lešniki. 
Krema: Maskarponeju dodamo sladkor v prahu, vanilin sladkor in vse gladko razmešamo. Nato narahlo vmešamo še stepeno sladko smetano. 
Alergeni: laktoza, jajca, orešcki 
OhrOvtOv naraStek 
Kolicina za 4 osebe: 
36 dag puste mlete govedine, 50 dag ohrovta, 4 dag cebule, 16 dag riža, 2 jajci, 2 dl mleka 1,6 % m. m., 2,5 dag oljcnega olja, 2 dag cesna, sol, poper, muškatni orešek. 

Ohrovtovo glavo narežemo na cetrtine, skuhamo v sopari ali v slani vodi, ohladimo in drob­no narežemo. Sesekljano cebulo rahlo prepražimo na olju, doda­mo mleto meso in zacimbe. Mesu dodamo napol kuhan riž, ohrovt, rumenjake in rahlo vmešamo sneg iz beljakov. Zmes damo v pomašceno posodo, posujemo z drobtinami in pecemo 35 minut pri temperaturi 220 şC. 
Alergeni: jajca, laktoza 
BreZGlutenSki kruh 
Sestavine: 
50 dag brezglutenske mešanice, 1 dag sladkorja, 3 dag masla, 5 g soli, 3 dag kvasa ali 1 vrecka vinskega kamna, 3 dl mleka, 1 jajce. 
Mleko segrejemo, da postane toplo. V 2 dl mleka raztopimo maslo, primešamo sol in jajce ter razžvrkljamo. Brezglutensko mešanico presejemo v skledo, prilijemo mešanico mleka in napol zamešamo. Primešamo še kvasni narastek in ugnete­mo testo. Pokrijemo ga s krpo in pustimo vzhajati. Testo pre­mažemo z oljem, mlekom ali z vodo. Vzhajano testo stresemo na pekac, potresen s koruzno moko, in testo premažemo z oljem, mlekom ali vodo ter specemo. Temperatura pecenja je 175 °C v kombinaciji s 40 % vlage, cas pecenja pa 40 minut. Pecen kruh premažemo z mlekom in pokri­jemo z vlažno krpo. Pri uporabi vinskega kamna namesto kvasa presejemo vinski kamen skupaj z brezglutensko mešanico. 
Alergeni: jajca, laktoza 

Foto: PIxabay.com 
kOnFucij 
(Kong Fu Zi 551–479 pr. n. št.) 
je bil veliki kitajski modrec, spoštovan filozof, mislec in ucitelj. 
Rojen je bil v provinci Lu, današnji Shandong. V tistem obdobju je na 
Kitajskem vladala dinastija Zhou, katere vladavina je trajala od 1027 

pr. n. š. do 221 pr. n. š. V casu dinastije Zhou je na Kitajskem prišlo do 
razcveta umetnosti in znanosti, zlasti pa filozofije. 
Danes je svetovno znan zaradi svojih izrekov in modelov, ki so defini­
rali kitajsko družbo zadnjih 2000 let, vse do današnjega dne. Je eden 

najpogosteje citiranih mislecev. 
Konfucijeva filozofija in njegova ucenja živijo po zaslugi ucencev, ki 
jih je navdušil. Milijoni še danes verjamejo istim nacelom kot on sam: 
trdo delo, izobrazba in možnost uspeha za vsakega cloveka. 

Njegova zapušcina je pomembna tudi za sodobnega cloveka, kajti vsak 
clovek se lahko s samoizobraževanjem in samooblikovanjem izboljša, 
lahko ustvari svojo nrav, ustvari svojo prihodnost. 

Konfucijeve misli in izreki so brezcasne modrosti za vsak dan, ob kate­rih bi si vsakdo moral vzeti minuto ali dve za razmislek in samoobliko-

V življenju obstajata dve osnov­ni izbiri: da sprejmemo stanje, ki obstaja, ali pa da sprejmemo odgovornost za njegovo spre­membo. 
Izberi delo, ki ga imaš rad, in ne bo ti potrebno delati niti en dan v svojem življenju. 
Ce pogledate v svoje srce in ni tam nic narobe, zakaj bi skrbeli? 
Najvecja zmaga ni, da nikoli ne pademo, ampak da se po vsakem padcu poberemo. 
Brez ljubezni ni odnosov. Brez spoštovanja ni pravicnih odnosov. 
Naj ti ne bo težko, ce te ljudje ne poznajo, važno je, da ti poznaš njih; prizadevaj pa si, da boš postal vreden tega, da te ljudje spoznajo. 
Lahko je sovražiti, a težko je lju­biti. Stvari delujejo po tem nacelu. Vse dobre stvari je težko doseci, slabe pa pridobiš z lahkoto. 
vanje. 
Plemenitež ne izbira ljudi po nji­hovih besedah niti ne zavrže nji­hovih besed. 
Sreca se nahaja v vsem. Treba jo je samo znati izdvojiti. 
Slišim in pozabim. Vidim in si 
zapomnim. Naredim in razumem. Kar slišim, pozabim. Kar vidim, si zapomnim. Kar naredim, razu­mem. 
Vse ima lepoto, a vsakdo tega ne vidi. 
Ni pomembno, kako pocasi greš, pomembno je, da se nikoli ne ustaviš. 
Tisti, ki se uci, pa ne razmišlja, je izgubljen. Tisti, ki razmišlja, a se ne uci, je v veliki nevarnosti. 
Ce razmišljaš za eno leto vnaprej, posadi seme; za dobo 10 let posa­di drevesa, za obdobje 100 let pa poucuj ljudi. 
Starost, verjemite, je dobra in prijetna stvar. Res je, da ste rahlo odrinjeni z odra, vendar vam je kot gledalcu dano udobno stojišce v ospredju. 
Ce svoje življenje preživljate caka­joc na neurje, ne boste nikoli uži­vali v soncnih žarkih. 
MISLI ZA ZAMISLI 



Dnevi ZavrŽenOSti 

Elena Ferrante. Dnevi zavrženosti (Prevedla Anita Jadric). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2015, 193 strani.
Še vedno skrivnostno ita­lijansko pisateljico Eleno Ferrante, ki kljub svojim literarnim uspehom ostaja javno­sti popolnoma neznana, bi tako radi povprašali, kako velik je v romanu delež njene lastne zgod­be, a kljub valu »ferrantemanije« nam mora zadošcati njeno pisa­nje. Ki se nadaljuje z nezmanjšano silovitostjo. Morda še bolj znan je Neapeljski cikel njenih štirih daljših romanov, ki odlicno, živo in ganljivo opisujejo tudi njeno otroštvo in leta šolanja. A vrnimo se k Dnevom zavrženosti. Takoj moram zapisati, da nas naslov ne sme prestrašiti, saj gre v romanu za silno zmago nad življenjem in nikakor ne samo za poraz ... Roman nas že v prvem stavku kruto prizemlji, ko glavni junakinji Olgi mož neprizadeto sporoci, da jo zapušca. Nekega pomladanske­ga dne, takoj po kosilu ... »Kako 

je lahko kar tako zavrgel petnajst 
let obcutkov, custev, ljubezni? Morje casa, vse moje življenje je pobral, potem pa ga mimogrede muhasto zavrgel. Kako nepravicna, enostranska odlocitev. Da je odpih­nil preteklost kot mrces, ki ti sede na roko. Ne samo svojo preteklost, tudi mojo, ki se je ob tem sesula.« Nic cudnega, da se ji zacnejo dogajati cudne stvari, da se zacne pogrezati v norost, da zasovraži celo svoja otroka. Da se pocuti kot zalogaj hrane, ki ga ves cas prežvekujeta. Imenuje ju požrešni pijavki ... Toda pisateljici roka samodejno seže po pisalu. Svojemu poklicu se je bila namrec prostovoljno odrekla, da je kot gospodinja svojega soproga inženirja podpirala in spremljala po raznih italijanskih mestih, da je lahko uspešno gradil svojo kariero. Jo bo pisanje rešilo pred propa­dom, ki je zazeval pred njo? 
»Ko se je oglasila bolecina oteklih, od svincnika oguljenih prstov in so mi od joka oslepele oci, sem stopila k oknu. Poslušala sem valovanje vetra, ki je bicalo drevesa v parku, ali nemo globino noci, ki so jo skozi mracno listje komaj opazno osvetljevali blešceci popki cestnih svetilk. V tistih dolgih urah sem bila straža bolecine, bedela sem ob gori mrtvih besed.« 
Toda izguba in bolecina sta prehu­di. Po moževem odhodu v razmer­je s skoraj dvajset let mlajšo žensko se za celo poletje »zavrže« tudi sama. Drsi v depresijo, vedno bolj se zdi odsotna in zmedena, z otro­koma zamenja vlogi, vedno bliže je samomoru … Toda ne, ona ni Ana Karenina, ni porcelanasta stvar­cica. NOBENA ŽENSKA NI. Iz delcev, na katere je razpadla, zacne graditi novo sebe. In od nekod se oglasi nova energija … 
spoprijela z mravljami. Ce me bodo ogrožali tatovi, se bom spoprijela s tatovi. Ce bom ogrožala sama sebe, se bom spoprijela s sabo. 
»Ce me bodo ogrožali kušcarji, so bom spoprijela s kušcarji. Ce me bodo ogrožale mravlje, se bom spoprijela z mravljami. Ce me bodo ogrožali tatovi, se bom spoprijela s tatovi. Ce bom ogrožala sama sebe, se bom spoprijela s sabo.« 
Glavna junakinja kot osvobajajoci se subjekt ni vec podrejena zgolj družini in patriarhalnim vzorcem, pac pa sebi in lastnemu dostojan­stvu. O, veliko žensk se bo prepo­znalo v njenem liku. Tudi tistih, ki jih ni nihce zapustil in jih tudi ne namerava ... Vrtoglavi pre-pad med feministicnimi naceli in kompromisi vsakdanjega življenja, ko je treba menjavati plenice, bri­sati prah in cistiti kuhinjo, vedno terja svoj davek, vendar ne – Olge ne zlomi. 
In ko je tema najgostejša, ji na skupnem stopnišcu pot prekriža otožni, vendar zelo cedni violon­celist, ki bo v njej morda ugledal žensko svojega življenja. 
Mojca Vivod Zor 


ljudmi v stiski. Zastavili smo mu nekaj vprašanj s podrocja kre­ativnega pisanja in knjigoterapije. 
Spoštovani g. Gradišnik, pojem kreativnega pisanja se je pri nas že zelo udomacil; verjetno ste vi pravi naslov, da nam ga razjasnite. 
Ah, kaj naj recem? Pisanje je cudna umetnost, ki se izmika kanonu – ne moreš se ga uciti na »akademiji« kot recimo upodabljajoce ali glasbe­ne umetnosti. V ZDA, kjer se je vselej gledalo na monetarizacijo sta­tusa, si nekateri pisci niso želeli ostati »diletanti«. Od tod ta moda. A Dostojevski, ki je vedel o mracnih plateh cloveške duše vec kot Freud, se ni ukvarjal s kreativnim pisanjem. 
seveda iz življenja. 
Sam ne dam kaj dosti na šole. Vec se boste naucili iz pozornega pre­biranja pisateljev, ki so vas pre­vzeli. In seveda iz življenja. 
Kako je potekal Vaš študij krea­tivnega pisanja v Angliji? Kako to, da ste se zanj odlocili? 

branko Gradišnik s svojimi štirimi psi. 





British Council je razpisal štipen­dijo, zahtevali so manj kot 35 let in lovorike. Imel sem 34 let, lovil sem torej vlak, lovorike sem tudi imel, saj sem se tedaj še tešil s priznanji. In so me izbrali. V socialnem vakuumu tujine se nisem mogel vec zamotovati z delom in alkom in temu ustrezno družbo – in priznal sem si, da sem blefer. In nesrecen. Prepovedal sem si »foliranje« – v pisanju in življenju. Mistifikcije, ki sem jih pisal v Angliji, veljajo za zgled postmodernizma, v resnici pa so obracun z njim – berite »Temno reko«. Skratka, zastavil sem si program, da bom živel in pisal iskreno. In sem skocil v to Temno reko, kar na glavo. In postopoma tudi že splaval. 
Torej vam je branje oziroma pi­sanje pomagalo ob doživljanju težkih življenjskih preizkušenj? Do katerih uvidov ste prišli? 
Življenje mi je bilo in mi je še milo, trpljenja je malo ali nic. Pa se ne ogibam bolecini. Prejšnji teden sem bil tako na operaciji krcnih žil. Zavrnil sem ponujeni protibolecinski koktajl. Raje imam 

jasno glavo. Sestra je rekla, da so imeli letos samo dva taka primera: »Vas zdaj, pa februarja, ko smo ta drugo nogo populili, tudi vas.« 
Ja, iskreno pisanje me je osvobo­dilo. Najvec je zalegel dnevnik. Življenje je najboljši terapevt, vendar ga je treba razumeti, za to potrebujemo besede. Dnevnik omogoca sprotni pogled nazaj – tako se najdejo lekcije za naprej. In pa bral sem, to pa res program­sko, od leta 1985 skoraj samo še psihološko literaturo. Študij ob delu? Kar ob življenju … 
Knjigoterapija se je razvila po prvi svetovni vojni, ko so se težko preizkušani ameriški vojaki vra­cali domov in prebirali Biblijo. Kasneje se je izbor knjig in držav širil. Mi, bolniki, smo prav tako doživeli hudo (pre)izkušnjo. Za kakšen terapevtski  proces gre, ko beremo? 
Eno je že samo deljenje izkušnje 
– vsaka tegoba je v družbi lažja. Potem so tu knjige, ki prinesejo olajšanje v obliki samopozabe. Pa filozofske knjige, ki nas pri­jaznijo z življenjskimi dejstvi, recimo Dnevnik Marka Avrelija. Po njegovem je vseeno, koliko let ucakamo, kajti s smrtjo izgubimo zgolj svojo zdajšnjost, medtem ko minulega casa ni vec, pri­hodnjega pa tudi ni. Nazadnje je tu še kognitivna plat branja: možnost, da zvemo kaj, s cimer si lahko pomagamo pri blaženju ali osmišljanju ali celo zdravljen­ju svoje tegobe. Kdor ne bere, se zanaša zgolj na zdravnika. Kdor bere akademske raziskave, se zanaša na vesoljno znanost. 
Pri dr. Ruglju, ki je bil pravza­prav zacetnik knjigoterapije pri nas, ste v okviru alternativne terapevtske skupnosti vodili tecaje kreativnega pisanja in s pisnimi izzivi in vajami krepili kreativ­nost slušateljev. 
Pri moji »kreatoterapiji« je šlo za to, da se udeleženci naucijo brati 
– sebe! Zapiši, kar se ti nareku­je, in potem beri med vrsticami: zakaj se ti je ravno to zapisalo? Vsak pravi pisatelj dela revizije, ko takole skace med prostim aso­ciiranjem in analiticno razclembo. »Kaj je želel pesnik povedati?« Ne, pac pa: »Kaj je želelo pesniku povedati njegovo nezavedno?« 
Knjiga naj bi bila zdravilo. Sogovornica, partnerka, prijate­ljica, svetovalka … Knjigoterapija je najcenejša in hkrati najbolj enostavna terapevtska metoda. Že v anticni Grciji so knjižnice imenovali »zdravilišca za duše«. Je zvrst pri tem pomembna? 
Ko beremo dobro knjigo, razbira­mo pišcev psihogram. (Tudi ce sam misli, da se je skril v gozdu metafor.) Ce izpoved ni iskrena, ce dobite obcutek, da se je potuh­nil ali da se postavlja, kaj šele laže, ga zavrzite. Treba se je nasploh ogibati tudi eskapisticni literatu­ri, ki podžiga žensko sanjarjenje in moško sladostrastje. Sam ne 

Ce izpoved ni iskrena, ce dobite obcutek, da se je (avtor) potuhnil ali da se postavlja, kaj šele laže, ga zavrzite. 



morem brati nic, kar skuša nare­diti vtis. Besede morajo teci same od sebe, kot bistra voda prek kamenja. Goethe je ta dar ali to spretnost poimenoval »fantazija za resnicno«. 
Pravite, da nas branje samo po sebi dela pasivne. Visoko pa ceni­te kreativno »dopisovanje«, ce sem prav razumela. 
Kar navadno dopisovanje med dvema zadošca. Halo, tukaj sem – si tam? Sem, evo me! Branje samo po sebi je lahko dobra naložba, a ce nazadnje vloženega ne unov­cimo, nimamo nic. Kar smo se z branjem (in pisanjem) naucili, s tem je treba tudi postreci, ce ne vsemu svetu, pa vsaj najbližjim. Pisanje anamneze – ali življenjske štorije – je hvaležna dejavnost, saj prinaša na svetlo reci, ki jih clo­vek dotlej ni imel priložnosti oza­vestiti. Vcasih je taka izpoved že tudi zdravilo, vcasih pa vsaj odpira smer in pot »samozdrav­ljenja«. Sam si dopisujem z ljud­mi v psihicni stiski in bi se lahko pobahal z rezultati, ce se ne bi zavedal, da je zaslužna predselek­cija – name se obracajo osebe, ki so zmožne in voljne pisati o sebi. Takšnih ni veliko. Tole bodo brali najbrž tisoci – oglasili se mi bodo mogoce trije. 
Kakšna pa je vloga humorja? 
Humor sam po sebi žal ne zdravi. Treba je imeti tudi dobro voljo – življenjsko vedrino. Dajo nam jo že v zgodnjem otroštvu ljubeci in nevsiljivi starši, pozneje pa le še dejavna ljubezen. Behavioristicne »smejalnice«, v katerih se menedžerji ucijo smejati, ceš da bodo tako ušli infarktu, so neucin­kovite – no, organizator se morda res sladko smeje na poti v banko. 
Številne bolnice – bolniki precej manj - se kljub bolecinam, teža­vam in hudim postopkom zdra­vljenja in rehabilitacije lotevajo pisanja knjig. Cemu pripisujete to željo in potrebo hkrati? 
Moški ne berejo, kako naj bi torej pisali? Svoje strahove in bolecine bodisi otopevajo ali spreminjajo v agresijo. Ženske, ki so tisocletja živele pod moško dominacijo, pa so se naucile druga drugi potožiti, da jim je bilo lažje. Iz tega izvira 
Vsak pravi pisatelj 
dela revizije, ko takole skace med prostim asociiranjem in analiticno razclembo. »Kaj je želel pesnik povedati?« Ne, pac pa: »Kaj je želelo pesniku povedati njegovo nezavedno?« 
njihova sposobnost in želja po izpovedovanju. 
Nastala je cela vrsta dnevniških zapiskov, romanesknih zgodb in pesniških zbirk, že v tem casu, odkar sem onkološka bolnica tudi jaz, tj. v zadnjih trinajstih letih. Zdi se, da trend celo narašca. 
Te literature ne spremljam – roko na srce, tudi drugega ne berem, saj kje pa imam cas. Vcasih komu sicer kaj pomagam – imel sem recimo nekaj zraven pri Mavrici v plocevinki. 
Želimo tudi me/mi povedati resnico in samo resnico? 
Rakaste celice ne znajo brati, vendar obstajajo poti (epifanija, uvid, satori), kjer uzrtje resnice tako »prešravfa« cloveka, da lahko to spremeni položaj na šahovnici. 
Tudi sama sem svojo željo in potrebo po pisanju zacutila šele po soocenju z boleznijo …
 »Nihce se ne dela norca iz Boga, ko se znajde v bolnišnici,« poje Regina Spektor (»Nobody Laughs at God«). Ko si v kotu, išceš izhod. Eden od teh je pisanje. Gre za osmišljanje, ki lahko zaleže vec (in stane manj) od npr. pasivnega iskanja nasvetov pri šarlatanih. 
Kaj bi svetovali tistim bolnikom, ki bi radi v pisani besedi ljudem posredovali sporocilo, ki jim ga je zašepetalo življenje, da bo tistim, ki bodo hodili po njihovi poti, lažje? 
Naj bodo iskreni, ker se bodo s tem ocistili. Kaj pa ce je katera od neizrecenosti hromila delovanje T-celic? Za zgled, kako pisati o bolezni, o sebi, o stiski iskreno, jim priporocam branje Marsha (Ne škoduj!), pa tudi mojega Iskanja izgubljenega zdravja. 
Marsh ni bolnik, je pa star. Kakor on piše npr. o tem, kako je umira­la njegova mama – bliže Življenju ni mogoce priti. 
Kako pa Vi – poleg pisanja, pre­vajanja in terapevtskega dopiso­vanja - skrbite za svoje telesno in duševno zdravje? 
Predvsem živim v družbi ljudi, ki jih imam rad in ki imajo radi mene. Sprošcena navezanost je vir življenjske radosti in tudi zdra­vosti. 

Zdrava je tudi keto dieta: ne uži­vam žit, OH, sladkorja. Energijo mi dajejo zdrave mašcobe. Nekaj let sem se mastil predvsem z ocvirki, odkar pa sem se zavedel svoje dvolicnosti – pse ljubi, pujse pa rad jé! – sem vegetarijanec. Pol potrebnih kalorij tako dobivam s pitjem ekstra deviškega olivnega olja. 
Ogibam se vsega, kar navdaja s slabo voljo. Naucil sem se igno­rirati reklame. Ne spremljam govornih, novicarskih, eskapistic­nih, nasilnih TV programov. Ne gledam komedij, podloženih z umetnim smehom. Ne uporab­ljam družbenih medijev. Ne berem »cajtengov«. V mesto ne zahajam. 
Med pocetji, ki me navdajajo z zadovoljstvom, so dolgi spreho­di z našimi štirimi psi, zdravo­živa glasba (npr. https://tinyurl. com/CalmaisamilleDalmais) in pospravljanje smeti, odvrženih v naravi. Nekateri zbirajo dragoce­nosti, jaz sem varcen, pa že nekaj let zaman lovim tri krimice iz serije »Tovarišev NN«. Ce mi kdo podari ali proda št. 13, 64 in/ali 125, bom iskreno hvaležen. 
Pogovarjala se je Mojca Vivod Zor 


BelO Se pere na DevetDeSet 
Bronja Žakelj. Belo se pere na devetdeset. Ljubljana: Beletrina, 2018. 258 strani. 
»R
ecejo ti Mita in jaz ti recem mami. Tako zelo si lepa in tako zelo si moja. Poznam tvoje lase, rjavi so in vcasih se zablešcijo rdece. To je takrat, ko nanje posije sonce. Poznam tvojo kožo, obliko zob in ust in crte na dlaneh tvojih rok. Vem, 

kako dišiš in kako se ti napne žila na vratu, ko se zasmejiš naglas. In poznam tvoje oci, vse tvoje oci.« 
Prva knjiga Bronje Žakelj – prva pravim zato, ker si ne predstav­ljam, da bi bila edina, in se veselim njenih naslednjih - je od prve do zadnje crke posvecena njeni pre­zgodaj umrli materi. Pripoveduje ji zgodbo svojega otroštva, svoje mladosti in zrelosti. Po njej meri stvarem pomen in njeno pesem skuša peti za njo, ce malo pra­rafraziram Toneta Pavcka. V Bronjinem otroštvu in njeni mla­dosti, ki ju opisuje z drobnimi in zabavnimi detajli, ki se jih iz sedemdesetih in osemdesetih let in iz bivše države Jugoslavije spomnimo vsi, seveda nastopajo tudi drugi – oce, babica Dada, brat Rok, tete in strici -, a noben s tako silovitostjo kot njena mami. Predana družini, ljubeca in iskre­


V njeno narocje grem. 
Velika sem, prevelika za tja. Ampak ko zakopljem obraz v njen vrat in ko me objamejo njene roke, sem za njeno narocje velika ravno prav. 
na je do svojega zadnjega diha, ko ji malo pred svojo smrtjo zara­di raka z zadnjimi mocmi izlije svojo oporoko: »Belo se pere na devetdeset, pika.« V teh prepros­tih besedah je skrita vsa materin­ska ljubezen, vsa skrb, neskoncna bolecina ob prezgodnjem odha­janju … Mene je nagovoril že naslov romana, a sem ga razume­la drugace: Mi, ki smo beli, dobri, cisti, nedolžni, smo navadno oprani na zelo visokih tempera­turah. Skrcimo se, da bi lažje šli skozi povprecna življenja. Vedno manj nas je skupaj, da bi lahko cim bolj neopazno postorili vse in služili vsem tistim, ki so nam poslani na pot. Belino ohranjamo, žal, samo tedaj, ko smo oprani na devetdeset … Morda pa se nisem tako zelo zmotila! 
Ko skupaj z avtorico nekako za silo prebolimo smrt njene matere, ko nas posrka pripoved o njenem odrašcanju v ljubeci in zelo zani­mivi družini, znova trešci – Bronja zboli za rakom. In naše skupno potovanje se nadaljuje. Z njo potujemo od zdravnika do zdrav­nika, od pregleda do pregleda, jokamo in smejimo se z njo, do­življamo smrtni strah in se oprije­mamo vsake bilke upanja. Hromi nas obcutek nemoci, ko skupaj cakamo na kemoterapijo. Bojimo se. Umiranja najbolj. Takega, ki boli, me je strah najbolj. Zmotno mislimo, da crka H, navadni tiska­ni H, ne pomeni Hodgkinovega limfoma, pac pa številko 4 – cetr­ti stadij raka. Skupaj cakamo na obsevanje v temni tišini kleti, skupaj se veselimo, ko ji zdravni­ca rece, da je zdrava, tako kot so zdravi drugi vsi. 
Drugi pa, skoraj vedno drugi, tisti, ki niso bili oprani na devet­deset, tako kot smo bili mi, pa radi hitro recejo: Seveda bo šlo, pozdravila se boš, samo mocna bodi. Bronja bi raje videla, da bi rekli: Seveda, da te je strah. Tudi nas je strah. Koga pa ne bi bilo strah? Ali pa tako kot Dada: Spohala bom purana in ti kupila pomarance. Ali pa tako, kot pravi Urban: Ce danes ne bruhaš, dobiš morskega prašicka. 
In raka v sebi ji res uspe prema­gati. Toda tragedijam ni konca ne kraja … Smrt brata, smrt babice … bomo skupaj zdrsnili cez rob? Lahko to na videz krhko dekle prenese vse te udarce? A Bronja ima v sebi toliko moci, kot bi imela še našo: 
In nic se ne bojim, ker smrt je naseljena v meni že leta. Ukrocena je, sklanjana, premišljena, moja. In nic me ni strah in nic tesnobnega ni v pricakovanju njenega prihoda. Je le tišina, ki je bela, je le slovesen mir. 
Sprava z dedkom po mamini strani, ki ga je poznala le iz pri­povedovanj, fotografij in slike, ki jo je skrivala pod posteljo, se zdi primeren motiv za sklepne strani Bronjinega romana. Ko zbere pogum in ga poišce, skupaj obišceta materin grob. Dedku se takrat pred nagrobnim kamnom svoje hcere spontano izlijeta davno odlašana oprosti in odpusti mi. In tesnoba vseh let se vec kot za misel v tišini sestavi v spokoj. 
In že nekaj ur za tem se TUDI BRONJA KOT SRECNA MAMA V SRECNI GNECI SRECNIH MAM znajde na šolskem teku svojih otrok. 
Genialna prijateljica 
Elena Ferrante, Genialna prijateljica (prevedla Anita Jadric). Ljubljana: Cankarjeva založba, 2016, 311 strani. 

V
saka izmed nas jo ima ali jo je nekoc imela. Vsaka svojo. Genialno prijatelji­co, ki je boljša od nas, lepša, bolj bistra, bolj zaželena. Zaradi katere smo vedno druge, a nas to sploh ne moti. Taka prijateljstva lahko trajajo vse življenje, kljub vzpo­nom in padcem, dobrim in slabim casom. Lila in Elena si ne bi mogli biti bolj razlicni. Nerazdružljivi prijateljici že iz otroštva osta­neta povezani vse življenje, vec kot šestdeset let, dokler ena od njiju ne izgine brez sledu, druga pa skuša z obujanjem preteklo­sti rešiti uganko prijateljicinega skrivnostnega izginotja. »Držali sva se za roke in stopali druga ob drugi, a kot vedno sem imela 

obcutek, da je Lila deset korakov pred mano in da tocno ve, kod in kam. Vajena sem bila obcutka, da sem v vsem druga, zato sem bila prepricana, da je njej, ki je od nekdaj prva, vse jasno: pot do morja, cas, ki ga imava na voljo, da prideva tja in nazaj, hitrost najine hoje. Doživljala sem jo, kot da je na tihem poskrbela za vse, tako da nama tudi zunanji svet ne bi mogel nicesar podreti.« 
Vse je bilo lažje ob skupnem prizadevanju,  z ramo ob rami - najti izgubljeno igraco, nau­citi se vseh latinskih sklanjatev in sodobnih plesov, kljubovati revšcini in neapeljskemu tempe­ramentu moških sorodnikov: 
»V tistem velicastnem trenutku, nabitem s svetlobo in trušcem, sem si zamišljala, da sem sama sredi vsega novega, kar mi je ponujalo mesto, da sem nova tudi jaz, s še vsem življenjem pred sabo, izpostavljena navalu sil, ob cemer pa bom gotovo zmagovalka jaz, jaz in Lila, midve, ki sva bili skupaj – edino skupaj – sposobni zajeti gmoto barv, zvokov, stvari in ljudi, jo preliti v besede in ji dati moc.« 
Najboljšo prijateljico radi idealizi­ramo. Nam se zdi najlepša in naj­pametnejša, gluhi smo za opozo­rila, ce njena pot morda zavije tja, kamor je bolje, da ji ne sledimo. Lilina poroka pri njenih 16 letih z bogatim trgovcem z delikatesami iz njune soseske da slutiti, da so njene težnje in želje po izobraz­bi pokopane in njena nacelnost na resni preizkušnji. Nadarjena cevljarjeva hci bi z lahkoto nada­ljevala šolanje, toda ne. Bogastvo, ki je na dosegu rok, je prevec mamljivo. Elena pa v nadaljeva­nju šolanja vidi  edino pot, da se izkoplje iz gmotne in predvsem duhovne revšcine. 
»Lila je pomerjala obleke, ki so bile razstavljene na lutkah v trgovini. Karkoli je oblekla, je na njej še pridobilo, kot je ob tistem pridobila tudi njena lepo­ta. Pristajali so ji tog organdi, mehek atlas, prosojen til. Pristajali so ji cipkasti životec in rokavi z naborki ....« Jo bo poroka z inte­lektualno in moralno šibkejšim bogatašem osrecila? 
Morda se bo ob branju Genialne prijateljice tudi vam zazdelo, da se je rodil eden najlepših portre­tov prijateljstva, kar jih literatura pozna.  
Mojca Vivod Zor 

Stara MaMa v kOprivah 
Aurelie Valonges. Stara mama v koprivah (Prevod Katarina Novak). Ljubljana: Totaliteta, 2016, 203 strani. 
S
tara mama v koprivah nam na francosko humo­ren nacin približa življenje »starega nergaca« Ferdinanda Bruna, ki zapušcen in osamljen v stanovanju svoje bivše in pokojne žene živi odmaknjeno od druži­ne, sostanovalcev in brez volje do življenja. V trenutku, ko ugotovi, da je izgubil še svojo ljubljeno psicko Daisy, se mu sesuje svet. Njegova nejevoljnost in » sovraž­

nost« do okolja, še posebej do prevec »oblastne« hišnice gospe Suarez, se spremeni, ko v njegovo življenje vstopi Juliette. Ta nepos­redna deklica, brez dlake na jezi­ku, dodobra pretrese Ferdinandov svet z neposrednimi in ne vedno vljudnimi vprašanji in zahtevami. Z odpiranjem Ferdinandovega srca mali Julliette se odpira tudi njegovo povezovanje z ljudmi v hiši, tudi z njegovo hcerko in vnukom, kar pa je od vsega naj­bolj pomembno. 
Knjiga nas popelje od Ferdinandovih obcutkov brez­izhodnosti in nemoci vse do humornih in iskrivih srecanj z jezikavo Juliette, ki mu odpre okno k svetlobi in drugacnemu gledanju nase in na svet okoli sebe. 
Zgodba nam med drugim lepo ponazori, da vcasih že majhna sprememba v življenju vpliva na niz dogodkov, ki nam polepšajo in ponovno osmislijo življenje. 
Ljubitelji knjige ljubljanske skupi­ne za samopomoc so si za okto­brsko branje izbrali navedeno knjigo, Stara mama v koprivah, ki je v clanih skupine vzbudila veliko razmislekov in custvovanj. Enotni smo si bili, da je danes vse bolj prisotna literatura, ki opisuje zgodbe starejših glavnih junakov. Zelo jim je bilo všec pestrost likov in njihovih karakternih potez, še posebej pa izstopa lik deklice Juliette, ki ocara s svojo neposre­dnostjo, inteligenco in žilavostjo. V Ferdinandu je prepoznala srci­ko cloveške topline, ki jo je skrival tako pred sabo kot pred drugimi. Juliette nas uci, da se skriva v clo­veku mnogo vec, kot se vidi na prvi pogled. Nekateri v skupini so poudarili, da jim je bilo branje Ferdinandove zgodbe v veselje, kljub trpkim trenutkom, ki jih je doživljal, in da so z vsem srcem navijali, da bi mu uspelo zlesti iz trde lupine »ljudomrzneža«. Veliko je bilo tudi samospraševa­nja o tem, kaj pripelje cloveka do tega, da je tako nepriljuden in neprijazen do okolja in s tem tudi do sebe. Veliko je bilo raz­mišljanja o Ferdinandovi nemoci in tecnobi, ki sta lahko poveza­ni tudi z boleznijo in samoto, in od kod se lahko prikrade svetel žarek, ki vzbudi v cloveku upanje in odpira novo pot v osmišljanje življenja. Na koncu je prevladala ugotovitev, da tudi tovrstna sre­canja ljubiteljev knjige prispevajo k svetlejšemu vsakdanjiku. Za novembrsko branje smo izbra­li knjigo Elizabeth Lucas Vse se uglasi in izpolni, ki je po našem mnenju prava knjiga za novem­brske dni, ko smo še bolj dojem­ljivi za minljivost in osmišljanje tistega, kar živimo tukaj in sedaj. 
Breda Brezovar Goljar 

nOvO pri 
Društvu 

rak treBušne Slinavke 

Z
bolevnost za rakom tre­bušne slinavke v svetu narašca. Kateri so nevar­nostni dejavniki za nastanek te bolezni? Kdo je najbolj ogrožen? Kakšni so bolezenski znaki in kako poteka njegovo zdravljen­je? Odgovore na ta in še na mnoga druga vprašanja, ki se dotikajo zapletenega dogajanja od postopkov ugotavljanja bolez­ni do njenega zdravljenja, je pri­pravil prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., brošurico pa je uredila prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med. Maja 2016 je bila ustanovljena Svetovna zveza za raka trebušne slinavke (angl. World Pancreatic Cancer Coalition), ki deluje v smeri izboljšanja oskrbe bolni­kov z rakom trebušne slinavke in izboljšave diagnosticnih postop­kov. Med ustanovnimi clani je tudi naše Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. 
Nataša Elvira Jelenc 
kakO Živeti Z rakOM 
SeMinar Za iZvajalke in iZvajalce prOGraMa pOt k Okrevanju 
Šmarješke Toplice, 8. in 
9. oktober 2018 
V
zacetku oktobra so se v Šmarjeških Toplicah zbrale prostovoljke in prostovoljci iz vseh koncev Slovenije, da bi si pridobili nova znanja, izmenjevali izkušnje in razreševali lastne stiske, ki se lahko pojavljajo ob prostovolj­skem delu. Za izvajanje organi­zirane samopomoci je kljucnega pomena redno izobraževanje, kar je tudi v skladu s pravilni­kom programa Pot k okrevanju, zato poleg rednih izobraževanj na rednih supervizijskih sreca-


njih organiziramo tudi strokovne seminarje. Seminar je tudi prilož­nost, da se prostovoljke in prosto­voljci srecujejo tudi neformalno, se med seboj bolje spoznajo in podelijo lastne izkušnje. 
Uvodoma je zbrane pozdravila predsednica društva Ana Žlicar, se vsem prisotnim prostovolj­kam in prostovoljcem zahvalila za zavzeto delovanje in jim zaželela uspešno in prijetno druženje. 
Program je bil obsežen; vsaki predstavitvi oz. predavanju je sle­dila razprava: 
Problem bolniških in invalidskih komisij bolnika z rakom v sploš­ni ambulanti - predavanje in pogovor je vodila Alenka Nadler Žagar, dr. med., strokovna vodja skupine za samopomoc bolnikov z rakom Ribnica. 
Z lepšim videzom do boljšega pocutja – vloga licenja kot pomoc pri rehabilitaciji; predaval je Evgen Gec, vizažist. 
Psihosocialni vidiki raka in mreža pomoci – avtorica predavanja je bila mag. Andreja Škufca Smrdel, univ. dipl, psih., spec. klin. psih., vodja programa Pot k okrevanju. 
Prehrana kot pomemben gradnik zdravja – Z zdravjem zacnemo na krožniku; predavala je Teja Novak, dipl. m. s. 


Porocilo s strokovnih srecanj v tujini je podala Elvira Nataša Jelenc, mag. romanistike. 
Paliativna oskrba in mreža pomo­ci neozdravljivo bolnim - preda­vanje je pripravila dr. Maja Ebert Moltara, dr. med., spec. internis­ticne onkologije. 
Delovanje Centrov za krepitev zdravja je predstavila Ksenja Noc, dipl. m. s. 
Drugi dan seminarja je bil posve­cen superviziji, ki je potekala v dveh skupinah: za individual-ne prostovoljke pod vodstvom Milene Pegan Fabjan, univ. dipl. psih., in Andreje Škufca Smrdel, univ. dipl. psih, spec. klin. psih., in za strokovne vodje skupins­ke samopomoci in prostovolj­ke koordinatorke pod vodstvom klinicnih psihologinj Alenke Kunej ter Arijane Steblovnik. Prostovoljke in prostovoljci so podelili izkušnje, problematiko in tudi radosti, ki jih prostovoljsko delo prinaša. 
Strokovni seminar je bil tudi del uvodnega izobraževanja za nove prostovoljke in prostovoljce, saj so 
ti poleg predavanj o medicinskih in psiholoških temah spozna­vali tudi svoje lastne psihološke dejavnike in njihov vpliv na pro­stovoljno delo. Z veseljem lahko sporocimo, da je tokrat uvodni seminar zakljucilo 14 novih prostovoljcev, ki bodo delovali kot individualni prostovoljci, prostovoljci koordinatorji in strokovni vodje skupin za samo­pomoc bolnikov z rakom. S sve­cano umestitvijo smo jim zaželeli uspešno delo v prihodnosti na podrocju prostovoljstva. 
Arijana Steblovnik 

iZlet na SOlCavSkO 
T
ežko pricakovano sobotno jutro. Po desetih deževnih dneh je koncno sonce sra­mežljivo pokukalo izza oblakov. 
»Samo da ne bo deževalo!« so stokale ženske, pogledovale proti nebu in med tem zapolnile avto­bus na murskosoboški avtobusni postaji. 
»Glejte, ženske, Marika ima take zveze in je že tako uredila, da bo vreme super ... Vse ostalo pa tudi,« je samozavestno zatrdila ena od popotnic. Vsi na avtobusu smo se nasmejali in v trenutku smo bili okuženi z veseljem in dobro voljo. 
Tako, pa smo se odpeljali proti Logarski dolini. Prijetna mlada vodicka nas je sproti seznanjala s posebnostmi mest, skozi ali mimo katerih smo potovali. Vedno sem bila prepricana, da vsa poznam in vem vse o njih. Vendar so se spet našle informacije in legende, ki so me presenetile. Kako malo vemo 
o svoji ljubi deželi, v kateri že tako dolgo živimo! 
Med vožnjo proti cilju našega potovanja so nas nepopisno raz­vajale naše pridne clanice s svoji­mi kulinaricnimi dosežki. Le kako bi se lahko odpovedali tem omamno dišecim dobrotam! 
Skozi Luce, mimo Mozirja, smo le prispeli v Solcavo. Tam nas je pricakala podrocna turisticna vodicka in nas odpeljala v muzej, v katerem smo svoje znanje obo­gatili z ogledom filma o kraju in njegovi okolici. Ogledali smo si tudi muzej v župnišcu, stalno zbirko metuljev in zanimive izdel­ke domace obrti ter izdelovanje predmetov iz klobucevine. Poucili smo se tudi o nastanku cudovitih treh ledeniških dolin, imenovanih Robanov kot, Logarska dolina in Matkov kot. Po solcavski pano­ramski cesti so z lahkoto in z užit­kom cudovitih razgledov doseglji­ve vse tri doline. Te ponujajo širo­ko paleto užitkov v kolesarjenju, pohodništvu, plezanju, jahanju, lenarjenju, potovanju s kocijo in preprosto v uživanju razgledov v miru, v neokrnjeni naravi. 

Logarsko dolino smo si zares od blizu ogledali. Je najširša in naj­bolj položna od vseh treh dolin s cudovitimi pohodnimi možnost­mi. Kakor biser jo krasita slap Rinka in Orlovo gnezdo, izvir reke Crne, Rastovški slap in neko­liko oddaljeni slap Palenk. Podali smo se do slapa Rinke in pod Orlovim gnezdom naredili posne­tek za arhiv. 
Mnogo lepega smo izvedeli tudi 
o avtohtoni ovci, katere volna je svetovno znana in izjemne kako­vosti, o izdelkih iz lesa, oglarst­vu, nabiranju zelišc, gobarstvu, gojenju koz ter o turizmu. Vse te panoge predstavljajo vir dohodka okoliških prebivalcev. 
Domov grede smo uživali še v njihovih kulinaricnih specialite­tah, nato pa polni prijetnih vtisov usmerili pot proti domu. 

Še bomo šli na izlet, smo se odlo­cili že domov grede. 
Irena Šrajer 

Skupina Za SaMOpOMOC BOlnikOv Z rakOM ilirSka BiStrica je praZnOvala petO OBletnicO DelOvanja 
I
zkušnje kažejo, da je z bolez­nijo veliko lažje živeti, ce lahko svoje izkušnje deliš v skupini, v kateri so bolniki, ki so tudi sami preboleli raka. Pogovor je tisto, cesar si bolniki po prvem šoku in zacetem zdravljenju naj­
bolj želijo, poleg tega pogovor nanje tudi pozitivno vpliva. V ta namen deluje program indivi­dualne in skupinske samopomoci za bolnike z rakom, organiziran tudi v skupini za samopomoc bolnikov z rakom Ilirska Bistrica. Skupina je v zacetku meseca novembra 2018 praznovala peto obletnico delovanja. 
Bolnice iz Ilirske Bistrice so se vrsto let vozile v skupino za samopomoc, ki je delovala v Postojni. Jadranka Vrh, zdravnica iz Splošne bolnišnice Izola, dol­goletna strokovna vodja Skupine za samopomoc v Izoli in po rodu Bistricanka, je svoje prijateljice kar nekaj let spodbujala k usta­novitvi lastne skupine. Obe mesti sta med seboj oddaljeni dobre pol ure vožnje, ki je lahko v zimskih razmerah tudi nekoliko nevarna. Jadranka se je zavedala, da bodo »njene ženske« vsako leto težje prišle do Postojne in se bodo skupine vedno manj udeleževa­le. Tega pa si prav gotovo ni želel nihce, ne žene, ki jim je skupina veliko pomenila, niti strokovna vodja postojnske skupine, ki se je z Bistricankami dobro zbližala. 
Jadranka je scasoma le opogumila Zdenko, da je stopila na pot pros­tovoljstva in se je lotila priprav za ustanovitev skupine znotraj društva. Okoli sebe je zbrala sku­pino clanic, ki so jo podpirale in spodbujale. Pri usposabljanju ji je seveda pomagala takratna pred­sednica društva Marija Vegelj Pirc ter njeni desni roki Blaž Bajec in Andreja Cirila Škufca Smrdel. Prav hitro je osvojila vsa potrebna znanja in vešcine ter se aktivno lotila osnovanja skupine. 

Še dobro se spomnim, kako je neke srede zvecer stopila k meni v ordinacijo in rekla: »Vi mene sicer ne poznate, ampak jaz poznam Vas. O Vas sem se pogovorila tudi z Vašo glavno sestro in prepricani sva, da boste prava oseba za našo skupino.« O cem je Zdenka govorila, tedaj nisem imela pojma. Seveda sem vedela, da obstaja Društvo onko­loških bolnikov Slovenije in da imajo organizirane skupine za samopomoc. Tega sem se spom­nila še iz casov kroženja. Kaj naj bi bila moja vloga pri tem, pa se mi ni sanjalo. 
Cutila sem, da nam v Bistrici to manjka. Zavedala sem se, da imajo bolnice potrebo po druženju, po varni sredini, v kateri so si lahko blizu s svojimi custvi in obcutenji, v bližini neko­ga, ki jih razume. 
In že sem se znašla v Ljubljani, v prostorih Društva, na pripravljal­ni delavnici za prostovoljce, kjer so nas Marija, Milena in Andreja opolnomocile za zacetek dela v skupini. Kmalu mi je postalo jasno, da sem se pravilno odlocila, da je sodelovanje v skupini nekaj, kar me polni z energijo in zave­danjem, da smo na pravi poti. 
Sedaj se družimo že pet let in zdi se mi, da se poznamo od vedno. Veselimo se cetrtka, ko se bomo pozdravile in na hitro pretresle vse glavne vesti zadnjega meseca. Na skupini se seznanjamo s pravi­cami, ki nam jih omogoca zdrav­stveni sistem, se spoprijemamo s svojimi mislimi in custvi ali pa zgolj poklepetamo in se sprosti­mo. Vcasih v svojo sredo pova­bimo tudi strokovnjake, ki nam pomagajo poiskati odgovore na nekatera vprašanja. V goste smo v teh petih letih povabili ginekolo­ginjo, patologinjo, fizioterapevtko, psihoterapevtko in nutricionistko. 
Clanice se srecujemo enkrat mesecno od septembra do junija, in sicer vsak drugi cetrtek v mese­cu ob 18. uri v prostorih Doma starejših obcanov, ki nas prijazno gosti že vseh pet let. 
Andreja Vinšek Grilj 

KONTAKT: 
Elektronska pošta: zdenka.kalu­za@gmail.com 
Na telefonsko št. 041 482 496 lahko poklicete vsak torek, cetr­tek in petek od 19. do 21. ure. 
Andreja Vinšek Grilj, dr. med. spec. druž. med., je strokov­na vodja skupine za samopo­moc bolnikov z rakom Ilirska Bistrica. 
pravi MOški na DOBrODel­neM DruŽenju GOSpODOv S klaSiCniMi MOtOcikli 
P
rostovoljci Društva onko­loških bolnikov Slovenije smo se v okviru akcije PRAVI MOŠKI že tradicional­no udeležili dobrodelne vožnje in druženja z uglednimi gospodi na klasicnih motociklih - The Distinguished Gentleman‘s Ride (DGR 2018). Gre za dobrodelno druženje, ki se odvija na isti dan po vsem svetu, v vec kot 90 drža­vah sveta. Druženju v vec kot 580 mestih je skupno opozarjanje na moško bolezen raka na prostati in zbiranje prostovoljnih prispevkov za raziskave na tem podrocju. Na tovrstnih srecanjih po vsem svetu se zbere vec kot 100.000 moških, ki se zavedajo, kako pomembno je poznavanje simptomov te bolezni in pravocasen obisk pri zdravni­ku. Zavedajo pa se tudi preventi­ve, kot je zdrav življenjski slog, na katerega smo opozarjali na stoj­nici v Kamniku tudi prostovolj­ci Društva onkoloških bolnikov Slovenije. 




Udeleženci po vsem svetu so za raziskave raka prostate zbrali 6 milijonov dolarjev, od tega 2200 EUR v Sloveniji. Denar bodo prejele ustrezne ustanove. 
Breda Brezovar Goljar 

SreCanje S kOlpO OB njeneM iZviru 
B
elokranjci si poletja ne predstavljamo brez kopan­ja v topli reki Kolpi. Še vedno pa nas je nekaj, ki smo jo letos prvic obiskali v njenem rojstnem kraju, ob izviru. 
Foto: maRtIn PezDIRc 

Zanimivo, da je tam resnicno najlepša, ta naša zelenooka lepo­tica, ki svoje bisere pokaže tudi v turkizno modri, korak naprej pa spet v smaragdno zeleni barvi. Tu in tam so v žametno zeleni mah ovite skale, ki se dvigujejo nad njeno gladino. Ta njen 294 kilo­metrov dolg vodni plašc se vije od vasi Kupjak na Hrvaškem vse do Siska, kjer se zlije v Savo. Vso svojo lepoto nam je razkrila tega soncnega poletnega jutra, ko smo jo preckali po lesenem mostu. Domacin pove, da je tu od davno, odkar so sami še kot otroci prec­kali to lepo strugo. Obstanem za trenutek. Opazim vecjo število rib lipanov, ki jim pravijo tudi zlate ribe. Izvir je vcasih zavit v skrivnostno meglico, saj hladna voda pri sedmih stopinjah v stiku s toplim zrakom ustvarja belo meglico. Ta jo prav misticno obja­me. Globina izvira je raziskana le do 154 metrov. Toda ta sega dalec pod goro Risnjak v isto­imenskem narodnem parku. 

Clani skupine za samopomoc bolnikov 
z rakom bela krajina ob izviru kolpe. 

Clani skupine za samopomoc bolnikov z rakom Bela kraji­na smo ob izviru natocili ledeno mrzlo vodo, z njo potešili žejo in nekatere ob prvem srecanju presenetili s krstom. Druženje smo nadaljevali s potepanjem po Osilniški dolini, deželi Petra Klepca. Cez Strmo reber smo na Borovcu srecali številne rol­karje, saj je tam po serpentinasti cesti potekalo mednarodno tek­movanje mladih ljubiteljev tega adrenalinskega športa. Veliko lepih kotickov pa nam je razkrila odmaknjena kocevska pokraji­na, po kateri smo se vracali proti domu. V vasi Koce se odpre pros­trana dolina s travniki, v njej pa cudovito urejen konjeniški ranc Marina. Gostoljubni lastniki so nam odprli vrata v živalski svet plemenitih konj pasme Quarter horse, ki jih šolajo za ježo v slogu vesterna. Med številnimi konji, ki jih odlikuje miren znacaj, nas je objelo sprošceno pocutje. Kocevsko, deželo medvedov, smo zapušcali po popoldanski nevih­ti, ki je na nebu narisala kar dve mavrici. In dan ne bi bil popoln, ce ne bi na poti domov srecali še dveh razigranih srnjackov v lju­bosumni igri za svojo izbranko. Kako lepa je narava! 
Vesna Gregoric 

rOŽnati OktOBer v ukc MariBOr 
K
ot vsako leto doslej, smo tudi letos prostovoljke skupine za samopomoc bolnikov z rakom Maribor v UKC Maribor pripravile stojnico v želji, da bi ozavešcale mimoidoce in jim ponudile društvena gradiva. Rožnati oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk, ki je najpo­gostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli vec kot 1200 žensk in okoli deset moških, kar pomeni, da vsak dan vec kot tri ženske izvedo za diagnozo. Kljub temu pa moramo vedeti, da rak dojk velja za enega najbolj obvladljivih rakov, še posebej ce se bolezen odkrije zgodaj. Prostovoljke smo zato v znak podpore širile zave­danje o raku dojk in opozarjale na pomen zgodnjega odkrivanja bolezni, ki povecuje ucinkovitost in uspešnost zdravljenja. 
Podobno kot pri vecini bolez­ni je za preprecevanje raka dojk pomemben zdrav nacin življenja, ki vkljucuje redno telesno aktiv­nost, uravnoteženo prehrano in ne nazadnje kakovosten spanec, kar nam pomaga premagovati vsakodnevni stres. 


Pomembno je tudi samopregle­dovanje dojk enkrat mesecno in v primeru zatipanih sprememb v dojkah takojšen obisk zdravnika. Odzivajmo se na povabila prog­rama DORA (Državni presejalni program za raka dojk). Program DORA na pregled dojk s prese­jalno mamografijo vabi vse slo­venske ženske, stare od 50 do 69 let, in sicer vsaki dve leti. V tem življenjskem obdobju je rak dojk najpogostejši. 
Zavedajmo se, da lahko z malo truda ustrezno poskrbimo zase in zavarujemo svoje dragoceno zdravje. 
Ives Zemljaric 
Skupina Za SaMOpOMOC BOlnikOv Z rakOM v ZaSavju 
V
mesecu oktobru, mese­cu boja proti raku dojk, smo clanice skupine za samopomoc bolnikov z rakom v Zasavju izvedle številne aktivnos­ti, ob katerih smo mimoidoce opozarjale na pomen ozavešcanja o raku dojk in na državna progra­ma ZORA in DORA. 
»Zavzele« smo naslednje loka­cije: ZD Trbovlje, SB Trbovlje, Dom starejših obcanov Trbovlje, GESŠ Trbovlje, ZD Hrastnik, ZD Zagorje, SŠ Zagorje, Dom starej­ših obcanov Prebold in tržnico Trbovlje s študenti KLUB-a B. 


Ob zakljucku Rožnatega oktobra smo poskrbele tudi za svojo dušo in telo. V Thermani Laško smo poslušale predavanje o limfedemu in nato okusile še razvajanje in kopanje v termalni vodi. Sledilo je druženje, ki nas je še  bolj pove­zalo. Kosilo in klepet ob kavici ... Napolnjene s pozitivno energijo in okrepljene s prijaznimi stiski rok smo zakljucile cudovit jesens­ki dan. 
Lidija Hutar 

SvetOvni Dan raka treBušne Slinavke 
Ljubljana, 15. november 2018 
L
etos smo svetovni dan raka trebušne slinavke še pose­bej svecano obeležili. Ta zahrbtna bolezen, ki je dolga leta ostajala v senci, se vse prehitro razrašca. Med tistimi, ki zbolijo, je le malo takih, ki bi zelo nezdra­vo živeli, uživali mastno hrano in alkohol in se predajali kajenju. Tako je bilo vcasih. Danes pa zbo­levajo ljudje vseh vrst in starosti in ceprav je obolevnost še vedno višja pri starostnikih, je vse vec bolnikov zelo mladih. Medicina mrzlicno išce vzroke, vendar kakšnih vecjih odkritij še ni. Zaenkrat je dokazan vpliv družin­ske genetike in gena BRCA2. Vse bolj pa pripisujejo težave trebušne slinavke izgorelosti, ki tudi slabi imunski sistem. Vse te danosti se pregledujejo in obdelujejo v okvi­ru zelo dejavne in zagnane mlade organizacije, Svetovne zveze za raka trebušne slinavke (WPCC 
- World Pancreatic Cancer Coalition). Organizacija, ki deluje pod okriljem farmacevtske tvrdke Celgene, vkljucuje 26 držav z vseh kontinetnov. Ne miruje niti za hip in ker je Društvo onkološ­kih bolnikov Slovenije dejavno sodelovalo pri nastajanju Zveze in ustolicenju le-te, se toliko bolj trudi pri ozavešcanju prebival­
Foto: Janez PLatIŠe Foto: Janez PLatIŠe 

stva o prikritih znakih, ki bolezen morda napovedujejo, kakor tudi pri opozarjanju na sam obstoj te malo znane bolezni. 
Letos smo pripravili srecanje na Gospodarskem razstavišcu v okvi­ru razstave Body Worlds Vital, ki je še vedno na ogled. Dejstvo, da smo si lahko ta organ ogledali v zdravem in bolnem stanju, nam je še posebej pomagalo razumeti bolezen. Tako majhen organ, pa toliko nevšecnosti lahko povzro­ca! Našemu vabilu se je ljubezni­vo odzvala doc. dr. Irena Oblak z 
Onkološkega inštituta Ljubljana. Prikljucila se ji je še asist. mag. Ajra Šecerov Emenc. Dr. Oblakova nam je slikovito pred­stavila delovanje tega organa, raz­licne bolezni, ki ga lahko pestijo, in seveda najbolj diagnozo raka samega. Zelo podrobno smo spo­znali simptome, ki se dolgo sploh ne pojavljajo in je pogosto za ozdravitev že pozno, ko jih zazna­mo. Dalje je spregovorila o vseh doslej poznanih oblikah zdravlje­nja in nam predstavila zanimive novosti pri obsevanju tega organa 

v casu njegove malignosti. Doslej obsevanje morda ni bilo toliko upoštevano, se pa vse bolj uve­ljavlja. Prav na tem podrocju je veliko upanja za novosti, ki bodo pripomogle k boljšemu okreva­nju. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki kar ni hotela pojenjati, kar je precej nenava­den pojav pri nas. Kljub teži in zahtevnosti te nevarne bolezni, je znala dr. Oblakova vnesti v svojo predstavitev veliko optimizma in topline, v nas pa pomirjujoca obcutja. Razšli smo se polni novih znanj in upov, pa tudi v želji, da jih posredujemo naprej in morda komu preprecimo nevarno odla­šanje pri zaznavanju prvih simp­tomov raka trebušne slinavke. 
Nataša Elvira Jelenc 

»Slikarija je venDar nekaj lepeGa« 
na OBiSku pri ivani kOBilci 
D
evetnajsto stoletje. Ženskam tedaj izobrazba ni bila tako samoumev­na. Kako torej uspeti v pretežno moškem svetu? Koliko ovir mora ženska umetnica prebroditi, da se povzpne do zavidljivih uspehov? Je sploh mogoce, da ženska ne ostane doma, ampak sledi svojim sanjam? Prav to je storila Ivana Kobilca, za tiste case izjemno pogumna in vztrajna ženska, velika popotnica in svetovljanka, predvsem pa odlicna in nadarjena slikarka. 


Tej naši izjemni umetnici je Narodna galerija v Ljubljani ob svoji 100-letnici postavila preg­ledno razstavo s približno 130 slikami in nekaj slikami njenih sodobnikov. Ogledali smo si jo tudi clani ljubljanske skupine za samopomoc bolnikov z rakom. 
Pod prijetnim vodstvom gospe Nataše Ciber smo vstopili v neka­ko posvecene prostore slovenske umetnosti. Najprej smo izvedeli nekaj obveznih podatkov o živ­ljenju Ivane (1861-1926), druge kot dolgoletni in poglobljeni štu­dij njihovih moških sodobnikov. A Ivana je vztrajala. 

Ogledujemo si njene prve slike, portrete staršev, sestre Fani, pri­kupno zagledane Holandke, sta­rega šibarja … , a nam oko takoj ujame hudomušen pogled nabrite starke s skodelico in krožnickom v roki. »Mama kavopivka« jo je imenovala Ivana, zdaj jo pozna­mo pod imenom »Kofetarica«. Ivana jo je naslikala po vzoru Rembrandta v zelo temnih tonih, a tako živo in prikupno, da se ji moraš nasmehniti in ji pomežik­niti, ko greš mimo nje. 
Kot otrok mešcanske trgovske družine je Ivana slikala vecinoma portrete clanov znanih družin, se s tem preživljala in si utirala pot proti središcu takratne umet­nosti – Parizu. Zato je v poznej­ših letih zacela slikati »razstavne slike«. Delovala je med Dunajem, Münchnom in Parizom, ravno tu pa je dosegla evropsko kako­vost in svoje najvecje uspehe. Njene slike so kar trikrat visele v Pariškem salonu, kar je bilo v 


izmed štirih otrok iz mešcanske trgovske družine. Pri 16 letih si je z ocetom, dežnikarjem, ogledala nekaj galerij na Dunaju in se takoj »zastrupila« s slikarstvom. Tri leta kasneje je sama odšla na Dunaj, kopirala slike dobrih mojstrov in se tako ucila. Takrat namrec žens­ke niso imele vstopa na akademi­jo, med drugim tudi zato, ker so tam med študijem risali akte, kar pa se za ženske ni spodobilo. Tako so si morale same placevati zaseb­ne ucitelje, kar seveda ni enako 

tistem casu, ko je v Parizu delova­lo vec kot 7200 umetnikov, izje­men uspeh. Bila je prva Slovenka na tako pomembni razstavi. 
V osrednji osi dvoran nas že od dalec prevzame Ivanina najbolj znana slika, Poletje. Po vzoru takratnih francoskih mojstrov jo je naslikala v svetlih, nežnih tonih. Skupinica Ivanine sestre in dveh otrok, ki na vrtu v prijetnem razpoloženju pletejo vencek iz poletnega cvetja. Sediš pred sliko in se v duhu preseliš v miren koti­cek poletnega vrta. Popoln odklop od današnjega hitecega sveta! 
Podobno kot Poletje nas prevza­mejo tudi Otroci v travi kot idila srecnega življenja. Pa Likarice, Citrarka, V lopi … Slike za uži­vanje in umiritev! 
In droben utrinek iz takratnega casa: Ivanina sestra Fani je bila pogost slikarkin motiv. Ceprav umetniško zelo dognan, je kriti­ko doživel njen portret z golimi rokami, kar je bilo tedaj nespre­jemljivo. V naslednjem portretu ji je slikarka roke zakrila s tancico. 
Ivana je nekaj let uspešno slikala tudi v Sarajevu, predvsem verske motive, lokalne obicaje in narod­ne noše. Po povratku domov pa se je posvecala zlasti slikanju tiho­žitij. Nekaj izmed teh je predsta­vljenih v zadnjem delu razstave in tudi ta so nas navdušila. 
Poleg velikega umetniškega užit­ka smo z razstave odnesli tudi Ivanino sporocilo, da je z vztraj­nostjo, delavnostjo in s pogumom možno živeti svoje sanje. Njene so bile velike in uspela jih je izžive­ti. Vsak od nas ima svoje, ceprav mogoce ne tako umetniške, ugledne, javne. Lahko pa so cisto moje, tvoje, naše … 
Marjana Rojnik 

Slike vir: Ivana Kobilca - Vodnik po razstavi 
80. OBletnica OnkOlOškeGa inštituta ljuBljana 
Ljubljana, 23. november 2018 
»Zodlokom uprave Dravske banovi­ne je bil leta 1937 ustanovljen Banovinski inštitut za raziskovanje in zdravljenje novotvorb. Avgusta leta 1938 je sprejel prve bolnike in bil eden izmed prvih centrov za celostno obravnavo onkoloških bolnikov v Evropi.« Tako se je zacelo, danes pa Onkološki inštitut Ljubljana zaseda mesto med najboljšimi centri za onkologijo v Evropi. 
Prizadeva si za visoko kakovost zdravljenja in celostne obravnave bolnika ter z intenzivno dejavnos­tjo v raziskovanju in izobraževan­ju na podrocju raka skrbi za cim manjše breme raka v Sloveniji. V vseh teh letih se je inštitutu uspe­lo oblikovati v nacionalni onko­loški center za celostno obravna­vo rakavih bolnikov v Sloveniji in zagotoviti cim boljšo obrav­navo in zdravljenje onkoloških bolnikov. Ob tem se z intenzivno dejavnostjo na podrocju razisko­vanja in izobraževanja na podroc­ju onkologije uvršca med najbolj­še onkološke centre v Evropi. 
80. obletnico delovanja smo urad­no obeležili 23. novembra 2018. Castni pokrovitelj prireditve je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dopoldne tega dne je na OI potekal znanstveni sim­pozij z naslovom »Onkološki inštitut danes in jutri«, s predsta­vitvijo in pregledom strokovne, pedagoške in znanstveno-razisko­valne dejavnosti inštituta. O tren­dih sodobne onkologije je poleg domacih strokovnjakov spregovo­ril tudi mednarodno priznani raz­iskovalec s podrocja imunologije 

Foto: Janez PLatIŠe 


Vodstvo onkološkega inštituta ob predsedniku RS borutu Pahorju. 

prof. Graham Pawelec iz Nemcije. V svojem predavanju je obrav­naval klinicno zelo pomembno vprašanje vpliva imunskega sta­ranja na zdravljenje bolnikov s solidnimi raki. Zaviralci kontrol­nih tock imunskega odziva so novo revolucionarno imuns­ko zdravljenje v onkologiji, ki obeta povecanje ozdravljivosti raka. Za odkritje teh kontrolnih tock in njihovih zaviralcev sta James P. Allison in Tasuku Honjo letos prejela Nobelovo nagra­do za fiziologijo in medicino. Otvoritve simpozija se je udeležil tudi minister za zdravje Samo Fakin. Njegov pozdravni govor se je dotaknil tudi dela prostovoljcev in nas prepoznal kot pomembne partnerje v pisanju uspešne zgod­be o nesebicni pomoci vsem, ki jih je prizadel rak. 
Vzporedno s simpozijem je pote­kala novinarska konferenca, na kateri so bili predstavljeni najvecji dosežki zadnjih let. Spregovorili so Zlata Štiblar Kisic, generalna direktorica OI, doc. dr. Viljem Kovac, strokovni direktor OI, in prof. dr. Maja Cemažar, pomoc­nica strokovnega direktorja za raziskovanje in izobraževanje. Za podrobnejša vprašanja in obraz­ložitve so bili na voljo tudi prof. dr. Nikola Bešic, predstojnik sek­torja operativnih dejavnosti, izr. prof. dr. Janja Ocvirk, predstoj­nica sektorja internisticne onko­logije, asist. dr. Tanja Marinko, vodja sektorja za radioterapijo, in Gordana Lokajner, pomocnica strokovnega direktorja za zdrav­stveno nego. 

je. juŽni OtOk je 
Je južni otok. Je. 
Dalec v neznanem morju 
je pika na obzorju. 
Je lisa iz meglč. 

Med svitom in temo iz bele vode vzhaja. In neizmerno traja. In v hipu gre na dno. 
In morje od slasti je težko in pijano. In sol zatiska rano. In slutnja, da ga ni. 
Da so na temnem dnu samo zasute školjke in veje grenke oljke in zibanje mahu. 
A voda se odpre in mocna zvezda vzide in nova ladja pride in južni otok je. 
Kajetan Kovic 

Slavnostna vecerna prireditev ob 
80. obletnici Onkološkega inštitu­ta Ljubljana je potekala v Grand hotelu Union. Poleg predsedni­ka republike Boruta Pahorja sta spregovorila tudi generalna direk­torica OI Zlate Štiblar Kisic in strokovni direktor doc. dr. Viljem Kovac ter toplo pozdravila šte­vilne goste s podrocja zdravstva in civilne družbe, zaposlene in bivše zaposlene. Režiser kratke­ga filma, v katerem je kot glavni junak nastopal onkološki inšti­tut, Tomaž Letnar si je – skupaj z nami vsemi - zastavil vprašanje: S cim se lahko meri nemerljiva stis­ka pacienta ob soocenju z bolez­nijo? In odgovor se je glasil: Le s stisko zdravnika in vsega osebja, da z znanjem in požrtvovalnim delom premaga obcutek nemoci in samote ob soocenju z boleznijo. V filmu se nam predstavi Pia, mlada ženska, ki je zatipala zatrdlino v dojki. Kako zelo nam je podobna! 
Zaupani v roke zdravstvenega sistema, zdravnikov, medicins­kega osebja, znanosti, nemocni in prestrašeni, vcasih na robu obupa, smo tudi mi potrkali na vaša vrata in vaša srca. Tako kot Pia ... Spremljamo jo na njenih poteh ugotavljanja prave diagno­ze in zdravljenja, z njo potujemo od bolecine do upanja. Ko izve, da ima raka, se ji sesuje svet. Tako kot se je nam vsem, ko smo izvedeli za diagnozo ... Nastala je gosta tema, tista, ki smo jo od blizu spoznali tudi mi, tista, ki jo lahko ustrezno dopolni le odlo­mek iz Mozartovega Requiema ... Plesna tocka je ponazorila roke, ki pomagajo plesalki, da ne trešci na tla obupa, boj med bolnikom in boleznijo, predvsem pa postop­no, dolgo in naporno prebujanje poguma in optimizma … In tedaj se je oglasila … ena najlepših Kovicevih pesmi Južni otok in nam hkrati že odgovorila na neiz­receno vprašanje: A voda se odpre /in mocna zvezda vzide /in nova ladja pride /in južni otok je. Da, zaradi vas, dragi slavljenci, južni otok je in vedno znova vstaja iz megle! Je upanje in novo živ­ljenje, ki se zaradi vas znova in znova poraja ... »Še nikoli ni bila moja igra tako blizu smrti in tako polna življenja kot v vašem filmu. Še nikoli nisem toliko spoznala v enem dnevu o sebi, svetu in življenju, ko sem spoznavala vas!« 
se je oglasila igralka Mija, ki je odigrala Pio. In Branko, njen sovoditelj na odru, ji je in nam vsem odgovoril: »Meni je bil naj­bolj všec konec in iskreno želim 
vsem same srecne konce in glavne vloge v vaših filmih življenja.« 
Molitev Edvarda Kocbeka je bila odlicna iztocnica za sklep prire­ditve: 
Sem, 
kar sem bil, 
in vsakdo 
me bo mogel 
pozabiti. 

In vendar 
moram reci: 
sem 
in bil sem 
in bom, 
in zato sem vec 
od pozabljanja, 
neizmerno vec 
od zanikanja, 
neskoncno vec 
od nica. 

Vse je vecno, 
kar nastane, 
rojstvo je mocnejše 
od smrti, 
vztrajnejše 
od obupa in samote, 
silnejše 
od hrupa in greha, 
slovesnejše 
od zavrženosti. 

Nikoli ne bom prenehal biti. 
Nikoli. 
Amen. 

Mia je dopolnila velikega pesnika 
z naslednjimi besedami: »Nikoli 
ne bom prenehal biti … clovek, ki 
bi vse, kar je v moji moci, storil za 
socloveka.«. Branko pa je zakljucil: 
»Osemdeset let uspešnega dela je 
za vami in jutri je nov dan!« 

Praznujmo skupaj! 
Mojca Vivod Zor 


Foto: Janez PLatIŠe 
»nikOli ne veMO, kakO MOCni SMO, DOkler Biti MOCan ni eDina iZBira, ki naM jO Življenje pOnuja …« 
kOFerenca O raku treBušne Slinavke 
Amsterdam, 29. nov.–1. dec. 2018 
Že peto leto smo prisostvo­vali srecanju Osrednje evropske onkološke sku-pine (Central European Oncology Group - CECOG Academy), ki je tokrat potekala v Amsterdamu, zadnji vikend v novembru. Organizaciji predseduje profesor Christoph C. Zielinski z Dunaja, ki je med drugim tudi direktor najvecjega Centra za bolezni raka v okviru Dunajske medicinske fakultete in tudi znanstveni direk­tor Dunajskega središca za raka. Srecanja CECOG-clanov so toli­ko bolj zanimiva, ker združujejo tako zdravnike, medicinske sestre in pripadnike društev bolnikov z 

rakom, predvsem tistih, ki vklju­cujejo bolnike z rakom trebušne slinavke. Od skupno 200 udele­žencev (iz 15 držav), jih je bila kar polovica zdravnikov. 
Ce je bil rak trebušne slinavke dolgo zapostavljen in se je o njem malo vedelo, je danes na tem podrocju dogajanje zelo živahno. Vse vec se govori o tej nevarni bolezni, vse vec ljudi jo prepozna­va. In ker je raziskovalna dejav­nost edina, ki nam prinaša rešitve, je pomembno, da se farmacevtske tvrdke vse bolj posvecajo tudi temu raku, ki sicer zaradi rela­tivno majhnega števila bolnikov, seveda tudi tistih preživelih, ne prinaša vecjih dobickov. 
Splošno vzdušje je bilo tokrat veli­ko bolj optimisticno, saj so zdrav­niki predstavili številne klinicne študije, ki vzbujajo veliko upanja, in tudi številne oblike zdravljenja, ki jih uspešno uvajajo. Ce je do nedavnega veljalo, da je rak ope­rabilen le, dokler je strogo omejen na organ, smo bili prica prika­zom zdravljenja z operacijo tudi v primerih, ko je rak že razširjen v bližnje organe. Uvaja se veliko vec radiološke obravnave kot doslej, vcasih za zmanjšanje tumorjev in potem za operacije, drugic tudi kot zdravljenje po operaciji. Tako so sedaj vkljucene v zdravljenje raka trebušne slinavke prav vse metode, poleg operacije in radio­terapije tudi zdravljenje s tarcnimi zdravili in kemoterapijo seveda. Imunoterapija zaenkrat še ne daje vidnih rezultatov; v klinic­nih študijah poskušajo vkljuciti v imunoterapijo kombinacijo zdra­vil, ki bi lahko prinesla ustrezen ucinek. Vsaj tako kaže. Veliko se v klinicnih študijah ukvarjajo z lajšanjem ali celo z odpravljanjem stranskih ucinkov, ki jih povzro­cijo tako operacija kot najrazlic­nejše terapije. Pri slinavki seveda ne moremo tudi mimo prehrane, saj se po zdravljenju te bolezni spremeni celotno delovanje pre­bavil. Posebna prehrana ni le ena od diet, temvec deluje tudi kot zdravljenje samo. Obicajno se pojavi nenadna sladkorna bolezen (ki pa je hkrati lahko tudi eden od zacetnih simptomov obole­losti za tem rakom). Pogosto je potrebno jemati tudi kapsule z encimi in hormoni, ki jih sicer zdrava slinavka proizvaja. Kar pa nas je veliko slišalo prvic, je dej­stvo, da je ta sladkorna bolezen drugacna od siceršnjih, od tipa I in II. Oznacujejo jo kot diabetes tipa TP3cDM. Za odkrivanje tega tipa sladkorne bolezni je potrebna posebna preiskava, pojavnost le-te pred prepoznavanjem bolezni pa lahko nakazuje raka trebušne sli­navke. 
Veliko je bilo govora tudi o tem, kako živeti z rakom trebušne sli­navke, kako premagovati psihicna stanja, kot sta depresija in tesno­ba, tako v casu zdravljena kot po njem; ne nazadnje smo sprego­vorili tudi o paliativi in opori pri bolnikih, ki izgubljajo bitko s tem rakom. Razveseljiva novica pa je, da se preživetje zvišuje tudi pri pozno odkritih rakih trebušne sli­navke. 
Nataša Elvira Jelenc 


WORLD PANCREATIC 
CANCER COALITION 

DruštvO OnkOlOških BOlnikOv SlOvenije 
Poljanska c. 14, 1000 Ljubljana 
Uradne ure: od 9. do 13. ure, od ponedeljka do petka 
Tel.: (01) 430 32 63, 041 835 460; faks: (01) 430 32 64. E-mail: dobslo@siol.net Spletna stran: www.onkologija.org 
Clani društva so lahko zdrav­ljeni in ozdravljeni bolniki, nji­hovi svojci in prijatelji, zdrav­stveni strokovnjaki in vsi, ki so zainteresirani za reševanje pro­blematike raka. Za organiziran­je samopomoci se lahko clani združujejo tudi po vrsti obo­lenja. Programe samopomoci izvajajo posebej usposobljeni prostovoljci/ke in zdravstveni strokovnjaki. 
Postanite clan tudi Vi! 
Za vclanitev v društvo izpolnite prijavnico, ki jo dobite v pisarni društva, v skupini za samopo­moc ali na naših spletnih stra­neh. Clani prejmejo clansko izkaznico, placujejo clanarino, 
so tekoce obvešceni o delu društva in redno prejemajo društveno glasilo Okno, ki izide dvakrat letno. 
Postanite prostovoljec/prosto­voljka tudi Vi! 
Društvo vabi vse, ki so uspešno zakljucili zdravljenje raka, pre­brodili težave in bi želeli poma­gati drugim kot prostovoljci v programu Pot k okrevanju, kot tudi tiste, ki imajo strokov­no znanje ali izkušnje in bi jih lahko razdajali v humanitarne namene tudi v drugih društve­nih programih. Vabljeni! 
SpletnO MeStO Društva OnkOlOških BOlnikOv SlOvenije 
www.OnkOlOGija.OrG 

Na našem spletnem mestu vam 
ponujamo vec sklopov: O raku – informacije in opisi raz­licnih vrst raka in slovarcek medi­cinskih izrazov. 
Nasveti in komentarji – lahko zastavljate vprašanja strokovnja­kom, najdete nasvete za vsakdanje življenje in obisk pri zdravniku, pregledate literaturo (knjižice in Okno), poišcete informacije o medicinskih pripomockih, brez­placni pravni pomoci in pregleda­te zanimive povezave. 
Pogovori in komunikacija – 
sklop je namenjen stikom, zato so na njem forum, informacije o individualni in skupinski samo­pomoci, sogovornikih, kot tudi društvene novice in dogodki ter pricevanja bolnikov. 
O nas – zbrane so informacije o društvu, njegovem delovanju in poslanstvu ter donatorjih. 
OBVESTILA 

pOZOr! 
Audio vodnik: Poti k zdravju na spletnih straneh – vsebuje vaje spostitve in nazornega predstav­ljanja po Simontonovi metodi avtorice Marije Vegelj Pirc, pov­zete po knjigi Carla Simontona Ozdraveti. Audio posnetke vaj v WAV formatu si lahko predvajate prek spletne povezave ali prenese­te na svoj racunalnik s povezave http://www.onkologija.org/sl/ domov/pogovori_in_komuni­kacija/pot_k_okrevanju/poti_k_ zdravju/. 
DruštvO na SOcialneM OMreŽju FaceBOOk 
www.FaceBOOk.cOM/ DruStvO.OnkOlOSkih. BOlnikOv 
V spodbudo vecji interaktivnosti je vzpostavljena spletna stran društva tudi na socialnem omrež­ju facebook. Z njo dosegamo vecjo obvešcenost širše javnosti in prepoznavnost tudi na spletu. 

Obišcite nas na www.facebook. com/drustvo.onkoloskih.bolnikov in se pridružite izmenjavi mnenj, oglejte si slike dogodkov in dodaj­te svoj komentar. 
www.facebook.com/pravimo­skiskrbizase/ 
Obišcite tudi novo spletno stran www.facebook.com/pravimo­skiskrbizase/, vzpostavljeno ob 
30. obletnici društva. 
Koristne informacije so tudi na: 
• 	
www.dpor.si – Državni program obvladovanja raka, 

• 	
www.ezdrav.si – Nacionalni projekt eZdravje, 

• 	
www.paliativnaoskrba.si – Metulj, projekt za bolnike z neozdravljivo boleznijo, 

• 	
www.izogniseraku.si – druž­benoodgovorna akcija ozaveš­canja o raku pri moških. 


ClanStvO v MeDnarODnih OrGaniZacijah 
• 	Pot k okrevanju – mednarod­na organizacija za samopo­moc žensk z rakom dojk Reach to Recovery International 
– Volunteer Breast Cancer Support – RRI (www.uicc.org), 
• 	
Evropska zveza bolnikov z rakom – European Cancer Patient Coalition – ECPC (www.ecpc.org), 

• 	
Srednjeevropska mreža bol­nikov z rakom pljuc (Central European Lung Cancer Patient Network / – CELCAPENet (www.celcapa.net/slovenian/ celcapanet/), 

• 	
Evropska mreža za raka pljuc 


– Lung Cancer Europe / glas bolnikov z rakom pljuc, njiho­vih družin in preživelih v EU – LuCE (www.lungcancereurope. eu/), 
• 	Svetovna zveza proti raku trebušne slinavke – World Pancreatic Cancer Coalition, WPCC (www.worldpancreati­ccancercoalition.org). 
pOt k Okrevanju – OrGaniZirana SaMOpOMOC BOlnikOv/BOlnic Z rakOM 
inDiviDualna SaMOpOMOC ŽenSk Z rakOM DOjke 
Redni obiski prostovoljk potekajo v splošnih bolnišnicah v Celju, Izoli, Mariboru, Novi Gorici in Slovenj Gradcu. 
inDiviDualna SaMOpOMOC Za BOlnike/BOlnice Z rakOM in njihOve SvOjce 
Onkološki inštitut Ljubljana 
V prostoru info tocke, ki se nahaja na Onkološkem inštitutu Ljubljana v pritlicju stavbe D, so prostovoljke/prostovoljci našega društva na voljo ob sredah (9.00– 13.00) in ob petkih (9.00–14.30) za informacije, svetovanje in izda­jo publikacij. 
V info tocko lahko poklicete tudi na telefon.: 051 690 992. 
UKC Maribor 
Društveni info center Maribor se nahaja v UKC Maribor v pritlicju nove stavbe oddelka za onkologi­jo. Prostovoljke so na voljo vsak torek in cetrtek med 11. in 13. uro za informacije, svetovanje in izda­jo publikacij. 
V info center lahko poklicete tudi na telefon: 051 383 903. 
Skupine Za SaMOpOMOC BOlnikOv/BOlnic Z rakOM 
imajo redna mesecna srecanja po naslednjem razporedu: 
1. 	
Celje: vsako 2. sredo v mesecu ob 15. uri v sejni sobi kirurš­ke službe Splošne bolnišnice Celje. 

2. 	
Crnomelj: vsako 2. sredo v mesecu ob 17. uri v prostorih Osnovne šole Crnomelj. 

3. 	
Ilirska Bistrica: vsak 2. cetrtek v mesecu ob 18. uri v prosto­rih Doma starejših obcanov Ilirska Bistrica. 

4. 	
Izola: vsak 1. cetrtek v mesecu ob 18. uri v sejni sobi Splošne bolnišnice Izola. 


8. 	
Ljubljana: vsak 3. cetrtek v mesecu ob 16. uri v semi­narski sobi Doma Poljane, Poljanska cesta 14, Ljubljana. 

9. 	
Maribor: vsako 3. sredo v mesecu ob 17. uri v preda­valnici Zdravstvenega doma Maribor. 

10. 
Murska Sobota: vsak 2. petek v mesecu ob 15. uri v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kirurška stavba, 5. nadstropje, knjižnica. 

11. 
Nova Gorica: vsak 2. pone­deljek v mesecu ob 16. uri v ucilnici župnišca v Novi Gorici. 

12. 
Novo mesto: vsak 1. torek v mesecu ob 15.30 v prostorih Zdravstvenega doma Novo mesto. 

13. 
Postojna: vsak 1. torek v mesecu ob 18. uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Postojna. 

14. 
Ptuj: vsak 2. torek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi Doma upokojencev, Volkmajerjeva 1–3, Ptuj. 

15. 
Ribnica: vsak 4. ponedeljek v mesecu ob 17. uri v sejni sobi v 1. nadstropju Zdravstvenega doma dr. Janeza Oražma v Ribnici, Majnikova 1. 

16. 
Sežana: vsak 2. cetrtek v 


19. 
Tržic: vsak 2. torek v mese­cu ob 16. uri v prostorih Zdravstvenega doma Tržic. 

20. 
Velenje: vsak 3. torek v mese­cu ob 18. uri v cakalnici šols­ke ambulante Zdravstvenega doma Velenje. 


Srecanja skupin za samopomoc se lahko udeležite brez pred­hodne prijave, ceprav še niste vclanjeni v društvo. Vsako skupino vodi prostovoljski tim: prostovoljec/ka koordinator/ka skupine in strokovni vodja. 
DruGa OBveStila 
ZaStOpniki pacientOvih pravic 
Bolnik se lahko kadarkoli obrne na enega izmed zastopnikov paci­entovih pravic, ki mu lahko sve­tuje, pomaga ali ga po pooblastilu celo zastopa pri uresnicevanju pravic po Zakonu o pacientovih pravicah. 
Delo svetovanja, pomoci in zasto­panja zastopnika pacientovih pravic je brezplacno in zaupno. 
Zastopniki pacientovih pravic uradujejo v prostorih Zavodov za 
5.  Jesenice: vsako zadnjo sredo v mesecu ob 18. uri v sejni sobi  mesecu ob 14.30 v prostorih Zdravstvenega doma Sežana.  
Zdravstvenega doma Jesenice.  17. Slovenj Gradec: vsako 1.  
6.  Koper: vsak 2. cetrtek v mese­cu ob 18.30 uri v sejni sobi Zdravstvenega doma Koper.  sredo v mesecu ob 16. uri v knjižnici otroškega oddelka v Bolnišnici Slovenj Gradec.  
7.  Krško: vsak 2. cetrtek v mese­ 18. Trbovlje: vsak zadnji torek v  
cu ob 17. uri v prostorih Zdravstvenega doma Krško.  mesecu ob 17. uri v prostorih Zdravstvenega doma Trbovlje.  

zdravstveno varstvo (Ljubljana, Murska Sobota, Nova Gorica, Celje, Kranj, Ravne na Koroškem, Novo mesto, Maribor in Koper). Vec informacij dobite na spletnem naslovu Ministrstva za zdravje RS: 
http://www.mz.gov.si/si/paciento­ve_pravice/zastopniki_paciento­vih_pravic/ 
OBVESTILA 

aMBulanta Za OnkOlOškO GenetSkO SvetOvanje 
Deluje na Onkološkem inštitutu: 
• 	
vsak torek (za dedni nepolipoz­ni rak debelega crevesa) in 

• 	
vsak cetrtek (za dedni rak dojk in/ali jajcnikov). 


Za obisk v ambulanti se je potreb­no predhodno narociti. 
Kontaktna oseba je gospa Alenka Vrecar, dipl. med. ses.; dosegljiva je na telefonski številki (01) 587 96 49 (pon., sre., pet. od 8. do 
9. ure) ali po e-mailu: genetika@ onko-i.si 
Vec o onkološkem genetskem sve­tovanju na https://www.onko-i. si/dejavnosti/zdravstvena_dejav­nost/skupne_zdravstvene_dejav­nosti/genetsko_svetovanje/ 
SlOvenSkO DruštvO hOSpic 
Gosposvetska cesta 9, 1000 Ljubljana Tel.: 01 244 44 92 E-mail: hospic@siol.net 
Spletna stran: www.hospic.si Društvo spremlja neozdravljivo bolne in njihove svojce in nudi oporo žalujocim. 
pic – pravnO inFOrMacijSki center nevlaDnih OrGaniZacij 
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC nudi svetovanje in zagovorništvo po nepridobitni ceni, in sicer 18 evrov za vsako zacetno polovico ure. Prav tako nudi strokovno svetovanje s podrocja socialnih zavarovanj predvsem ZPIZ-a. 

Kontakt 
naslov: Metelkova 6, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: + 386 1 521 18 88, mobi: + 386 51 681 181 e-mail: pic@pic.si, stran: http://pic.si/ 
Zahvala Za DOnacije iZ DOhODnine 2017 
Vsa sredstva bomo namensko porabili za izvajanje programov samopomoci in svetovanja, šolanje prostovoljcev in izdajo publikacij za bolnike. 
Upamo, da boste še naprej spremljali in podpirali naše delo. 
Iskreno se vam zahvaljujemo. 
Ana Žlicar, predsednica 

Vaša donacija 
V davcni napovedi lahko 
0,5 % dohodnine namenite 
našemu društvu. Davcna števil­
ka je: 75350360. Hvala za Vašo 
pomoc! 
uGODnOSti v ZDravilišCih 
za clane Društva onkoloških bol­nikov Slovenije 
Za uveljavljanje popustov se javite v recepciji; za identifikacijo potre­bujete clansko izkaznico in osebni dokument. 
Ugodnosti vam nudijo v nasled­njih zdravilišcih: 
• 	Terme Dobrna d. d. 
– 	
30 % popusta na redne cene kopanja v hotelu Vita in Zdraviliškem domu, 

– 	
20 % popusta na redne cene kopanja vse dni v tednu in ob praznikih, 

– 	
20 % popusta na redne cene za vstop v Deželo savn vse dni v tednu in ob praznikih, 

– 	
20 % popusta na vseh sto­ritvah lepotnega centra La Vita Spa & Beauty od ponedeljka do cetrtka, 

– 	
15 % popusta na ŕ la carte ponudbo hrane v kavarni in restavraciji May za vse dni v tednu in ob prazni­kih. 


• 	Terme Topolšica 
– 	
10 % popusta na cene penzionskih storitev, 

– 	
10 % popusta na cene zdravstvenih storitev, 

– 	
10 % popusta na cene 


vstopnic za bazene. Popusti se med seboj izklju­cujejo. 
• 	Terme Krka d. o. o. 
Dolenjske Toplice: Wellnes center Balnea (Laguna) in notranji hotelski bazen 
– 	
15 % popusta ob delavni­kih (pon.–cet.), 

– 	
10 % popusta ob petkih, sobotah, nedeljah in praz­nikih. 


Šmarješke Toplice: Aqua in zunanji bazen 
– 	
15 % popusta ob delavni­kih (pon.–cet.), 

– 	
10 % popusta ob petkih, sobotah, nedeljah in praz­nikih. 


Šport hotel Otocec 
– 	15 % popusta na celo­dnevno kopanje odrasli (pon.–cet.). 
• 	Družba Sava turizem d. d. 
10 % popusta ob nakupu celo­dnevne kopalne karte za: 
– 	
Terme 3000 Moravske Toplice – Bazenski komp­leks, 

– 	
Terme Lendava, 

– 	
Terme Ptuj – Vodni park, 

– 	
Terme Banovci, 

– 	
Zdravilišce Radenci, 

– 	
Wellness Živa na Bledu (Sava Hoteli Bled). 


Popusti se odobrijo na blagaj­nah kopališc ob predložitvi clanske izkaznice. Ena clanska izkaznica velja za 10 % popu­sta za najvec 2 odrasli in 2 otroški kopalni karti. 
• 	
Grand Hotel Rogaška – Rogaška Resort 

– 	15 % popusta na vse pake­te bivanja za clane in naj­ožje družinske clane. 

• 	
Terme Zrece in KTC Rogla 


– 	10 % popusta na redne cene penzionskih storitev za KTC Rogla in Terme Zrece, 
– 	
20 % popusta na masažo Rogla v centru na Rogli, 

– 	
15 evrov na osebo za vstop v savno Welness center Natura na Rogli, 

– 	
15 evrov za izbrane storit­ve v wellness centru Idila Terme Zrece, 

– 	
9 evrov za izbrane zdrav­stvene storitve v Termah Zrece. 


• 	Thermana Laško 
10 % popusta za naslednje storitve: 
– 	
bazen, 

– 	
bazen + savna, 

– 	
storitve wellness, 

– 	
fizioterapevtske storitve. 


Izkljucene so vecerne akcijske ponudbe. 
Popust ne velja ob vikendih, v casu praznikov in šolskih pocitnic. 
Akcijska ponudba: 
– 	
30 % popusta na celodnev­no vstopnico za kopališca hotela Zdravilišce Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v casu praznikov in pocitnic. 

– 	
20 % popusta na celo­dnevno vstopnico v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust ne velja v casu praznikov in pocit­nic. 


Pri akcijski ponudbi se na doplacilo za vstopnico za savno obracuna tudi 10 % popusta. 
Društvene 
puBlikacije 

Z zbirkami knjižic Dobro je vede­ti, Vodniki in Povezave želimo širiti znanje in védenje o razlicnih vrstah bolezni in njihovem zdrav­ljenju. Posebej vzpodbudna so pricevanja bolnikov, ki so za Vas iskreno podelili svoje izkušnje z boleznijo. 
Knjižice kot tudi zgibanke in bro­šure lahko dobite v pisarni društva ali jih narocite na našem spletnem mestu: www.onkologija.org, na katerem jih lahko tudi berete. 
puBlikacije na ZalOGi 
Zbirka Dobro je vedeti: 
Mamografija, Hormonsko zdrav­ljenje raka, Zdravljenje bolecine pri raku. 
Zbirka Vodniki: 
Rak rodil, Rak mod, Maligni lim­fomi, Rak prostate, Rak pljuc, Rak šcitnice. 
Zbirka Povezave: 
Kirurško zdravljenje raka dojk in rekonstrukcija dojke, Živeti s kostnimi zasevki. 
Zgibanke in brošure: 
Predstavitvena zgibanka Društva, Rak dojke, Rak pljuc, Rak mod, Rak jajcnikov, Rak trebušne slinavke, Rak šcitnice, Redki raki – projekt RARECAREnet, Mamografija, Hormonsko zdrav­ljenje raka dojk, Biološka zdravila za zdravljenje raka, Kaj je imuno­onkologija, Komunikacija v dru­žini, Duševna stiska pri bolnikih z rakom. 
72 

KRIŽANKA 


izdajo te številke so Financno omoGocili: 

FIHO – Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih              organizacij 
Zahvaljujemo se tudi številnim neimenovanim posameznikom in organizacijam, ki z razumevanjem podpirajo delovanje društva. 
poslovni racun: 0201 4001 5764 598 Vabimo Vas, da se pridružite našim sponzorjem in donatorjem! sVojo podporo lahko izkažete tudi tako, da namenite do 0,5 % dohodnine društVu onkoloških bolnikoV sloVenije – daVcna šteVilka je 75350360. 
ŽivLjenje je vrednota, 
zato z oSebnim SmiSLom vSakega trenutka 
povezujmo ga v ceLoto. 

geSLo druŠtva