m CENTR. UPRAVA KOPITARJEVA 6 LJUBLJANA Jv PHIHDhski dnevmik GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Podsavez hrvaiskih prosvjetnifi društava Stesr O 37 oo7\ Poštnina plačana v gotovini '-“•'sv. /j/ ) spedizione in abbon. post. I. gr. TRST četrtek 6. oktobro 1949 Cena 15 lir - 2.50 din jul bilinguismo G' H)Tm8Caipore 5lenno, da lungo 3 menanri« ... Hi Lnlnan^° dli sciovinisti Ita-L *1lc Ir«, em<>cratici della zona ki aito lotta condotta Ser A del diritti nazionali degli aisce la muta arrabbia- fcecJ0 arrampicarsi fin su. Ve ’ 0U'e sciovinistiche. %ni, gli irredentisti ita-{#rtiKc j°no Hcordafi solamente ?■ 4iorSCOrsa oampagna eletto- SicLLl™ita?a..di carpire '•#5 »i. sutoplfi paladini delVita-'rit ’Cjt... e.saltotori della abimille-Ugnati 1. r0rnLTnt« Kultura k. - ~»„«ro bimillena->o n(,,?5serp be« traballante se i 50 er;'0 CJle qualcuno parli siano ricohosciuti tr,*Ci nazionali. tale CaI*^e09*Wiento dimoslra .'* cii|f. tedra si basa solamente vf ■ tonr,ra fascista, cultv.ra della k - 0)ja in>arc iti fino al midollo »3 serve unicamentc per ter ],lZC e rimpiangerc i bei IN«, 1udndo cioč parlar (m !4 f,fn‘!icava finirc al con-t(S tienUiStarsi «diritto» di Salere fasciste e da-A, r a^e spčciale. SCnT? in omaggio alla «cul- slo- COII- KMfe^aria>) brdciato le sedi C’CiZZaZioni culturali delle scuolc e snazionalizzazionc iriJK® degli sloveni, tale da ,?I tufte le nazio-•c^SifJafttesti degni continv.a-tj e della politica fa- \ ■ fe ° ne9are a9!i siore-**6i Sj c,le tilp°n borse dr studio V3'o!;«cu,,1 vS>cii nte«,n i'fr> .o .i.. mcnto c spese compre se č poco, del „ stote Sono Ec tasso completc-state i st it uit c % v qnHRM 'V,5 sina [ 011 študenti piti V lila Ofe Che si r« V°0o ni, s?o univcrsltč ,n 2»^ c croati s; S”0 4“ br0prim'yrazi0ni P,,|S Zvonit lin0U«. f%l ^nQre itor * Q^rcoli di cul-»t»“Oesi lln"a ’« tutte U \S r|C°!i fr.l tni, nonostur. \e U-^sori l?ostl Proprio da! VNt>lIera„*Ue cu!t“ra itd- SN',r<' , iti« ^i!in- n«'-'onale in ®c e cosl vin opio dl come s. torpoia^*- Ma soIo la e Pud risolucrlo. 6'o!o in un paese doue il po polo lavoratore e al potere non pud es-servi oppressione nazionale. Cio ai fautori dell’imperialismo italiano non aggrada. Anzi, strillano forte contro Vinstaurazione della giustizia nei confronti delle vari e naziona-lita. Levano alti lai, inventano fan-donie e bugie, in osseguio alie di-rettive di Roma, che ha bisogno di chiasso per tentare di alluhgare i suoi tentacoli iugulatori su terre che non le appartengono. Per que-sto e nienfaltro, per la libidine di continuare ad opprimere, agli sloveni vengono negati i propri diritti e si grida lo scandalo e si da in isterismi ed escandescenze sciovinistiche contro la zona B, dove i diritti nazionali degli sloveni, al pari di quelli degli italiani e croati, sono un falto compiuto e sono sanciti dalla legge. A dar man forte ai vergognosi propositi degli sciovinisti italiani sr sono aggiunti i cominformisti in base ad una linča che trova espres-sioni eguali si a a Trieste che in Italia, nei confronti degli sloveni di Gorizia, della Benecia e della Ca-rinzia. Concretamente in questi posti i cominformisti sono diventati appendice della propria borghesia ivi dominante. E’ noto il vergognaso atteggia-mento del senatore cominformista Pellegrini, alla presenza di Andreotti, nei confronti della delega-zione slovena di Gorizia, che re-clamava il rispetto de i propri diritti nazionali. Cosj pure l’inqualifi-cabile atteggiamento dei cominformisti austriaci nei confronti degli sloveni della Carinzia, rei di non accettare, pcrche ledente i propri diritti, il baratto compiuto dal-VURSS per 150 milioni di dollari. Quello poi dei cominformisti locali, gonfi di sciovinistno fino a scov piare, rappresenta una macchia che non si potra, mai caticellare. Tra-mite Vidali, Gasparini, Marina e soci, falsificano la leoria marxista-leninista-staliniana sulla qv.estione nazionale in un modo indegno, Le passate deviazioni nazionalistiche di Rosa Luxemburg nei confronti dei polacchi e dei comunisti inglesi nei confronti degli irlandesi, bol-late a fuoco da Lenin, sono inezie nei confronti dl quelle dei signori suaccennati. Ma di questo trattera piti ampiamente e dettagliatamentc il prossimo congresso del PC del TLT. E’ necessario invece, esaminare brevemente, come si traduce in pra-tica il loro atteggiamento sciovini-sta. 1 cominformisti locali apparen-temente si occupano dei diritti nazionali degli sloveni. Ma in effetto cio e nienfaltro che mascheratura, per tenere legati quclli sloveni ih buona fede che in loro credono. Per scoprire le reali inlenzioni di quei signori, basta Vcsempio di Muggia, dove, dopo aver ottenuto la maggioranza con i voti degli sloveni, negano a questi il legittimo diritto di avere un proprio rappre-sentante nella Giunta comunale. Non solo, ma falsificano la con/i-gurazione etnica del Comune di Muggia, riducendo al 30% il totale della popolazione slovena. A questo proposito basta rl /atlo che la reazionc italiana accetta slinili dati, per provare quanto oa-lese sia la falsificazione a danno degli sloveni. Che il sindaco cominformista Pacco poi, tolga la parola al consigliere sloveno che vuole parlare nella propria lingua, trova precedenti solamente presso. il sindaco democristiano Bartoli a Trieste. Di questi falti ce ne sono a cen-tinaia; sarebbe troppo lungo ed inutile elencarli tutti, anche percht sono gid conosciuti. Qucllo perd che rappresenta il colnio delVignominia il tenderc, come i cominformisti fanno, al ritorno delVItalia a Trieste. Cid suona insulto ai martiri antifascisti del TLT, alla lotta eroi-ca della popolazione ed in parli-colare agli sloveni, cosi duramente vessati da quell’Italia fascista dei cui crimini, oggi De Ga speri e il degno continuatore. Di simili scorie perd, fasciste e cominformiste accumulate in un unico scopo, gli onesti democratici italiani non possono e non devon o tener conto, Saranno i reali difen-sori delle sane tradizioni e della sana cultura del popolo italiano proprio combattendo senza sosla contro similc genia. Come spet ta agli sloveni il con-durre la giusto lotta per i propri diritti nazionali che si esprimono non soltanto ncl poter parlare ovun-que la propria lingua, ma di avere le proprie scuole, i propri asili, le proprie istituzioni culturali, gli am-bienti necessari per lo svolgimehto delVattivita culturale compreso il teatro sloveno e, fino alla sua co-struzione, il diritto di usare dei teatri esistenti, ed in ultima analisi il rispetto integrale del trattato di pace, cosi ai democratici italiani verte il compito di condurre una lotta unitaria assieme agli sloveni. Non pud essere libero un popolo che opprime un altro popolo. Di queslo devono tener conto i lavo-ratori italiani. E’ pertanto nostro dovere appog-giare ed aiutare non demagogica-mente ma con la partecipazione at-tiva, una giusta lotta, smascherando e sconfiggendo cosi quella reazionc fascista e cominformista, che con il suo atteggiamento getta fango vergogna sul popolo lavoratoie E. LAURENTI flrj ne bo izročila grških oM monarholaeistični vladi BEOGRAD, 5. — Atenski radio je 3. oktobra javil, da je zunanji minister monarhofašistične vlade Caldaris izjavil, da je Jugoslovanski Rdeči križ sporočil Mednarodnemu Rdečemu križu, da ie Jugoslavija pripravljena vrniti atenski vladi grške otroke, ki so se zatekli v Jugoslavijo. Tanjug je pooblaščen zanikati to vest, ki so jo razširili tudi pariški radio, radio «Svobodna Grčija« in moskovski radio, kot neresnično in izmišljeno. Stališče Jugoslavije o vprašanju grških otrok, ki so se zatekli v Jugoslavijo, je jasno obrazloženo v poročilu glavnega odbora Jugoslovanskega Rdečega križa od 3. oktobra t.l„ v katerem je rečer.-o, da bo Jugoslovanski Rdeči križ še nadalje oskrboval in negoval otroke, ki so pribežali iz Grčije zaradi monarhofa-šističnega terorja. Propagandni centri radijske po- j staje, posebno oni v službi Inform-biroja, ki so z zadovoljstvom sprejeli lažno Caldarisovo vest, dokazujejo, da zlorabljajo celo usodo grških otrok, ki so žrtve mor.-arho-fašističnega terorja, za podle klevete proti Jugoslaviji. Jugoslavija ni imela in tudi nima namena izročiti grških pribeglih otrok atenski vladi. JUGOSLAVIJA PRIZNALA vlado ljudske republike Kitajske Narodi Jugoslavije pozdravljajo ustanovitev ljudske republike Kitajske in se zavedajo, da je ta dogodek zgodovinske važnosti rezultat veličastnih zmag kitajskega ljudstva PRAGA, 5. — Češka vlada je sestavila obrazec prisege, ki jo bodo morali položiti vsi duhovniki ob uvedbi zakona o finančnih zagotovili/l države cerkvi. BEOGRAD, 5. — Jugoslovanska vlada je priznala centralno vlado ljudske republike Kitajske. «Tanjug» sledečo izjavo: »Jugoslovanski narodi pozdravljajo ustanovitev ljudske republike Kitajske ter sestavo centralne ljudske vlade Kitajske. Narodi Jugoslavije vedo, da je ta dogodek zgodovinske važnosti rezultat veličastnih zmag kitajskega ljudstva, da predstavlja ustvaritev zares svobodne, demokratične in neodvisne Kitajske in da je neprecenljiv prispevek k utrditvi miru v svetu. Vlada FLR Jugoslavije izraža želje jugoslovanskih narodov za vzpostavitev prisrčnih odnosov s kitaiskim ljudstvom in je, globoko prepričana, da centralna vlada ljudske republike Kitajske izraža voljo kitajskega ljudstva, sklenila, da prizna centralno vlado ljudske republike Kitajske«. Namestnik jugoslovan. skega zunanjega ministra Popovič je o tem sklepu vlade FLR Jugoslavije obvestil zunanjega ministra ljudske republike Kitajske Cuen-laja. Tudi vlada Severne Koreje je, priznala vlado nove Kitajske. Sovjetski radio je sporočil, da MAOCETUNG, PREDSEDNIK VLADE LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE. Namestnik zunanjega ministra FLR Jugoslavije Vladimir Popovič je podal danes v imenu jugoslovanske vlade predstavniku agencije Ostavka francoske vlade Predsednik republike ostavke ni sprejel, temveč bo svoj sklep izrekel šele danes, vendar je gotovo, da bo Queuille vztrajal pri svoji odlo-V vladi so nastala nesoglasja pri vprašanju cen in mezd citvi - PARIZ, 5. — Danes je ministrski predsednik Queuille podal predsedniku republike Auriolu ostavko svoje vlade. Auriol ostavke danes sicer še ni sprejel, temveč si je pridržal čas za odločitev do jutri o-poldne. Vendar se lahko smatra francoska vlada v krizi, zlasti še, ker -5e zatrjuje, da ima Queuil-le za primer, da bi, Auriol ne hotel , sprejeti njegove ostavke, namen, da s svojega mesta v parlamentu,, ki se bo sestal v soboto, razglasi svojo odločitev. Francoska vlada je že dlje časa plavala v nevarnih vodah. Vihar, ki jih ie razburil, je bilo razvrednotenje sterlinga in nato franka. Politika cen in mezd je izzvala nezadovoljstvo med vsem delovnim ljudstvom. Vse tri sindikalne organizacije so se združile v skupno fronto proti vladni politiki cen in mezd. Socialistični ministri go postavili zahtevo po povišanju mezd, od katere niso hoteli odstopiti. Finančni minister je sicer pričel obljubljaji znižanje cen nekaterega blaga, vendar sindikalisti niso po-pustilj svoje ostre kritike. Potem se je pa Petsche, finančni minister,-umaknil na «mednarodno» linijo ter med tiskovno konferenco izjavil, da bo Francija zaprosila države članice evropskega gospodarskega sodelovanja, naj se lotijo študiranja primernih metod za realizacijo res pravega evropskega gospodarskega sodelovanja. Medtem ko se je že zdelo, da se e ita- Pred sestavo vlade v/ziiodne cone Nemčije Resolucije izvršilnega odbora sveta nemškega ljudstva in izvršilnega odbora sindikatov sovjetske cone BERLIN, 5. — Svet nemškega ljudstva je prejel nalog«) da 7. oktobra sestavi vlado vzhodne cone Nemčije. Resolucija, ki Jo je izvršilni odbor sveta nemškega ljudstva soglasno sprejel, pravi med drugim: f«Z namenom, da zajamči nacionalne interese nemškega ljudstva in proti zasužnjen ju po vrhovni zavezniški komisiji, proti okupacijskemu statutu, demontira-nju' tovarn, ki ie v nasprotju z mednarodnim pravom, proti odlašanju sklenitve mirovne pogodbe, pozivamo svet ljudstva, da se preobrazi y začasno ljudsko skupščino v skladu z ustavo, ki je bila sprejeta na III. kongresu, in da sestavi vlado v skladu s to ustavo.« Izvršilni odbor sindikatov sovjetske cone, k'i se je danes sestal na izredno sejo, objavlja v posebni resoluciji, da je pripravljen sodelovati pri sestavi nemške vlade za sovjetsko cono. «Ce svet nemškega ljudstva sprejme sestavo take vlade, izjavlja med drugim resolucija, bomo zahtevali, naj Sovjetska zveza preda upravo naše cone nemškim demokratičnim organom. Nemški narod bo tedaj dolžan opravičiti zaupanje do njega ter pripraviti Nemčijo, da bo vzdrževala prijateljske odnose s sosednipii narodi.« V dobro poučenih krogih mislijo, da je profesor Herman Kastner, predsednik 1 iberalno-demokratične stranke v sovjetski coni najbolj resen kandidat za predsednika nemške republike, Steinhoff, socialko-munistični ministrski predsednik Brandenburga, bo verjetno imenovan za ministrskega predsednika nove nemške vlade. Intel bo najbrž kot podpredsednika kakega krščanskega demokrata, ki bi bil obenem zunanji minister. Predsednik kr- ščansko-demokratične stranke so- vietske cone Otto Nuschke ima za to mesto več šans kot George Ber-tinger, glavni sekretar stranke. Kot bodoči notranji minister se omenja Bernard Bechler, soeial-ko-munist in bivši oficir, ki se je po Stalingradu pridružil odboru za svobodno Nemčijo. Nedavno je bil Bechler, ki je bil notranji minister v Brandenburgu, premeščen na glavno direkcijo policije sovjetske cone. Minister za gospodarstvo -naj bi postal social-komunist Fritz Selb-| mann. podpredsednik gospodarske I komisije sovjetske cone. Liberalni demokrat prof. Strasser, bivši fi-nančnj minister Meckenburga, ima največ izgledov, da postane minister financ nove republike. Minister za poljedelstvo bo mogoče postal šef kmečke stranke Goldenban, ki je bil pred kratkim sprejet v predsedstvo ljudskega sveta. Ministrstvo za oskrbo bo verjetno vodil krščanski demokrat Guenther GiM* mann. Za ministra dela bo najbrž imenovan social-komunist Herman Warnke. je vprašanje vlade uredilo in sta najuglednejša ministra odpotovala —- Ramadier y Washington, Moch v Rim — pa se je nenadoma izvedelo. da se je Queille odločil za demrsijo. Čeprav ostavka še ni formalno sprejeta, je le malo verjetnosti, da bi sedanji predsednik vlade hotel še nadalje ostati na tem mestu Generalni sekretar KP Francije Thorez je imel v nekem pariškem predmestju govor, v katerem je napadel vlado Queuilla in voditeljev socialistične stranke. «Ti zadnji bi morali priznati, da so zagrešili več kqt eno napako, ko so v korist reakcije razbili enotnost delavskih in demokratičnih sil«. Thorez je svoj govor zaključil z. besedami: «Vse ljudstvo zahteva kot en mož, da se preneha s politiko, ki se je vodila doslej nad 30 mesecev. Prišel je čas, ko je treba deželo osvoboditi spon, ki jo zasužnjujejo vpj-nohujskaški sodrgi ameriških imperialistov, in zopet vzpostaviti popolno nacionalno neodvisnost. Prišel je čas, da dobi Francija vlado, kakršno čaka, Vlado demokratične zveze, napredka, svobode in miru«. V Franciji že ugibljejo o možnih naslednikih Queuilla in imenujejo kot kandidate za predsednika Mlade Roberta Schumana, sedanjega zunanjega ministra, ki je že bil ministrski predsednik v nerodnih časih 1.1947, ali pa Rainadiera in tudi Reneja Mayerja, ki je bil finančni minister v Schumanovi vladi. je prezidij vrhovnega sovjeta ZSSR imenoval Roština za sovjetskega poslanika pri vladi ljudske republike Kitajske. Maocetur.-gova vlada pa je določila za svojega poslanika v Moskvi Vanciakiana. Moskovski radio tudi javlja, da je zunanji minister LR Kitajske Cuen-laj poslal brzojavko, s katero izraža globoko hvaležnost, da je bil priznan kol predstavnik centralne vlade ljudske republike Kitajske. Predstavr.-ik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, da je britanski konzul v Pekingu prejel noto kitajske vlade, se katero ta prosi za svoje priznanje s strani Velike Britanije. Zunanji minister racionalistične vlade v Kantonu pa je objavil, da je nacionalistična Ki. tajska pretrgala diplomatske odnose s Poljsko in CSR in da bo od-Doklicala svoje predstavnike iz teh držav. Na tedenski tiskovni konferenci namestnik državnega tajnika ZDA James Webb izjavil, da je kitajsko vprašanje ((Skrajno zapleteno«. Sporočil je, da bo ostala politika ameriške vlade za sedaj nespremenjena in da ne bodo sprejeli nlkake odločitve, ne da bi se pre.i posvetovali z britanskimi ir.1 francoskimi predstavniki. Ameriška vlada je zahtevala od kitajske nacionalistične' vlade obvestila glede incidenta, ko so kitajski nacionalisti zaplenili tri ameriške tovorne ladje. Webb je dejal, da se bo ameriška vlada odločila glede stališča proti nacionalistični Kitajski po odgovoru iz Kantona. Iz Hong Konga javljajo uradno, da je general Lin Piao preteklo noč začel napad na mesto Heng-yang. Kongres geografov FLRJ na REKA, 3. — V navzočnosti okrog 200 geografov, profesorjev in učiteljev,. se je v ponedeljek pričel na Rekj kongres jugoslovanskih geografov, hi mu prisostvujeta tudi angleška univerzitetna profesorja Moodie iz 'Londona in Wilkinson iz Liverpoola. Ta kongres, ki bo trajal 5 dni, ima v programu tudi postanek v Puli in v Novi Gorici ter je njegov glavni namen seznaniti geografe z nedavno osvobojenimi pokrajinami. TEL AV1V, 5 — Danes je izraelska vlada sklenila, da združi mesti Jafo in Tel Aviv v eno samo mesto, ki se bo imenovalo Jafa-Tel Aviv. iz uma or i [ili raz SLOVENSKG-HRVATSKOJ PROSVJETNOJ ZVEZI TRST.' Saznajemo, da je t.z. ^Pripravljalni odbor za zaščito in gojenje ljudske prosvete» iz Trsta objavio dne 24. sept. 1949 poziv, u Icbm poziva prosvjetna društva, včlanjena u Slovensko-hruatskoj prosvjet-noj zvezi, na izvanrednu glavnu skupštinu, koja bi se trebala ©držati u Trstu dne 9. listopada 1949. Saznajemo, da su upučeni i pismeni pozivi društuima u koparskom kotdru. U vezi s tim Podsavez hrvatskih prosvjetnih društava u Bujama I 25 j a v lj u j e : 1. Sazivanjem izvanredne glavne skupštinc SHPZ sa. stran c t- zv, «Pripravljalnog odbora« hoče se do kraja unijeti razdor u redove SHPZ. Nepozivanjem 29 hrvatskih prosvjetnih društava negira se njihovo postojanje, njihov rad i postajanje hrvatske kulture na našem teritoriju. Tak av rad odgovora potpuno rad u bivših P rotuna-rodnih režima koji su nas bili lišili svih nacionalnih i kulturnih prava. Kominformovski razbijači nastavljaju istu politiku maskirani Zvučnim imenom «zaščitnika i gojitelja narodne kulturo>. 2. Pod rukovodstvom Slovensko-hrvatske prosvjetne zveze in njenog Glavnog odbora postigli smo do sada znatne uspjehe na polju kulturnog podizanja kulture najširših narodnih masa. P.od njenim rukovodstvom želimo i dalje iči, jer smo čvrsto uvjereni, da našu narodnu prosvjetu upravlja pravim putem. 3. «Pripravljalnom odboru« odričemo svako pravo, da govori u ime 29 naših prosvjetnih društava, jer su svojim dosedanjim rodom, a pogotouo ovom posljednom akcijom pokazali, da žele pod svaku cijenu likvidirati sv e naše kulturne ustanove. Smrt fašizmu — sloboda narodu! Buje, 30. 9. 1949. ODBOR PODSAVEZA' HRVATSKIH PROSVJETNIH DRUŠTAVA DELO POSAMEZN1H ODBOROV OZN Delegat FLRJ kritizira tlttlu uacustizeiiBga si/ela Nič novega glede kolonij - Poizkus diskreditiranja režima ljudske demokracije in ljudske oblasti LAKE SUCCESS, 5. — Razpravljanje o bivših italijanskih kolonijah ni dane« v ničemer napredovalo, ker razne delegacije niso še hotele obrazložiti svojega stališča, in tudi zato, ker je bila debata prekinjena zaradi vesti o novih usmrtitvah demokratov v Grčiji. Predsednik političnega odbora, kanadski zunanji minister Pearson je sporočil, da je posredovalna komisija včeraj izrazila grškemu predstavniku željo, naj bi grška vlada ne podvzela nobenih ukrepov, ki bi lahko otežkočili delo te komisije_ Eredsednik glavne skupščine in glavni tajnik sta včeraj sprejela predstavnike Grčije, ZDA in Velike Britanije, in Sovjetske zveze, jutri pa bosta sprejela predstavnike Jugoslavije, Bolgarije in Albž-nije. Glede kolonij je italijanski poslanik v Washingtonu Tarchiani dejal, da Italija ((priznava potrebo ustanovitve neodvisnih držav v Ci-renajki, Fezanu in Tripolitaniji, združenih v federativnem sistemu«. Dalje je dejal, da italijanska vlada priznava, «naj bi Francija in Veli- Solidarnost delavstva FLRI z lioriin italijanskih delavce« BRZOJAVKA DJURA SALAJA KONGRESU ITALIJANSKE SPLOSNE ZVEZE DELA, KI JE PREKLICALA VABILO NA KONGRES — NAČRT CGIL ZA REŠITEV PEREČIH GOSPODARSKIH VPRAŠANJ GENOVA, 5. — Včeraj se je v navzočnosti 1500 delegatov, ki predstavljajo nad 5 milijonov delavcev, začel II. kongres Italijanske splošne zveze dela. Glavni tajnik Di Vittorio je v svojem poročilu poudaril težak gospodarski položaj Italije, ki ji grozi vedno večja brezposelnost, posebno še, ker je italijanski uvoz od- Falzifikati fašističnega lajala Glavni kominformistični. protijugoslovanski argument je že 15 mesecev — laž. Po načelu: dovoljeno je posluževati se vseh sredstev za dosego cilja, t. j, za zrušenje sedanjega režima v Jugoslaviji, se ko-minformisti laži v vedno večji meri tudi poslužujejo. Med drugimi dela tako tudi milanska «Unita», ki pa ima to izrednost, da ji je urednik stari fašistični in republi-kinski lažnivec, znan pod imenom Ulisse, ki se piše Davide Lajolo in ki bi mu boljše pristojal slovenski priimek: lajalo. To fašistično lajalo, torej katerega fašistične sposobnosti italijanski kominformisti tako spretno izkoriščajo, laže in laja poleg drugega tudi o tem, da je med sedanjim zasedanjem generalne skupščine OZN Jugoslavija glasovala večkrat proti predlogom Sovjetske zveze in držav z ljudsko demokracijo. Zakaj kominformistična aVnildi> pod taktirko tega fašističnega lajala laže? Zato, ker če ne bi lagala, bi morala že večkrat zapisati, da je Jugoslavija — razen v enem primeru — vedno za predloge Sovjetske zveze in ljudsko demokratičnih držav. Takrat pa, ko ni glasovala za njihove predloge, se je glasovanja vzdržala. Niti enkrat pa jugoslovanski delegati pri OZN niso glasovali proti predlogom SZ. O tem načelnem stališču je v svojem predzadnjem govoru govoril tudi maršal Ti to, ko je dejal, da jugoslovanski delegati ne bodo glasovali proti predlogom SZ, vendar pa jim svojega glasu ne bodo dali v nobenem primeru, ko bo sovjetsko stališče proti-marksistično. In tega se delegati FLRJ tudi držijo. $Jto Ms To pa seveda niti kominformi-stičnim, niti fašističnim lajalom ne ugaja. Zato lažejo, ali pa resnico zamolčujejo. Preočitno dejstvo Prav nič čudno tu, da so se tržaški kominformisti razburili, ker sta oba govornika na nedeljskem zborovanju na stadionu nPrvi maj» poudarila, da nobena odpoved mednarodnih sporazumov o prijateljstvu in medsebojnem sodelovanju ne služi utrditvi miru v svetu ter da zaradi tega tudi samovoljna odpoved s strani Sovjetske zveze pogodbe o prijateljstvu med FLRJ in SZ ter med FLRJ in državami z ljudsko demokracijo nikakor ne more služiti miru. To dejstvo je tako preprosto, očitno, enostavno, otipljivo in tako vsakogar bode v oči, da ga pač ni mogoče prikriti niti z vpitjem niti z zmerjanjem, nit i z blatenjem najhujše vrste. Zato tega dejstva ne bo mogel prav nič spremenili člančič na včerajšnji tržaški strani milanskega ko-minformističnega dnevnika. Vsakdo, ki ga bo prečital, bo lahko' Prišel le do zaključka, da bi se na-, slov člančiča moral glasiti ne: «La cloaca del titismon, temveč (da cloaca del cominformismos. Še en Vidalijev konfidentski iniljenec .Kakor smo v včerajšnji številki: vročali, je Vidalijev tržaški min-dipendentist» Paulin prejemal skozi 22 mesecev po 200 lir mesečno za ovajanje antifašistov na kvesturi. Sedaj je torej še bolj jasno, zakaj si Paulin v svoji «Trieste Libe-ra» tako srčno želi priključitve o-beh con Tržaškega ozemlja k Italiji Očitno upa, da bo lahko svoje ova-duške sposobnosti zopet rentabilno plasiral tudi pri klerofašistični policiji. Sicer pa ni prav nič čudnega, da je socialpatriotični kominformist Vidali obkoljen s samimi Radichi, Malalani, Gombači in Paulini, ki so bili s fašistično policijo v tako podjetnih in dostojnih, let častnih odnosih, da so zares vredni vse ko-minformistične hvali in slave. Niso dostojni! Vsak naš partizan se vpraša, ko čita o namerah kominfromistov, da bodo «proslavljali» Kosovelovo brigado, kaj ima Vidali in vsi tisti, ki hočejo . pri proslavi imeti glavno besedo, skupnega s to našo najslavnejšo udarno brigado? Prav Kosovelova brigada je ena izmed tistih naših slavnih primorskih brigad, ki so toliko doprinesle naši nesmrtni borbi za osvoboditev, ki so izpisale najsvetlejše strani najbolj slavnih dni naše preteklosti. In prav to preteklost imenujejo kominformisti «vergognoso passat o« — sramotno preteklost! Kakšnega opravka imajo s Kosovelovo brigado ljudje, ki so antifašiste izdajali po fašističnih kvesturah, medtem ko so Kosovelovci padali v borbah proti fašistom? In končno, kako morejo proslavljati narodnoosvobodilno udarno brigado Srečka Kosovela tisti, ki ji niti tega imena več ne priznavajo, ker njeno borbo degradirajo . na tako imenovano aresistenzo» zanikajoč pri tem obstoj narodno-osvobodilne vojne in narodno-osvobodilne vojske sploh. Ne, Vidalijevi kominformistični social-patrioti niso dostojni niti tega, da bi izpregovorili ime brigade naših Kosovelovcov, kaj šele da bi njene slavne boje proslavljali! visen od področja dolarja, izvoz pa teži posebno na področje funta. Poudaril je tudi, da delavci ne verjamejo v možnost, da bo vlada ohranila nespremenjeno kupno moč mezd in plač. Pripomnil je, da je bila v zadnjih tednih lira ponovno razvrednotena za 10% v odnosu do dolarja. Govoril je nato o borbi delavskega razreda v Italiji v zadnjem razdobju in poudaril, da je sedaj v Italiji 2 milijona brezposelnih, milijon delavcev pa dela z znižanim urnikom, en milijon kmetij skih delavcev pa dela od časa do časa. Za rešitev vseh perečih gospodarskih vprašanj je Di Vittorio obrazložil načrt za ustanovitev treh državnih ustanov: ustanovo za električno energijo z nacionalizacijo električne industrije monopolističnega značaja: ustanova za izboljševanje, namakanje in pre-obrazovanje zemljišč in končno u-stanova za gradnjo hiš, šol in bolnišnic. Za to naj bi prispeval; kapitalist!, ki so obogateli na račun ljudstva. Dalje b; prispevali z maso prihrankov. Za uresničitev tega načrta poziva CGIL vse tehnike in kompetentne in v ta namen bodo sklicali veliko vsedržavno skupščino. Predsednik glavnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije Dju-ro Salaj je poslal brzojavko drugemu kongresu Italijanske splošne zveze dela. v kateri izraža obžalovanje. da je Italijanska splošna zveza dela preklicala svoje vabilo, ki ea je poslala glavnemu odboru Zveze sindikatov Jugoslavije, naj bi poslala svoje predstavnike na ta kongres. Na ta način je rečeno v brzojavki nimajo jugoslovanski delegati možnosti osebno izročiti pozdrave in izraze solidarnosti jugoslovanskega delavskega razreda z borbo italijanskega delavskega razreda. nimajo možnosti, da vas sez- nanijo z borbo in z uspehi jugoslovanskih delavcev pri gradnji socializma v Jugoslaviji in izraziti vašemu kongresu solidarnost jugoslovanskega delovnega ljudstva z bor-bn demokratičnih in protiimperiali-stičnih sil v svetu. ka Britanija vodili Cirenajko in Fezan do neodvisnosti«. Popoldne pa ni bilo seje političnega odbora, ker se je sestal Varnostni svet in razpravljal p vprašanju znižanja oborožitve. V vprašanju kolonij sta včeraj popoldne govorila prptlstavnika Izraela in Jugoslavije. Izraelski delegat je predlagal neodvisnost Libije, ki pa naj bi bila za določeno prehodno dobo spremljana po nadzorstvu posebne komisije OZN. Podprl je nato sovjetski predlog glede Eritreje, če ne bo mogoče dodeliti takoj neodvisnosti temu ozemlju, kakor tudi glede Somalije. Jugoslovanski delegat Bebler se je izrekel za takojšnjo neodvisnost Libije in Somalije ter za priključitev vzhodne Eritreje k Etiopiji in za kolektivno varuštvo nad zahodno Eritrejo. Pred posebnim političnim odborom se je začelo razpravljanje o »Vprašanju poglavitnih svoboščin in o človeških pravicah na Madžarskem, v Bolgariji in Romuniji«. Predstavniki Avstralije, ZDA, Bolivije, Kanade in Nove Zelan-de so jasno izrazili svoj namen, da diskreditirajo pred mednarodno javnostjo režime ljudske demokracije, ljudsko oblast in komunistične partije, s tem da so vzeli kot pretvezo primer Madžarske, Romunije in Bolgarije. Delegacije Bolivije, Kanade in ZDA so predložile osnutek resolucije, s katero glavna skupščina: 1. potrjuje, da je «treba posvetiti veliko pozornost obtožbam proti Bolgariji, Madžarski in Romuniji«; 2 smatra, da je treba zahtevati od mednarodnega sodišča mnenje o številni juridičnih vprašanjih, ki se nanašajo na izvršitev obveznosti, ki izhajajo iz mirovnih pogodb, in o vprašanju izvajanja ukrepov predvidenih v mirovni pogodbi, kar se tiče rešitve nasprotstev; 3. sklene odložiti to vprašanje na dnevn; red petega zasedanja glavne skupščine OZN, da se overovijo obtožbe proti Romuniji. Madžarski in Bolgariji. Pred gospodarskim odborom je poljski delegat Kac Suhy kritiziral Trumanovo četrto točko in dejal, da je ta točka izraz novega ameriškega imperializma. Na seji četrtega odbora, na kateri so preučevali delovanje varu-štvenega sveta, je jugoslovanski delegat Radovanovič med drugim poudaril, da so mandatne države izvedle upravno združitev mandatnih ozemelj z ostalimi svojimi kolonijami, kar onemogoča nadzorstvo varuštvenega sveta. Vendar ni va-ruštveni svet ničesar ukrenil proti taki politik:. Navedel je primer Južno-vzhodne Afrike, ki je pod varustvom Južnoafriške zveze. Vlada Južne Afrike krši sklepe glavne skupščine OZN in odklanja pošiljanje poročil o Južno-zahodni ' Afriki, ki jo je dejansko priključila v Zvezo. Dalje je jugoslovanski delegat poudaril, da varuštveni svet ni polagal važnosti na resolucije prebivalstva avtomnih dežel o pravem položaju v teh deželah. Navedel je vrsto primerov, ki pričajo, da je položaj na ozemljih, ki so pod va-ruštvom, izredno težak. V Kamerunu, ki je pod britansko upravo, je 90% nepismenih. Položaj na področju prosvete pojasnjuje vso politiko mandatnih držav, ki pod-vzemajo diskriminacijske ukrepe proti demokratičnemu prebivalstvu. Slično politiko vodijo tudi druge mandatne države nad neav-tonomnimi deželami. •Jugoslovanski delegat je končno pozval varuštveni svet, naj pozitivno reši prejete resolucije =n naj zastavi vse sile, da se ozemlja, ko so pod varuštvom, usmerijo po poti neodvisnosti, kar po prispevalo k stvari miru. TaHšno je delovanje Viialijevih »zaščitnikov" Tudi u Ciwam je bxi napovedan sestanek prosvetnega društva; se- veda nam ni potrebno posebej poudariti, da ob določeni uri ni bilo na kraju sestanka niti poslušalcev niti govornika. Pa se Vidalijevim zaščitnikom res ne mudi preveč voliti delegate za svoj občni zbor, če kar tako »odlagajo« že napovedane sestanke Mi pa vemo, da se za tem najavljanjem sestankov skriva povsem drug namen; vidalijevci hočejo ustvariti videz plodofiosnega, delo-vanja na kulturno-prosvetnem polju, da bi tako omrežili še tistih nekaj svojih pristašev, ki njihovim mahinacijam in lažem še verujejo. Z Opčin Na Opčinah so si Vidalijevi zaščitniki izmislili še nekaj drugega; volili so avoje delegate za občni zbor kar na množičnem sestanku, na katerega so bili povabljeni tudi «prijatelji» slovenske kulture in prosvete. Toda Malalan je imel tudi § temi povabljenci in celo s sa-mini člani društva precej smole; kljub vsem pozivom se namreč dvorana ni in ni hotela napolniti. Da se ne bi tako slabo odrezal pred najvišjim «zaščitnikom», je Malalan hitel zbirati po gostilnah »resnične« ljubitelje in prijatelje slovenske kulture in prosvete. Ne vemo sicer, če je bil Bidovec zadovoljen a svojimi poslušalci, a Malalan je pač storil vse, kar je bilo v njegovi «moči». Seveda ni bilo na tem sestanku niti enega samega resničnega prijatelja slovenske kulture in prosvete, ki prav gotovo ne more odobravati nesramnega početja Vida-lijevih razbijačev. /z Zgornje Škorklje Tudi v Zgornji Skorklji je društvo eSimon Jenko« imelo napovedan svoj sestanek, katerega naj bi združili tudi z Zupančičevo proslavo — da bi bila vsa stvar bolj «mi-kavno» seveda. Kljub vsemu se je sestanka ali proslave udeležilo samo 13 ljudi, od katerih so bili štirje še otroci, med devetimi ostalimi pa niso bili vsi člani društva. Pomanjkanje občinstva sta s svojo navzočnostjo prav gotovo nadomestila nepogrešljiva recitatorja in govornika Košuta — Košutij Čudimo se, da se je Košuta specializiral prav za Zupančičeve proslave. Pa ne da bi hotel pokojnega pesnika uvrstiti med «zdraves sile ter ga odtegniti vTitovi kliki«? Bolje in mnogo bolj priporočljivo za zaščitnike bi bilo, če bi na svojih proslavah ne proslavljali ljudi, ki nimajo z razbijači slovenske kulture prav ničesar skupnega in ki so ostali vse do svoje smrti zvesti sinovi svojega ljudstva. TRŽAŠKIUNEVNIK Delavci MedelK! Si. Baha še veduo zaskrbljeni Rozburjenje, ki ga je med prebi-valstvom Milj povzročila vest skorajšnji prekinitvi obratovanja v ladjedelnici Sv. Roka, se še vedno ni umirilo; nasprotno — položaj se iz dneva v dan bolj zaostruje. Proizvodnja se je prav v zadnjem času zmanjšala tako, da so ostali v nekaterih oddelkih delavci popolnoma brez dela. Vodstvo, katerega so tamkaj uslužbeni delavci opozv rili na težke posledice kritičnega položaja, vztraja kljub vsemu pri svojem stališču ter zatrjuje, da bi mu bilo nemogoče rešiti problem ladjedelnice zaradi pomanjkanja novih naročil itd. Tudi na zahtevo delavcev, da bi popravilo nekatere, od vojne poškodovane oddelke ter da b, si naročilo nekaj novih strojev, s katerimi bi se lahko proizvodnja precej izboljšala, ni vodstvo dalo nikakega odgovora. Njegov namen je v čim krajšem času izvesti likvidacijo ladjedelnice in od tega načrta ga ne morejo odvrniti še tako upravičeni protesti njegovih uslužbencev. Glavna krivda pade seveda prav na glavno vodstvo CRDA-e, ki ni pokazalo pri reševanju tega tako perečega vprašanja niti malo zanimanja, ali razumevanja za težak položaj, v katerem se nahaja okrog 800 delavcev, ki jim grozi odpust dela. Dobršen del krivde za sedanji položaj nosijo tudi odgovorne oblasti, ki se do danes niso potrudile, da bi bile skušale rešiti probleme tržaške industrije ter splošno gospodarstva. Delavci ladjedelnice Sv. Roka so seveda pripravljeno upreti se vsakršnemu poizkusu, ki bi imel namen ukiniti obratovanje. Prav gotovo bi se borbi delavcev Sv. Roka Opozarjamo na slikarsko razstavo Lukežiča V galeriji «Scorpione» v ul. S, Spiridione 12 b je do 13. t.m. odprta razstava tržaškega slikarja Avrelija Lukežiča. Umetnik razstavlja svoja dela, ki jih je ustvaril v Sarajevu, Skoplju, Ferrari, Bologni, Pisi itd. Ljubitelji lepe umetnosti, pridite in si oglejte! Nekaj splošnih ugotovitev I* scenai*ijaMBele črte“ Ko mo poslednjič pisali o filmu »Bela črta«, ki oa za rim3!zv filmsko podjetja «Lux lilm« snema znani režiser Zampa po naših slovenskih tržaških okoliških vaseh, smo obljubili, da bomo o zadevi ponovno pisali, kr borno pregledali besedilo scenarija samega filnm, ki nam ga je režiser sam dal na vpogled, za kar se mu na tem mestu še prav posebno zahvaljujemo. Po tiskovni konferenci, ki jo je režiser priredil pred dvema dnevoma, se je lokalno, zlasti klerofašistlčn0 časopisje o zadevi precej razpisalo, poudarjajoč, da naš list išče s povečevalnim steklom protislovensko tendenco v filmu. In prav zaradi tega, da bi zares pisali «sine ira et studio« in da bi mogli iz najve-rodostojnejiega vira črpati podatke o vsebini prvega in doslej edinega filma, ki se snenta ob meji, ki tako krivično reže strnjeno slovensko narodnostno ozemlje, hočemo šele sedaj, ko smo omenjeno besedilo scenarija prebrali (iz katerega je iztrgano 13 strani), napisati nekaj splošnih ugotovitev, do katerih smo takoj prišli, t. j. že prej kot bi se spustili v podrobno obravnavanje posameznih prizorov filma. Prva takšna splošna ugotovitev potrjuje izjavo samega režiserja, da namreč ne pozna tukajšnjih razmer, čeprav se je odločil, da prav te razmere vzame za vsebino svojega filma. To je vsekakor prva in glavna napaka, ki ima za posledico nešteto drugih večjih ali manjših napak, katere zadevajo interese našega življa v tržaški okolici in vzdolž obeh strani tržaško-jugoslo-vanske in italljansko-jugoslovanske meje. Druga ugotovitev, do katere smo istočasno prišli In za katero menimo, da ni zgolj rezultat režiserjevega nepoznavanja zlasti narodnosti obmejnih razmer, pa je tista, katero je iznesel že naš dopisnik na ponedeljkovi tiskovni konferenci: Niti vzdolž jugoslovansko-tria-ške, niti vzdolž jugoslovansko-ita-lijanske meje ni nikjer nobene vasi, katera bi bila čisto italijanska ali mešana italijansko-slovenska, kakršno si je izbral režiser za mesto, na katerem se zgodba filma od-digr ava. Ravno nasprotno! Vse vasi vzhodno in zapadno od omenjenih meja so čisto slovenske pasi. In če se o krivičnosti meje, na kateri leži glavni poudarek filma, lahko govori, se mora nujno govoriti o kriuičnosti, katera je z mirovno pogodbo prizadejana ravno nam Slovencem, ker neusmiljeno reže strnjeni slovenski narodnostni teritorij. To je nepobifno dejstvo in edino na tem dejstvu bi bil lahko zgrajen vsak film, ki hoče obravnavati s katerega koli vidika krivičnost ali absurdnost jugosloVansko-ittili-lanske in jugoslovansko-tržaške me je. Zlasti pa bi moral o tem nepo-bitnem dejstvu, o tej tako očitni krivični meji, na katero $mo bili prisiljeni pristati zavedajoč se, da s tem doprinašamo žrtev za ohranitev miru v tem delu Evrope, voditi računa film, ki bo glede na ima režiserja, podjetja in nastopajočih igralcev verjetno predvajan pred sto tisoči evropske publike. In če režiser filma zatrjuje, da ga vodijo pri ustvarjanju filma zgolj umetniški vidiki, je potrebno poudariti, da je prvi pogoj resničnega umetniškega umotvora ta, da ima ra podlago težnjo za prikazovanjem resnice in da nikomur ne nanaša krivice, oziroma, da vsaj nekomu jz storjene krivice ne napravi novo, še večjoI Mnenja smo, da film, ki govori o krivičnosti meje in pri tem pravo in resnično krivičnost ter tistega, kateremu je nanesena, prikriva ne vodeč računa o dejanskem stanju — a to film «Bela črtan, — nam s sedanjo mejo naneseno krivico povečuje s tem, da bodo tisti slo tisoči gledalcev napačno poučeni o dejanskem stanju na naši meji. O posanipznih prizorih poodlnih dejanj filma bomo podrobneje pisali v prihodnjih številkah našega dnevnika. priključili tudi delavci ostalih ladjedelnic in tovarn, katerih položaj bi se lahko prav tako v bodoče zaostril in poslabšal, Ce namreč grozj vodstvo ladjedelnice Sv, Roka z ukinitvijo obratovanja, lahko zagrozijo z ukinitvijo prav tako tudi druge ladjedelnice in tovarne našega o-zemlja, ki se danes nahajajo v skorajda enakem položaju .ter morajo reševati tudi enake probleme. Ni izključeno, da bi se prav pri reševanju tega tako perečega vprašanja, položaj na našem ozemlju tako zaostril, da bi bili prisiljeni stopiti v odločno borbo delavci vseh kategorij, ki bi zahtevali od delodajalcev rešitev še neštetih važnih problemov. Protest Prosvetnega društva JVolka Srni /sidui ukinitve (Mena vrtca Ob tednu "Za našega dijaka „od 9. do 16. oktobra 1949 Društvo odločno protestira proti ukinitvi otroškega vrtca x VOM-u, ki je bil edini slovenski vrtec v mestu. Nadalje ugotavlja, da je ta ukinitev edini uspeh g. Gombača, predsednika ((Pripravljalnega odbora za zaščito slovenske kulture«, s katerim se bo lahko pobahal na občnem zboru zaščitnikov. Ta ukinitev je ponovni dokaz, da je slavni »Pripravljalni odbor zaščitnikov« v službi ljudi, katerih cilj je uničiti vse, kar je nam Slovencem najdražje — ter nas priključiti Italiji. Nadalje še ugotavljamo, da smo se ves čas borili, da prevzame otroški vrtec občinska uprava ali druga ustanova in je skrajni čas, da se nekaj uredi, ker smo Slovenci v tem delu mesta ostali brez slovenskega otroškega vrtca. Slovenski dijaški dom v preteklem šolskem letu Prihodnjo nedeljo, to je 9. oktobra, se bo začel «Teden za našega dijaka«, ki ge organizira Dijaška Matica že četrtič, odkar je bil z našega ozemlja pregr.an nactlaši-zem. In kakor v prejšnjih letih, tako bo Dijaška Matica tudi letos pred začetkom šolskega leta pozvala vse poštene in napredne Slovence na STO, da ji priskočijo na po-moč s kakršnim koli prispevkom v denarju in blagu tu tako podpro njene napore pri vzgoji novega inteligenčnega naraščaja na našem o-zemlju. Dijaška Matica je s svojim dosedanjim delom dokazala, da je vredr.a podpore in zaupanja vsega našega ljudstva, saj mu vzgaja no- rsKii ja za rešitev vpr še vedno brezuspešna Tudi uslužbenci ACEGAT-a v stavkovnem gibanju Pogajanja za rešitev spornega vprašanja tiskarskih delavcev so še vedno v teku; uspeh dosedanjih pogajanj je bil kljub dobri volji predstavnikov tiskarskih delavcev, da bi prišlo do mirne rešitve, zelo neznaten. Združenje industrijcev vztraja pri svojem prvotnem stališču ter noče na noben način ugoditi zahtevam svojih uslužbencev, katerih stališče pa je prav v pogledu reševanja vprašanja povišanja plač zelo odločno. Tudi pogajanja, ki so se vršila v Rimu med predstavniki delavcev ter med predstavniki delodajalcev so ostala do sedaj brezuspešna. Ce bi delodajalci v zadnjem trenutku ne izpremenili svojega stališča glede rešitve spornega vpra, sanja, potem bodo prav gotovo tiskarski delavci stopili v protestno stavko. * * * Tudi nameščenci ACEGAT-a, uelužbeni pri nadzorovanju električnega omrežja, so pričeli s stavkovnim gibanjem. 2e pred več meseci so namreč zahtevali od uprav, nega sveta, da bi jinj odobril povišanje plač, ki »o zelo skromne v primeri i težko in odgovorno službo, ki jo morajo dnevno vršiti. Na vse upravičene zahteve prizadetih delavcev pa je upravni svet ACEGAT-a odgovoril ]e z molkom, Ker je postal aedfij položaj že nevzdržen, so sklenili delavci ponovno predložiti svoje upravičene zahteve. Odgovor upravnega sveta je bil seveda ponovno isti. Zato so se uslužbenci ACEGAT-a obrnili do sindikalnih organizacij, ki »o zahtevale sklicanje sestanka, na katerem bi se lahko zainteresirane stranke pogovorile 0 rešitvi spornega vprašanja. Sestanek je bil res sklican, in sicer se je vršil včeraj dopoldne na uradu za delo, Ni pa prišlo do nikakih pogajanj, ker je predstavnik upravnega sveta javil, da so člani tega podali ostavko tor da mora biti izvoljen nov svet, ki bo lahko odločal ° rešitvi vprašanja. Zaradi tega so predstavniki sindikalnih organizacij ter ACEGAT-a sklenili odgcditi pogajanja do 15. t. m. Ce bi judi takrat ostalo vprašanje nerešeno, potem bodo delavci prav gotovo stopili v protestno stavko, s katero hočejo prisiliti delodajalce, da ugc,Tlijo njihovim za-htevam. VOJAŠKE VAJE TRST, 3. (AIS) — Dne 9. in 7, oktobra 1949 se bodo vršile vaje za vkrcanje in izkrcanje vozil, pri katerih se bodo udeleževale edini- ce TRUST-a. Središče vaj bo okoli pomola Audace in Zavelj. Odredba mestne občine za vzdrževanje reda in miru Zaradi pogostih pritožb zaradi hrupa in žuma posebno v nočnih urah opozarja mestna občina, da se občinstvo ravna po že obstoječih predpisih, ki prepovedujejo; 1, vsako motenje miru in prav posebno od 23 do 7 zjutraj; 2, predvajanje predstav na javnih prostorih, zvočna predvajanja, najave športnih rezultatov na način, da se lahko slišijo na javne ceste brez predhodnega dovoljenja; 3. kakršna koli športna udejstvovanja na javnih cestah; 4. uporaba akustičnih znakov v obljudenem kraju; 3. krožiti tn se ustavljati na javnih cestah in trgih z vozili oprem- ljenimi z zvočniki radijskih sprejemnikov, kakor tud; z zvočniki za reklamo — brez predhodnega občinskega dovoljenja; 6. voziti s pretirano hitrostjo pri prevozu blaga z vozili, kakor tudi vršiti prevoze od 24 do 6 zjutraj; 7. prirejati na cestah in javnih trgih športne tekme — brez dovoljenja; 8. prehod z motocikli na krajih, ki so označeni kot »cone tišine«, katere se nahajajo neposredno v bližini bolnice ali zdravilišč; 9. rabiti glasbene instrumente od 13 do 15 in po 23. uri ob priliki raznih prireditev na prostem (zabavišča, vrtiljaki in slično). Kdor se ne bo ravnal po navedenih predpisih, bo najstrole kaznovan. OBISK BRITANSKEGA MINISTRA ZA VOJSKO TRST, 5. *— Na svojem krožnem obisku britanskih čet bo britanski vojni minister E. Shinwell, M.P., obiskal Nemčijo, Avstrijo in Trst. Predvidoma bo minister Shinwell v Trstu od 13. do 17. oktobra in bo v teh dneh gost generalnega majorja T. S. Airey-a C.B. C.B.E. v Devinskem gradu. Ostanemo zvesti SHPZ Spodoj podpisani člani «Prosvetnega krožka« v Saleiu odločno protestirajo proti namenom raz-dlračev našega prosvetnega življenja, ki se hočejo z zvijačo polastiti SHPZ. Poslužujejo se zvijače ter navajajo med društva, ki zahtevajo sklicanje občnega zbora SHPZ tudi društva, ki so bila izključena iz SHPZ kot n. pr. uRdeča zvezda» iz Saleža in druga. Podpisani člani ostanejo zvesti SHPZ, ki je do sedaj in bo tudi V bodoče najvišji kulturni center In je dokazala s svojimi dosedanjimi uspehi, da je vredna vsega zaupanja. Smrt fašizmu — svoboda na-rbdul Salti 4. oktobra 1949. SLEDI 54 PODPISOV Izjava Odbor Prosvetnega društva »Simon Jenko« javlja, da obstaja pod imenom »Simon Jenko« le eno in edino od oblasti priznano društvo, ki ima sedež v ul. Rug-gero Manna 29 ter da ga zastopa pravilno izvoljeni odbor. Zanika pa pravico obstoja vsakega drugega društva, ki bi delovalo pod tem imenom, Trst 5. oktobra 1949. Odbor Prosvetnega društva «Simon Jenko« Proces proti šoferjem RaSC-9 končan RAZEN ZUSSICHA IN CECCHINIJA so bili vsi ostali obtoženci obsojeni Včeraj zjutraj se je vendarle zaključil proces protj šoferjem 05-kompantjc RASC s trga Ulpiano, ki so bili obtoženi, da so kradli vojaški bencin. Predsednik sodišča Bayliss je pred izrekom obsodbe imel svqj običajen govor-pravdo-rek, V katerem je označil vzroke, ki so dovedli do tega. da je v tem procesu sodišče spoznalo »korej vse obtožence za krive. Predvsem sc je sodnik ustavil pri zadevi obtoženca Goattma. Sodnik Bayliss je med drugim izjavil to: «Tudi če »o obtoženca pretepli med zaslišanjem ni zaradi tega še nobenega dokaz«, da bi si policija izmislila obtožbe in se maščevala zato, ker se je nato pritožil nad tem. Zaradi tega sodišče verjame policiji in dokazom o krivdi obtožencev. Kar se tiče obtožencev Petra Zussicha in Maria Cecchinija je sodišče izjavilo, da obstaja upravičen dvom o njuni krivdi, zato st« bila razglašena za nedolžna. Sledila Je obsodba. Petre Della Fietra je bil obsojen rta 35 dni ječe in na plačilo 13 tisoč lir globe, Anton Fabbrj na 2 meseca in 13 dni ječe ter na plačilo 25 tisoč lir globe, Zelenka na 35 dni ječe ln na plačilo 5 tisoč lir globe, Viktor Puccherini na 45 dni ječe in na 10 tisoč lir globe, Anton Barovini na 30 dni ječe ter na 2.500 tisoč lir, Lucio Duchini na 2 meseca in 5 dni ječe ter na 20 tisoč lir globe, Angel Goatin na 33 dni Ječe ter na 5 tisoč lir globe, Josip Sauh na 30 dni ječe ter na 2.500 lir globe, Vilhem Siega na 4 mesece in 4 dni ILUSTRIRA M. BAMBIČ SPISAL: 73 Mozesa, da te ne razu I Suhi prsti so bobnali po čelu, za katerim je snoval suhoparno mirno načrte. Krog tesno stisnjenih ustnic mu Je zaigral vselej nasmeh, kadar je v mislih dospel do nevarno zamotanega vozla, pa ga je z duhovito lestjo presekal kakor Aleksander t mečem vozel trigijskega kralja Gordija. Ko Je zaslišal zunaj tihe stopinje In vedel, da se bliža Abia- tar, ni vstal. Leže ga je čakal. Abiatar se je začudil. »Mir s teboj, Epalrodit!« »In mir Kristov tebi, Abiatar!« »Opolnoči me zoveš, pa ležiš kakor bi se slastno navečer-Jai in čakaš prijatelja, da vržeta kocke!« »Vrževa Jih, Abiatar. Prerokujem ti pa, da dobiček odneseš til« Epalrodit se Je dvignil. »Sedi, Igro takoj začneva!« »Na mem!« »Razumeš me naglo brez Mozesa in talmuda, samo če nisi pustil pri lepi Sari svoje pameti!« »Dobre volje si, Epalrodit! Ne zamerim ti!« »Poslušaj! Cas beži!« Obrnil Je peščeno uro. »Druga polnočna straža nastopi. Mudi'se mi! — Tl, Abiatar, sl mlad, čvrst In često sem občudoval talent, ki ga kažeš pri kupčijah. Zato te čislam, zato sem te klical. Ali kupiš od mene vilo, pristanišče, vrt, skratka vse, razen mene. Jaz sem ti tako staro blago, čemu bi tl bil?« Abiatar je osupnil. Prej bi bil veroval, da gre Teodora v puščavo, kakor da proda Epatrodlt najboljšo trgovsko postojanko v Bizancu, «Epatrodit, ne šali se z menoj! Do polnoči sem delal, truden sem in žal bi ml bilo noči ln počitka.N »Ne trati praznih besedi Odgovori!« «Kuplm.» »To Je kupna pogodba ln cene, vse do pičice natančno! Preberi ln podpiši, če sl zadovoljen. Ce nisi, javi naglo, prodam drugem ul« (Nadaljevanje sledi.J. ječe ter na 00 tisoč lir globe, Ivan Ger.zo na 33 dni ječe ter n« 5 tisoč lir globe, Franc Gulli na 3 mesece in 15 dni ječe ter na 45 tisoč lir globe. Mrtvo so jo Včeraj ob 13,45 je 30-letni Karol Belihar z ul. Aleardi 6 šel k svoji svakinjj Nataliji Marassi, poročeni KanUn v V. nadstropje na št. 34 v ulici Ginnastica. Belihar je trkal na vrata in zvonil, toda nihče ni odgovoril- Začel je tresti vrata, toda zaman. Stvar je postala sumljiva, Klical je Rdeči križ, ki j.e nato res prišel z rešilnim avtom Potem ko so s siio vdrli v stanovanje, so začeli iskati Marassičevo-To so našli v spalnici, ležečo na postelji, Bila pa je mrtva. Zdravnik Rdečega križa je ugotovil, da je smrt nastopila vsaj 6 ur preje. Smrad svetilnega plina pa je pokazal, da je smrt nastopila zaradi zastrupitve, Površna preiskav« v stanovanju je ugotovila, da gre za samomor. V utopljencu spoznala svojega zaročenca 25-letna Rubin« Semeraro iz Tržiča doma je včeraj zjutraj iz tržaških dnevnikov zvedela za tragično smrt svojega zaročenca Mihaela Calabretta, katerega so v torek zvečer potegnili iz valov pred pomolom San Carlo. Zaročenka Semeraro je včeraj zjutraj takoj prišla z vlakom v Trst, kjer je na prosekturl v ulici Fieta spoznala y, truplu utopljenca svojega zaročenca. Nato je bila Semeraro zasliševana skoraj celo jutro na kriminalno preiskovalnem oddelku civilne policije. Iz zaslišanja je razvidno, da je treba izključiti bodisi umor kakor samomoi Zapestnih ur so si želeli Slačilnico na gradilišču v ulici Ilermet, kjer izvršuje gradbena dela gradbeno podjetje «Borrl-Redi-vo», so včeraj obiskali uzmoviči. Njihove oči so predvsem pcdle na zapestne ure. 2rtve latov so bili trije delavci, Josip Tassan, zidar iz ulice Negrelli 28, je na ta način prišel ob zapestno uro vredno 3.000 lir. Pilastro Rudi iz ulice Cavana 2 Je prav tako izgubil uro vredno 5.000 lir. Najbolj prizadet pa je bil Ajnede« Dioni* iz ulice De Amicis 27, kateremu so odnesli uro vredno 24.000 lir. 29-letmi Ltvio Provedel ie bil zaposlen v vojaški menzi. Včeraj popoldne j« bila shramba odprta. Notri je bilo vsega, kar »i človek zaželi- In Provedelovo grče si je zaželelo košček sira. Sir je res spravi), ker ga je mislil nato odnesti dcimov; toda smola ga je doletela. Cez nekaj časa »o Opazili tatvino in fanta aretirali. vo ljudsko inteligenco, ki mu bo nekoč posvetila vse svoje znanje in sposobnosti- Tudi v preteklem šolskem letu je Dijaška Matica pomagala številnim slovenskim dijakom, s tem da jim je nakazovala podpore za zdravila in zdravnike, za vožnjo in hrano ter jim podeljevala brezplačno šolske knjige in potrebščine. Največjo skrb pa je posvetil? svojemu dijaškemu doniu, Za njegovo vzdrževanje je izdala večji <*el svojih denarnih sredstev. Število gojencev in gojenk v dL jaškem domu je bilo v preteklem šolskem letu nekoliko nižje kakor prejšnja leta, zato pa so bili ustvarjeni mnogo ugodnejši pogoji za delo in življenje v domu. Prostor; niso bili več prenapolnjeni in gojenci so dobili še tretjo veliko, svetlo jr; zračno učilnico, v kateri so mogli v miru in pod nadzorstvom vzgojiteljev študirati. Zato je bil tudi učni uspeh na koncu šolskega leta boljši, kakor v preteklih letih, a se bo moral v novem šolskem letu še izboljšati, saj imajo gojenci vse pogoje za to: obilno in tečno hrano, strokovno pomoč pri učenju, dovolj časa za študij, pa tudi za razvedrilo ir; zabavo. Največjo pažnjo je vodstvo doma posvečalo študiju svojih gojencev in gojenk. Tu naj omenimo, da je prihajalo k učnim uram v dijaški dom še 50 zunanjih dijakov in dijakinj, kar je do neke mere oviralo uspešno delo v domu. Ver.dar pa vzgoja v domu ni bila enostranska. Gojenci so imeli svoj pevski zbor in orkester, mnogo zanimanja pa SO kazali tud; za šah: internih turnirjev se je udeleževalo do 40 gojencev. Prosvetno življenje v domu je bilo živahno: poleg čitalnih ur so gojenci priredili Cankarjev večer in Prešernovo proslavo, nekaj sestankov s predavanji, v domu je bilo 6 filmskih predstav, 2 lutkovni predstavi in S pevski koncerti. Poleg moškega, ženskega in tamburaškega zbora «Ivana Cankarja« je nastopil tudi Komorni zbor, ki je podal prerez slovenske zborovske pesmi od Gallusa-Pete-lina do najnovejših časov. Gojenci SO priredili izlete v Škofije, Piran in Portorož ter v Boljunec, prisostvovali nekaterim predstavam SNG ter se v velikem številu udeleževali tudi raznih drugih kultur-nih prireditev izven doma. Po zaslugi domačih prosvetnih društev pa sta bila gojencem onemogočena nastopa v Trebčah in Boljuncu, čeprav je bilo ravno iz teh vasi razmeroma največ dijakov v domu. Poleg vsega tega pa so imeli gojenci na razpolago še lepo domačo knjižnico. Iz vsega je razvidno, d? življenje naših gojencev in gojenk v dijaškem domu m bilo enolično in pusto niti »kasarnsko«. Razvijalo se je v prijateljskem sodelovanju med r.jimi in vzgojitelji, V zadostni meri je bilo preskrbljeno za resno delo, pa tudi za plemenito razvedrilo in zabavo, Doseženi uspehi v preteklem šolskem letu jim bodo kažipot v novem. Zato si bodo še bolj prizadevali odpraviti preostale pomanjkljivosti in z resnim delom izpolniti nade, ki jih goji naše ljudstvo do Dijaške Matice in r.jene najvažnejše ustanove: do dijaškega doma. Četrtek 6. oktobfi Brunon, BruB0Si*V Sonce vzide ob 0?, ob 17.37. Dolilnt y L Luna vzide ob L-3®-ob 5.10. Jutri, petek 7, aktobf* Sv. Rožni venec, Dr««0«* SPOMINSKI DNEVI 1943 je bila z ukazom generalisima Stalina ustanovljena Akademija pedagoških naukov RSFSR v Moskvi. 1944 je bila porušena železniška proga med Redipuljem in Devinom na Primorskem. PRESKRBA Delitev mleka. Sepral sporoča, da bodo danes 6. t. m. začeli v mestu in podeželju deliti evaporirano mleko in sicer po 7 (sedem) škatel za skupino od 0 do 9 let ter preko 65 let na odrezek 5; po 4 (štiri) škatle za skupino od 9 do 65 let na enak odrezek in po 7 (sedem) škatel za umetno hranjene otroke, za bolnike, noseče lene, dojilje in delavce izpostavljene zastrupljenju na odrežite z datumom od 1. do 31, t. m: dodatnih nakaznic, oziroma na odrezke vseh štirih tednov v tem mesecu. Cena v mestu 82 lir, v podeželju 83 lir. Konec razdeljevanja 31. t. m. O SLUl/EIlSKU naroiinu HLEnai.isL Tržaško »*««!]!! Jutri 7. t.m. ob 9 gostovanje na OPČINAH i LVUsseaujevo i«r0 f GLOBOKO SO Prodaja vstopnic v Cok na Opčinah, Konec razdeljevanja oglja. Jutri 7. t. m. poteče rok za nabavo oglja lastnikom prednostnih živilskih nakaznic. ENOTNI SINDIKATI Glavni odbor in zaupniki prehrambene stroke ES ima danes 6. t. m. Ob 19 sestanek na sedežu zveze v ul. Im-briani 5-1. Jutri seja izvršilnega odbora ES ob 19 v ul. Montfort 3. OF Odbor IV. okraj in odbor sektor Skedenj ima danes ob 20.30 sejo. DAROVI IN PRISPEVKI Tov. Kralj Alojzija iz Trebč daruje 500.— lir v sklad Dijaške matice. Vpisovanje v šolo Glasbene matice Vpisovanje v šolo Glasbene matice do vključno 8. oktobra od 10 do 12 v ul. S-Francesco 22 I, nadstropje. Predmeti, ki se bodo poučevali v prihodnjem šolskem letu, so; i. klavir, 2. violina, 3. solo-petje, 4. harmonika, 3. teoretski predmeti, 6. pevovodstvo. Največjo pažnjo bo glasbena šola polagala vzgoji mladih pevovodij. V okviru pevovod-ske šole bodo poučevali klavir, teorijo, harmonijo in po potrebi tudi druge predmete. Vodstvo Glasbene matice Vah za leMce ID ..EaoM" Danes redna vaja. Na stadionu «Prvi maj«, j.e redna telovadba za člane in članice vsak' torek in četrtek od 20.30 do 22 Telovadne ure za deco obeh spolov so od 9 do 10, če imajo pouk popoldne, in od 15 do 16, če imajo pouk dopoldne. Pričetek telovadbe je točno ob napovedani uri. Nočna služba lekarn Alla Minerva, trg San Krartcesco I, tel. 6862; Al Galeno, ul, Giulia 114, tel. 6325; MaddaU-na, Istrska ul. 43, tel. 90274; Pizzul-Cignola, Corso 14, tel. 7524; Harabaglia v Barkovljaf., (el. 5728 In Nlcoli v Skednju, tel. 93245, imata stalno nočno službo. TRŽAŠKA BORZA Zlati sterling 9000 papirnati ster-iing 1850, telegrafski dolar 092, dolar 880, švicarski frank 160, 100 francoskih frankov 170, avstrijski šiling 26, zlato 1050. Nič novega proti piranskemu Proces proti članom piranskega CLN ni včeraj prinesel prav ničesar novega; nasprotno, zadeva kaže, da se je začela vleči V nedogled. Nekaj prič, ki bi morale včeraj dopoldne priti na proces, se ni odzvalo klicu sodnega oficiala. Zato se je dopoldanska razprava začela s tem, da ie predsednik sodišča začel čitati nekako spomenico, ki jo je poslal tukajšnjemu sodišču Pino Contento, n« katerega se na tem procesu zaganjajo vse obtožllne priče, ali bolje rečeno sorodniki onih »žrtev«, ki so se z vsak primer umaknile iz Pirana zaradi svoje fašistične dejavnosti. Dino Contento v svoji spomenici popolnoma upravičeno izjavlja, da se ne čjiti krivega v nobenem primeru in da zarad; tega nima nobenega opravka s tukajšnjim sodiščem. Med drugim tudi označuje razne vrline teh žrtev, katere naj bi po besedah obtožnice on aretiral. Končno se spomenica zaključuje, da on, Dino Contento kot Italijan še vedno prebiva v Piranu. Prva živa priča je bil nato Martini Argeo, policijski narednik. Prve dni maja je bil aretiran v Piranu, vendar so ga nato čez. deset dni zopet izpustili n? svobodo. Po besedah priče je bil. prav jugoslovanski častnik listi, ki ga je spet poslal na svobodo, ker ni imel ničesar na vesti. V splošnem pa priča ni vedel povedati ničesar konkretnega o dejavnosti CLN, kdo je zapovedal aretacije in drugo; skratka njegove izjave so za las podobne onim drugim prič. Martini je nato še nekaj govoril o trgovini čevljev, ki jo jc imel njegov oče v Piranu in da je nato CLN zaplenil vse obuvalo v trgovini. Izkazalo se pa Je, da bla-go ni bilo prav enostavno rekve-Hrano. Slo Je za dogovor s CLN-om, na podlagi katerega je Martini dobil določeno količino soli za protivrednost odkupljenih čevljev, ki so bili nato razdaljenl med meščane na nakaznice. Med pričanjem Josipa Beranlja, gostilničarja znane gostilne in restavracije Pepi Granzo ob ribarnici tu v Trstu, je obtoženi Iladi-vo Peter skočil pokonci in v tre-nolncimi izbruhu jeze vrgel priči v obraz besedo (ifarabutto#. Stvar je bila namreč ta, Slo je za nerazumevanje. Priča je govoril o Pirančanih, ki da so tedaj majo meseca čakali v njegovi gostilni. Bili so to oni, ki so aretirali tu v Trstu »žrtve«. Med temi je bil tudi baje Radivo, Ko je priča imenoval one, k; so bili tedaj tudi oboroženi, je Radivo pomotoma slišal, da Je priča označil tudi njega. Pri tem incidentu je tožilec takoj predlagal naj sodišče sodi Radiva zarad; raz-žaljenja časti, To je bilo nekaj okrog poldneva, Vsa ta zadeva s tem stranskim procesom se je nato Vlekla popoldne od štirih da pol sedmih zvečer, ko je sodišče sprejelo predlog tožilca in obtožencu obsodilo po naglem postopku na štiri mesece in deset dni ječe. Kazen pa je bila izrečena pogojno in sploh z vsemi olajšavami, ki jih določa zakon. Za to zadevo je sodišče precej dolgo sejalo; pomisliti moramo, da se je kar štirikrat umaknilo na posvet. Dramska šol* Slovensko narodno stu bo 13. oktobra Ppn0„'y|«lj dramsko šolo. Lanski m 8 g p naj se pismeno prijavijo v Trstu, ul. San Vito !*• ROJSTVA, SMRTI IN r> . Dne 5. oktobra I949 #' rodilo 6 otork, umrle 50 I porok pa je bilo 10. , j#! Cerkvene poroke: V“L, Capone Nino in tič Roza, mehaničar^ge ČETRTEK 6’1“ %:P. 6,30: Jutranja glashf,£ M Čila(v ital. in slov.)-glasba. 12.00: Lahek -U.« spored. 12,30: Edvard ., (vh veški Plesi. 12.45: P°ro{1pfJ in slov.). 13.15: operni ansambli. 13.49- SjUgf operni ansambli. I*-*'*’ t jji' industriji. 14.00: kester radia Ljubljan®1 jn skovni pregled (v jg,J»y 17.45: Solistična sl»*,“*'ij,#:li II. kongres KP STO-J>k(ni sveta in trilliura v is'',:.,2. . m Isveta in kultura v is”!T( mSktefg klora, 20.30: Herbarij M?, ju. 19.00: Glasbena 1%'$.). Poročila (v ital. in Operiti dueti pod soncem: igra iUJP;, Glasbene slike 22.20: Pester koncCL^: 22.45: Plesna glasba. 'joV.IT poročila (v Uspavanke. ital. i" ROSSETTI. KINO 16.30: «tWl*° sle, 16.30: «PS’ 4 nje«, Clark Gable, 'A EXCELSIOR zvezdnic«. FILODRAMMAT1CO, nje generala Custers*' O’ De Havilland. v JTALIA. 15.30: »NorčUl « Lollobrlgida, Can P*,uji (F? ALABARDA. 15.00: »K« J Pečk. Resa Stradnev. ^ IMPERO. 14.30: reli*. Pedro Armenk J} Fernandez. . oel^ V1ALE. 15.00: »Pogumni Lionel Barymore. 0jnl1 C.ARIBADI.I, 15.30: “v (P* Paul Kell.v. „,11 ut Ml1 MASSIMO, 16,00: fjlth' (Nedovršena). Glasbcn ^ KggerMi, Hans ARMONIA. 15.30: »T«1' Julle Blahof. .»(d10* NOVO CINE. 15 30: „ mesu, Basi! nathMrn''^j»l S SAVONA. 17.30: «BrM jl 1» Vanda Oslrls, Nino jed IDEALE. 16.00: «*’>'" / Tolsioj. K,n> 1 : MARCONI. 10.00: Rosalind Russell. 3g; KINO OB MORJU pravega človeka«. ^ ADUA. 17.30: »izobčso |( 6 RADIO. 18.00: »Šeste Cat.hr.vn Gravson. |k) V VITTORIA. 'taClO 16.00: 1B'00sWviin e nabavne jn pro- , . irati u na, novo zgraditi ali “obilo Mladišča, urade in po- razvoj našega okrožja j, *Sr8ditev ali izboljšanje hotelov za tujski d jasli m !nid ustanov za otroke, žke vrtce, m,\f0izvodnje v okrožju je Sbontal*4 na«e!a Precej radi-C Mrtvih, in za Pdspeševa-*” predvsem v me-^*ije. mi za ureditvijo kanali-V,j da je lahka stvar na k5 * vim toda kako in pred-z?2 tbo*1!V*vesti- je težje. Ze >jt{ U. l*ti. je dejal Arhimed: & I kty°-°rQ in dvignil : wwjev«.» * .^tbeni to:' IS bom V domačih bese-»ta*. ‘u- kje vzeti gradivo " "" morda najvažnejše Ji Vn° silo! Ker gre za J *kl'tih« et!* 1°> kje dobiti zla-' (tj! / Odarje. T0 vprašanje »Ho ue Vsa zadnja štiri leta, CQna ® ne more dati 3 0 kvalificirane delovne ,'jddske oblasti je od-£’»4bcL - 2* v Kopru ustano-temu stanju «Grad-i-jzgoj; Ir! naj v doglednem ča-3 *«, ?der strokovno naobra-lflik»rjeJeV’ stavbenih tesarjev, rl in J*V| z eno besedo pomoč-Pttk,. =e samostojne mojstre »troke. Jk jnv11' zasedla za svoje d«l°- ijjj "“‘ega reprezentativnega *ftP*k se je zadovoljila s ^ dl' Pndar solidno leseno ba-V'MiliiJu velike garaže v Rt i Zakaj ravno tu? Samo tjtjv '*8 učenci možnost uve-tj, ki« ne nauke v praksi jn ^^jdred seboj ves gradbe-1 izkopa temeljev pa do «*db in notranjih del. Gradbena šola ima značaj internata. V enem delu barake je namreč urejena obsežna spalnica s 40 posteljami in tu notri bivajo naši novi učenci. Številna okna skrbijo za dovolj svetlobe in zraka v tem prostoru; lepe s perilom in odejami preoblečene postelje dajejo dokaz pedantne snage. V nekakem predhištvu je nameščena skupna kopalnica, tako da je zadoščeno tudi higieni. Posebno sobico ima upravnik šole, ki vodi notranje življenje naiih tovarišev. V drugem delu barake je zopet v zračni sobi urejena učilnica od 1. avgusta t. 1., ko je pričela delovati gradbena šola. Pouk je urejen, kakor sem že opomnil, po načelih teorije in prakse. Poleg predmetov splošne naobrazbe: slovenščine, italijanščine, računstva, zemljepisja, zgodovine, političnih ved, zakonodaje o socialnem zavarovanju in stavbenih predpisih, je pouk osredotočen zlasti na strokovne predmete kot tehnično risanje, gradbeno tehniko, fiziko - kemijo, blagoznan-stvo, nauk o vskladiščenju raznih vrst gradiva jn podobno. Se ta seznam učnih predmetov kaže, da bodo obiskovalci gradbene šole dobili tako popolno teoretično znanje, da bodo kasneje v svojem praktičnem življenju, ko bodo mnogokrat stali pred izvedbo težkih in zavozlanih gradbenih problemov, ko5 vsaki nalogi, Se sedaj uvideva-jo, da za dobrega stavbenega mojstra ne zadostuje vedeti samo jz izkušnje, koliko cementa je treba primešati gramozu, da dobimo iz te mešanice dober beton, temveč naši bodoči stavbeni mojstri bodo na podlagi svojega teoretičnega znanja vedeli, zakaj je .treba dati toliko in toliko odstotkov v mešanico cementa oziroma gramoza. Seznaniti se bodo morali z razteznostno tega ali onega elementa, znati izračunati njeno silo, upoštevati bodo moralt teoretične izsledke glede vpliva vlage in podobno, kajti vse to je važno za solidno in pravilno gradnjo. Toda teorija bi ostala «siva», če bi ne bilo prakse. Zato uporabljajo naši stavbeni vajenci polovico delovnih ur na gradiliščih pomembnejših objektov kakor pri gradnji avtogaraže in delavnice v Semedeli, pri zidanju hotela in sdovensko-italijanske osnovne šole v Kopru. Z zadovoljstvom smo slišali, da naši mladi tovariši sledijo z zani- mmm ^ SQ BODOČI novi pomočniki in mojstri IZ GRADBENE STROKE. 4 l< S GOJENCI GRADBENE SOLE PRI PRAKTIČNEM POUKU. manjem tako teoretičnemu, kakor tudi šolskemu pouku in da s° mnogi od njih dosegli že precejšnje uspehe. Pri predavanjih učiteljev in profesorjev za splošne predmete kakor tudi strokovnega osebja, ki jih poučuje v predmetih iz gradbenega področja, so pazljivi in nekateri naravnost vidno širijo in bo. gatijo svoje znanje. Isto smo slišali glede njihovega izvrševanja praktičnih del na stavbiščih, Ce pomislimo, da so bili vsi ti fantje še do včeraj vajeni samo na poljsko delo, da nimajo obsežne šolske izobrazbe, in da je ravno zaradi njenega pomanjkanja moralo izostati 6 učencev, potem lahko rečemo, da so že premostili prve in največje težkoče. Mnogi so vidno napredovali tudi v praktičnem delu, zlasti v zidanju, betoniranju, tlakovanju in podobno, Ko smo vprašali tov. Mižloviča Avgusta iz Škofij, ki nadzoruje in vodi praktično delo naših zidarskih vajencev, kako je zadovoljen s svojimi novimi učenci, je odgovoril: »Moram priznati, da ima že po prirodi večina od njih dobro, naravnost zlato roko za malto jn zidanje. Vsi fantje, kar jih učim, imajo vse pogoje postati dobri zidarski mojstri in stavbeniki. Seveda še nihče ni postal takoj mojster, toda če upoštevam ljubezen in dobro voljo, s katero so se lotili svojega novega poklica, lahko mirno trdim, da bodo ti dečki našo prvi dobri mojstri iz nove gradbene šole. Kar z mano, pojdite jn jih boste videli, kako so že vešči«. Stopili smo naravnost v labirint bodoče velike garale, -kjer so naši zidarski vajenci gradili ravno prekatno steno. Sami mladi, nasmejani obrazi so nam prišli naproti. Vsi imajo zdrav izraz in papirnate čepice na glavi: snažne delovne obleke ter strjeni koščki malte po obrazu, ki jim je štrknija, ko so zalivali opečni zid, so nam takoj pokazali, da imamo opravka z že »udelanimi« in uvežbanimi učenci. Tov. Belič Jordan jz Babičev nam je povedal, da mu ni žal, da si je izbral sedanji novi poklic in da je trdno odločen končati gradbeno šolo ter se še nadalje usposobiti, posebno ker bodo najbolj nadarjeni učenci poslani v 'višje šole za strokovne delovodje, Tov. Belič je *e dodal, da mu najbolj ugajajo predmeti Jz gradbene stroke in tehnično risanje. Arneiič Marijo iz Kort ima komaj dobrih 14 let. Tudi on pravi. Preganjanci — i^lJjjkskv' tmevno potovanje -u ♦ tfjO*J,u- 24 ti]% 11 v Hrpeljah iz »v-'ti m prišli ze C St V1? R*o. Na potit«. Vv> 'J*}** na Krasu na-^>1* i 1 °Bromne količi* Si'?2- uamenjen V Sl .' 1 v Sap Janah in v P itn ^v-m vir|eli vse vrste V%V llr“s,°vl kSh r*vno •O tKirrph »s si K9 katerega sem »e septembra an'šču so nekateri 'Ml i„.no tovorili les. Po tiki, Puščali 5 postaje Kirn -4atuij*in, se nam 114 Tl 1111 de n n proti ?’V v c?a-*k,)' °Pat|i" 1,1 *tr, ?«dju Sili n« goro Učko, ed#,,j" Pzoti vzhodu pa 1 kanaiit hrbet Ve- v«lik, h* 'te*1” P"P'NV- hi„ ,!:,bo imelo pril 0 trpela zaradi v času vojne. To-je ljudska oblast KSbjJ0!-''-j'’ zmogljivost Ptl) Mhj« ludi m 1 in tem za V v^‘WHrjenje. iVsHrgi' ^>k priliv ljudi V feHn u JUgtj«i„Vijo. Ka-i v^s«u je relo oživelo iS h?iN*lrdei*n?h' Podjetjih ^koro nepre- 1(1 Vozh “^'‘“^jo manj- Nv blUnJ“ H>r*’ ish^2Ltiki'proii in ?,'ksLtlr lu-n p,,otl Moičeni-Aj f b itd na otoke CrR», Sfc-.v,,, n“D‘sov l°' (i* i® lz ne’ tu, P° mestu raz-1 reiko ljudstvo So <1*"u>lSov 8s£ i S??? n)®- Ns^lS^ba . oro nepo-i,čv^*r („'Kdaslno bili v spre- («<•. -s' v»0rsu.WJ!.0 "“dalje- b ^ m t Kot*‘' Protl ^ODiK ei Progi srno *lh »stajah veh- Go'i r kc množine li;a 's bližnjih g'>z-dov, ki so zlat zaklad tega dela Hrvatgke, Skoda le, da nas je prehitro zajel mrak. Ura je bila že 10 zvečer, k" smo prispeli v Zagreb. Takoj drugi dan zjutraj smo si ogledali velesejem. Teda naleteli smo na tolike množice ljudstva, da smo se komaj premikali naprel. To je prava razstava dela žuljavih rok jugoslovanskih narodov, ki je bilo izvršeno v rekordno kratkem času. Ko čitaš grafikone ii. vidiš izražen v številkah ves uspeh, ki so ga Jugoslovani dosegli na gospodarskem polju v nekaj letih, jele spoznaš, kaj vse je tamkajšnje ljudstvo zgradilo in kaj bo v prav kratkem času še izvedlo. Vsem nam Istranom je bila na srcu samo ta Želja, da bi zagrebški velesejem obiskali naši vida* lijevci in reakcionarji, d« bi sc vsgj nekoliko streznili v svojem brezplodnem zabavljanju. Podrobnost, velesejma bodo ocenili bolj sposobni tovariši, povem samo šo to. da smo na razstavišču na vsakem koraku slisali iz ust strokovnjakov in izobraženih ljudi samo začudenje nad tako velikim uspehom jugoslovanskega gospodarstva. Posebna zanimivost Zagreba je tudi zoološki vrt, kamor nas je peljal hrvaUki tovariš in bnii partizan. Ta vrt zavzema zares velik prostor v gozdu nu Maksi. miru tako d# ie imel nai nek(la' nji borec prav, ko nam je naročil, naj pasimo. d« se "‘J?™?.0 zgubili Razume se, d« takšnih živali kot slona, leva, tigra, sever-neqH medveda, vseh vrst opic in ptičev še nismo vtdel1- in d,“ 2e bilo vse to zg nas kmečke Hudi velika novost, Tudi pionirsko železnico smo obiskali. Prijazni pionir nas je takoj povabil, naj se peljemo po njej, Kaj takega ni še nihče od nas videl, da tako rekoč otroci vodijo vlak. Čudili smo sc njihovi spretnosti in sposobnosti. Vse je urejeno kot na rednih železnicah, napeljan imajo od postaje do postaje tudi telefon, centralne postaje in podobno. Ko smo končal! vožnjo, bi se bili najraje peljali še enkrat. Mnogo smo hodili po mestu in opazili, da gledajo Zagrebčani na snago in red. Presenetila nas je tudi pašnja na zelenje, parke ih drevorede. Kjer le morejo posejejo lepo travo, da niso ulice sive in puste. Drugi dan bivanja v Zagrebu smo zaključili z obiskom kinematografa, kjer so predvajali ravno odlomke iz fizkulturnih naato. pov na Tržaškem ozemlju. Nato se je pričel film, ki jc prikazal strahote Paveličevega in okupatorskega terorja, srdite borbe partizanov in zmago NOV. Presunilo nas je, ko smo videli, kako so borci sledili zastavi s petero-krako zvezdo, ki jih je vodila na vseh pohodih proti sovražniku. Kadar je film prftazal. kako so partizani naskočili sovražnika, zavzeli položaj in kako je na njem zavihrala njihova zustava, se je ljudstvo dvignilo s sedežev in burno ploskalo. V sredo 29. IX. smo se iz Za-greba odpeljali po železnici v Ljubljano. Na postaji nas so tovariško pozdravljali predstavniki sindikatov In v imenu Zveze borcev tovariš in heroj Slovenije Daki Zaenkrat »e nismo mogli ustaviti v m«stu in smo »e že po kosilu odpeljali naprej na Bled. Tu sma stanovali v hotelu Tppli* da ima veselje za vse predmete. Vprašali smo ga, kako Živijo on in njegovi tovariši y internatu. Povedal je ,da imajo vsak dan več kot obilno hrano, skoro vsak dan pa meso. Zjutraj dobijo kavo s kru-hom, ob 9 tečno malico, zopet kruh z marmelado, ribami, ali s sirom, opoldne in zvečer pa po dva zvrtana krožnika razne, tečne in dobro prirejene hrane. Razume se, da dobijo vsi gojenci gradbene šole brezplačno knjige, zvezke, papir, delovno orodje in ostale potrebščine, kakor tudi zdravstveno oskrbo. «In še to ne pozabite zapisati«, se je prav nazadnje odrezal ngš sobesednik, «za praktično delo, ki ga opravljamo na raznih gradiliščih, dobimo še posebno nagrado v denarju, tako da nismo brez cvenka«. Benedikt Marinec in Jurjevič Maro, oba doma jz St. Petra, stasi-te postave, sta izjavila, da najdeta v novem učenju in delu veliko ve- selje in zadoščenje. Tudi nju veselijo gradbeni elementi, risanje in podobno. Hrvatin Stane se je izrazil v istem smislu in še pripomnil, da je največ učencev iz Kort, Nove vasi, St. Petra, Marezig, Kopra. V tem pogledu smo še izvedeli, da bo letos trajala šola do konca tega leta, drugo leto pa bo otvorje-na gradbena šola za italijanske -tovariše z italijanskim učnim jezikom. Tako bomo dobili v kratkem številen in sposoben kader zidarskih mojstrov in stavbenikov, tesarjev itd., ki bodo tvorili hrbtenico in osnovo naših stavbenih podjetij in bodo jamstvo za izvedbo še tako obsežnih in kompliciranih gradbenih del. Naša ljudska oblast, zlasti okrožni LQ, ki je dal tej šoli vso gmotno in moralno podporo, je pokazala s tem zopet svojo iniciativnost in pozitivno delo. Ze dolgo časa se nismo oglasili. To seveda ne pomeni, da morda ne delamo. Delamo ter skušamo čim. več pomagati našemu ljudstvu pri obnovi ter ustvarjanju večjega blagostanja. Za ŽOdnevno tekmovanje pod geslom «Za Tita« si je N Z pridobila spoštovanje in še večje zaupanje med ljudskimi množicami v okrožju. Prav ob tej priliki nam je okrožni odbor SIAU, kateri je tekmovanje napovedal, podelil v pri-nanje prehodno delovno , zastavico, nekaj knjig, več narodnih zaščitnikov je bilo tudi odlikovanih Z zlato, srebrno ali bronasto značko, vse to v priznanje pri udarniškem delu. Ob priliki, ko so tovariši zaščitniki prejel; slovesno prehodno zastavico, so se tudi obvezali za nadaljnje tekmovanje in sklenili, da si morajo priboriti zastavico tudi za naprej. Ob napovedi trimesečnega tekmovanja od stranj okrožnega odbora SIAU pod geslom «Za obnovo in izgradnjo zadružnih domov« je napovedala NZ tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam v Kopru, posebno pa še oni VUJA in OKILO, v katerih je videla glavne tekmece. Naša brigada si je zadala za trimesečno tekmovanje 4.550 ur, katere je prekoračila in do konca tekmovanja dosegla 5.888 delovnih ur. Vendar mi še nadalje udarniško delamo in tekmujemo tja do zgodovinskega dne sklicanja II. kongresa KR STQ-ja. S tem da udarniško delamo in utrjujemo našo disciplino, pričakujemo II. partijski kongres. S tem izražamo na najboljši način svoje zaupanje partiji, kongresu pa želimo največ uspeha pri začrtanju nadaljnje revolucionarne linije za borbo proti vsem nasprotnikom ter za dosego resnice med delovnim ljudstvom širom po svetu. Naprej tovariši na vse poljih ročnega in duševnega dela za uresničenje letnega gospodarskega načrta, za izgradnjo zadružnih domov, za utrditev in okrepitev ljudske oblasti v našem okrožju! Naprej v tekmovanju za II. kongres KP. STO-ja! Ludvik Terčon Najdene listine V zadnjem času so bile najdene naslednje listine: osebna izkaznica, izdana na ime Grandus Mario, dalje osebna izkaznica z imenom Koti Antonina pok. Santa, prometna knjižica za bicikelj, denarnica in druge listine Gecota At-tilia, zopet osebna izkaznica z denarnico na priimek Novacco Anton, denarnica Hrovatin Marija, ter osebna izkaznica Rozalije Gla-vina. Lastniki naj dvignejo izgubljen« listine in predmete pri uradu oddelka za notranje zadeve, pri odseku javne varnosti v Kopru. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V OORICI - SVITOOORSKA ULICA 42 - TEU TAR IZ SVOBODNIH KRAJEV Na Vogrskem so odprli zadružni dom Ze meseca februarja so vaščani z Vogrskega sklenili, da morajo do 15. septembra dozidati in pokriti svoj zadružni dom, To ni bila tako lahka naloga, ker je bilo še mnogo dela jn zato so se ga takoj lotili z vso vnemo, da bi ga dokončal; v določenem roku. Da bi delo uspešneje napredovalo, so sestavili devet frontnih brigad in zidovje doma je kaj naglo raslo. V poletju, ko je bilo istočasno tudi mnogo dela na polju, je seveda gradnja skoraj zamrla in nekateri malodušneži, so že začeli dvomiti, da bo sploh izpolnjena prevzeta obveza. Toda frontovci so žilavo vztrajali in premagali vse težave, posebno ko je začelo vedno več vaščanov sodelovati pri gradnji. Najbolj živo je bilo zadnji mesec, ko se je zdelo gradbišče kakor da bi bili na mravljišču. Vsi so med seboj tekmovali, kdo bo bolj hitro postregel zidarjem z zidaki, malto in drugim materialom, kdo bo pripravil več gradiva itd. To vrvenje se je do zadnjih' dni stalno stopnjevalo, ker so hoteli za vsako ceno izpolniti svojo obveznost. In v resnici je bila njihova vztrajnost poplačana z uspehom, ker so dom še pravočasno pokrili. 15. septembra je pred pokritim zadružnim domom zaigrala godba, žene in mladinke so ga svečano okrasilC S evetjeft), fantje pa so postavili mlaje in zastave so za-vihrale, da so-graditelji s ponosom gledali na delo svojih rok in se veselili lepe delovne zmage. Ves čas gradnje se je izkazala kot 'ajbolj požrtvovalna organizacija Zveza borcev, kj je napravila 5076 prostovoljnih delovnih ur. Tudi člani OF so bili marljivi in so napravili 3297 ur. Mladina 2898, članice AF2 1136 in pionirji 1176. Vsega je bilo opravljenih 13.577 prostovoljnih delovnih ur, ki so po vrednosti enake 258.000 dinarjev. Gradnje zadružnega doma se je udeležila vsa vas razen nekaj družin, ki so s tem dokazale svoje sovražno stališče do gradnje socializma, S tem pa delo Vogrčnnov še ni končano, in sedaj pridno nadaljujejo z notranjo ureditvijo do- ma, da ga bodo lahko čimprej. U-porabili in bo postal res pravo kulturno, politično in gospodarsko središče vasi. Postojno olepšujejo V preteklem in v tem mesecu je tudi v Postojni zelo oživelo prostovoljno delo. V popoldanskih urah lahko srečaš vsepovsod fron-tovee in člane sindikalnih podružnic, ko belijo hiše, pospravljajo in čistijo ulice, da bi dali že itak prijaznemu mestecu še prikupnejše lice in zabrisali tudi na hišah ostanke bivše okupacije, posledice bombardiranja in tujega gospostva. Za dober uspeh pri tem delu pa se je treba zahvaliti predvsem pravilni organizaciji dela. Ze v začetku septembra so sestavili točen načrt, katerega dela je treba v mesecu izvršiti. Vsaka or- ganizacija in vsak odsek je dobil točno določeno, kje in kaj mora izvesti. Na ta način so hiše, ki so še pred nekaj tedni nosile znake bombardiranja, rasne italijanske napise iz dobe fašizma itd. docela spremenile svoje zunanje lice. Cesta, ki pelje na kolodvor, ja bila v zadnjem času že v takem stanju, da je bil zelo težaven vsak promet , po njej. Zato so jo začeli tlakovati s kockami in že v prvi polovici meseca septembra je bilo položenih okrog 1400 m2 kock. V najkrajšem času bo cesta tlakovana v vsej svoji dolžini. Eri tej gradnji so pomagala tudi razna avtopodjetja, ki so pripeljala mnogo kamionov peska ?a cestna dela, pri katerih so se z udarniškim delom odlikovale tudi žene in dekleta. Tako bo še pred zimo Postojna znatno spremenila svoje lice in še bolj odpravila znake trpke preteklosti. Odpusti v predilnici in Delavska zbornica Ravnateljstvo podgorske predilnice je te dni razglasilo nadaljnjih 11 odpustov delavcev, ki sledijo odpustom prejšnjega ledna in 18 začasnih odpustov. Toda ravnateljstvo je tokrat razširilo v predilnici glas, da je teh odpustov kriva Delavska zborrrea, ki naj bi samemu ravnateljstvu predlagala imena delavcev, ki so bili odpuščeni. Toda resnica je, da se je Delavska zbornica že pri prejšnjih odpustih odločno postavila prot; njim in se bo sedaj še odločneje. Seveda se delavci zavedajo, da je to le nizkotna provokacija, ki ji ne bodo nikdar nasedli in bodo odločno vztrajali v borbi prot; brezposelnosti in bedi. Včeraj zjutraj se je v zvezi s tem sestal pokrajinski odbor FIOT in določil stališče, ki ga bodo delavci zavzeli prot; odpustom. IZarad* tega se bo v soboto sestala tudi pokrajinska komisija Delavske zbornice, da bo proučila stanje, ki je zaradi odpustov nastalo mi o mmm BIVŠI POLITIČNI PREGANJANCI na šestdnevnem obisku v Jugoslaviji ce, kjer nekoč delavec in kmet nista imela vstopa. Tudi na Bledu nas j« pozdravil tamkajšnji predsednik borcev v spremstvu pionirke, ki je poklonila voditelju naše lupine tov, Vatovcu šop lepih rdečih nageljnov. Po ogledu kraja smo bili P° večerji v hotelu «Jezero» gosti sindikatov. Tov. Daki je s svojo prisotnostjo povzdignil razpoloženje. Igral je orkester in nekateri naši mlajši tovariši so se pri tej priliki dobro naplesali, Naslednji dan »mo ai ogledali 5c bližnjo okolico Bleda; šli smo tud; na grad, od koder smo uživali prekrasen razgled n« jezero in visoke gore. Skoda jc, da nismq mogli videt; starih predzgodovinskih grobov, ki so jih nedavno odkrili, Tovariš nas je poučil, naj v primeru, če naletimo na kakšne izkopanine v naši zemlji, obvestimo potem takoj ljudske oblasti. Vozili smo se tudi s čolnom po jezeru, nakar smo v svojem hotelu poslušali koncert z bogatin) sporedom, pri čemer niso manjkali tud| šaljivi nastopi. Drugo jutro smo krenili nazaj v Ljubljano, kier sjno si ogledali v prv[ vrsti tovarno Litostroj, Strmeli smo, ko smo zagledali 16 blokov velikih hiš in še posebej tovarno z vsemi stranskimi poslopji, Povedali so nam, da delajo tukaj vse z udarniškim delom. To ogromno delo je težko popisali, Moja roka je preokorna. Ugajala mi je industrijska šola in videli smo mladinke'pri strojih, kakor tudi del jeklarne. Žare«, skoro nemogoče se zdi, da smo Že v dosedanjem času petletke kaj takega zgradili. S tem smo končali naše šestdnevno potovanje po Jugoslaviji, katero nam »likajo kaminformi-sti kot deželo terorja in kjer vladajo že zapadni imperialisti, Namesto tega pa smo opazili samo velik napredek jugoslovanskih narodov na v.seh poljih jn discipliniranost vsega ljudstva, ki daje od sebe vs* sile z« izvršitev petletnega plana in z« zgradtev socializma. F. a. Ze prejšnji teden smo poročali o sestanku obrtnikov v dvorani Ljudskega doma, na katerem je bila Ustanovljena nova Pokrajinska zveza obrtnikov. , Organizator j; so izjavili, da -obstoječa Zveza obrtnikov v Goricj ne odgovarja svojemu namenu, ker je preveč odvisna od industrijeev in ščiti njihove interese, namesto da bi Se pobrigala za potrebe in zaščito obrtnikov. S lqm v zvezi je Zveza obrtnikov v Gorici objavila v «Messagero Ve-neto« poseben članek z dne 30. septembra, v katerem napada novoustanovljeno pokrajinsko zvezo, da je bila ustanovljena na nedemokratičen način, da je vnesla razkol in zmešnjavo med naše obrtnike in da sploh ni bila potrebna taka nova organizacija pri nas, V odgovor na to je objavila Pokraj-nska zveza obrtnikov v Gorici naslednjo izjavo: «Pokrajinska zveza gorlškega obrtništva smatra, glede na vsebino izjave vodstva Zveze obrtnikov v Gorici, ki je bila objavljena v nekaterem krajevnem časopisju dne 30. septembra, za potrebno, da energično zanika govorice o delu organizatorjev Zveze. Ustanovitev nove organizacije je bila Izvedena na demokratičen in zakonit način in ni nastala zato, da bj razcepila obrtniške sile v naši pokrajini, ampak da bi doprinesla dejanski prispevek za ponovno povzdigo obrtništva naše pokrajine, Združenje bi moralo najprej priznati, da je bilo v zadnjih letih, napravljenega zelo malo za povzdigo in okrepitev goričkega obrtništva ter je zato popolnoma razumljivo in logično, da so se obrtniki odločil; za ustanovitev nove organizacije. Dovolj je, če pogledamo delovanje podobnih zvez po drugih pokrajinah treh Be-nečij, pa bomo spoznali skrajno Potrebo, da se tudi goriški obrtniki podvizajo in zganejo, da bi dosegli obrtnike iz drugih pokrajin države. Odločen namen Zveze, ki hoče dvigniti pokrajinsko obrtništvo iz njegovega kritičnega položaja, še prav gotovo ne bo ustavila spričo nekaterih izjav, ki imajo namen ustvariti praznino okrog nove zveze. Kdor pozna razmere v obrtniških vrstah prj nas, temu jc dobro znano tudi to, da neka nova obrtniška zveza ne bo razcepila obrtniških vrst v nagi pokrajini, ker So iste že razcepljene. Očitki na račun pripravljalnega odbora nove zveze, «da je začela z neko ioiciati-vo, ki so jo izvedle osebe z nepravilnim postopkom, katerega so prinesle od zunaj in ni v navadi v naši pokrajini, da so se zavzeli Za neko stvar, katera nima opravičila razen morda v osebni ambiciji s prikritimi političnimi name-ni«, so tendenčni in so baš on; sad osebnega vznemirjenja in bojazni«. Mor mornarMi stranke i zalogo ponarejenih pecalov V začetku tega tedna je prišel v Gorico in se nastanil v hotelu pri Pošti pustolovec mednarodnega kova 33-letni Mecchia Marino. Pri vpisu v knjigo za goste je izjavil, da je doma iz Venaria Reale pri Torinu in kot poklic jc navedel, da je inšpektor Državne monarhistič- ne stranke. Ko jc uredil formalnosti v hotelu, je odšel na goriški sedež te stranke, kjer se je tudi predstavil kot inšpektor in dejal,, da je v Tržiču izgubil 100,000 lir. Zagotovil je,, da je že telefoniral v Rim po drug denar. S to svojo zgodbo je Mecchia najbrže upal, da bo pregovoril tukajšnje monarhiste, da bi mu dali nekaj na račun vsote, kf naj bj prišla iz Rima. Kaže pa, da tam niso bil; tako lahkoverni in je odšel Mecchia praznih rok. Očitno pa mu ni bila v Gorici sreča prav qič naklonjena, ker so Se medtem začeli zanimat; zanj tudi orožniki, ki so brzojavil; raznim kvesturam širom po državi po informacije o tem sumljivem tipu. Med prvimi odgovori je prišel tudi oni iz Chivassa, od koder so z ekspresno pošto poslali v Gorico zaporno povelje za Mecchio zaradi sleparstva. Orožniki so takoj uredili vse potrebno in že čez nekaj minut je »prejel Mecchia V hotelu nezaželen orožniški obisk. Ko so mu pre-čitali zaporno povelje, je začel protestirali, češ da gre za pomoto. Vendar pa mu ni vse njegovo zatrjevanje o nedolžnost; nič pomagalo posebno še, ko so pri preiskavi njegove prtljage prišli do zanimivih razkritij. V njegovem kovčegu so med drugo ropotijo odkrili tud; celo vrsto pečatov raznih vojaških poveljstev, med katerimi je bil celo pečat okrožnega vojaškega poveljstva iz Bologne in pečat Zveze primorskih beguncev. Razume se, da so bili vsi ti pečat; ponarejeni in si jih je Macchia naročil zato, da bi z njimi laže prikrival svoje sleparske. posle. Ze po prvih uspehih preiskave je razvidno, da se bo moral zagovarjati zaradi cele vrste sleparij, prilastitve vrednostnih papirjev, ponarejenja pečatov, ponarejenja javnih listin itd. Zaenkrat ima možakar svoje bivališče v goričkih zaporih. isi za zacije 1)0 Za danes popoldne ob 17.30 je napovedana običajna tedenska seja občinskega odbora v Beli dvorani Občinske hiše. Na dnevnem redu za to sejo je razprava o raznih tro-šarinskih davščinah, o letnem predplačilu in prodaji sladoleda v letu 1949, dalje bodo govorili o izgradnji javnega vodnjaka v Ločniku, obravnavali bodo o nekaterih predlogih Živinozdravnikov in še o raznih drugih problemih, ki zadevajo občinsko upravo, Priprave ;a semenj Sv. Anteje Tujsko prometno društvo v Goric; je predvčerajšnjim sklicalo prvi sestanek za priprave na semenj »v Andreja. Sestanek je vodil g,-Trobic ;n so se ga udeležili predstavniki raznih ustanov industrijskih, obrtniških in kmečkih organizacij. Na sestanku so se porazgo-vorili o organizaciji letošnjega tradicionalnega semnja in je bil prisoten tudj župan dr. Bernardis. Ta dan nt prišlo do kakšnih konkretnih zaključkov in so se zato dogo. vorili, da Se bodo ponovno sestali do 15. t. m- Finančno ministrstvo je razposlalo carinarnicam okrožnico št. 3443 od 12. septembra t. 1. s katero stopa v veljavo zakon od 24.6.1949. Predpisi tega zakona, oziroma okrožnice, olajšujejo določitev kompenzacij, kot so bile odobrene v postopku izpred 16.5.1949 in so tako ustregli zahtevam zainteresiranih podjetij. Trgovci, ki so člani Zveze trgov, cev, lahko dobijo omenjeno okrožnico na vpogled na njenem sedežu v ul. IX. Avgusta 11-1. Bencin proste cone Avtomobilski klub v Goric, sporoča, da je začel z današnjim dnem v svojih uradih v ul. N. Sauro 28. razdeljevati posebna nakazila za mesec oktober za nabavo bencina Po cen; proste cone. Avtomobilski klub opozarja zainteresirane, da morajo pri dvigu teh nakazil predložiti prometno knjižico za avtomobile in motocikle. Za male motorje pa je treba predložiti osebno izkaznico, izvirni nabavni račun in potrdilo o plačan; prometni taksi za leto 1949. v naši pokrajini in tudi zaradi sklepa Zveze industrijeev iz Tržiča, ki namerava odstranit; iz notranjosti vseh podjetij vse stanča-se sindikalne organizacije in notranjih komisij. Vpisovanje na slovenskih srednjih šolah v Gorici Vpisovanje na slovenskih srednjih šolati v Gorici je podaljšano nepreklicno do 8. oktobra. Kdor se ni še vpisal, naj to stori čimprej, ker se po tem dnevu ne bo več vpisovalo. Tajništva teh šol so odprta za vpisovanje vsak dan od 8. do 12. ure. Opozarjamo zlasti učence, ki so v poletnem ali jesenskem roku z uspehom položili sprejemni izpit za vstop v prvi razred nižje srednje šole (gimnazije), da ne zadostuje sam izpit, marveč da se morajo tudi oni vpisati, če hočejo po-sečati to šolo. Tudi zanje velja rok do 8. oktobra. Oktobrski izlet SPD Da izkoristi zadnje sončne dni tega leta, priredi Slovensko planinsko društvo v Gorici, v nedeljo 9. t. m. .za svoje člane in prijatelje izredni izlet. Izletna točka je S. Simeone (1500 m) nad jezerom Cavazzo. Odhod bo s Travnika ob 6. uri zjutraj. Voznina stane za člane 500 lir in za nečlane 550 lir, za včlanjeno mladino 300 lir in nevčla-njeno 350. Prijave se sprejemajo pri urarju Darku Šuligoju na Travniku tik Katoliške knjigarne. Planinke in planinci, privoščite si vsi ulitek krasnega jesenskega izleta. Vesti s policije Goriški policiji je včeraj 36-let-ni Lucchini Lavrenc iz ul. Garibal-di 14, prijavil, da je izgubil listnico, v kateri je imel 500 lir in osebno izkaznico. Na podlagi tiralice ?oriške sodnije so organi javne varnost) včeraj aretirali 47-letnega Uižmunda Alojzija iz ul. Vittorio Venelo 91. Na goriški kvesturi čaka na gospodarja zlata ženska zapestnica, za katero ni policija sprejela do sedaj nikakšne prijave za izgubo aJi tatvino. Zapestnico je našel Piču-lin Franc v veži kina Centrale. Skrivni prestopniki meje šoferji in drugi pred sodnijo Na goriški sodniji je prvi sodnik dr. Siena včeraj pregledal samo nekaj obtožnic skrivnih prestopnikov meje, kršiteljev prometnega pravilnika in končno je prišlo na vrsto še nekaj vinskih bratcev. Kot nezakoniti prestopnik jugo-slovansko-italijanske meje je prvi zasedel zatožno klop 18-letni Omet-to Galiiano iz Vigodarzare Pri Pa-dov;. Ometto se je avgusta leto* ilegalno vrnil iz Jugoslavie, kjer j« bil na delu več kot enq leto, k svoji družin; in ko je prestopil mejo, so ga ustavil; italijanski stražniki, katerim j.e povedal, od kod prihaja-Prijavili so ga zaradi nezakonitega prestopa meje in zalo so ga včeraj tudj sodili. Toda sodnik je upošte. val njegovo mladoletnost in ga zato pomilostil. Na 3 mesece zapora in 16.000 Ur globe Pa so nato zaradi istega pre. stopka obsodili 28-letnega Pezzeta Matijo iz Buje pri Vidmu. Tudi Pezzetta je bil v Jugoslaviji na delu. Isto kazen so nato naložili tudi 48- letnemu Vidussiju Marinu iz Vidma, ki je pred- časpm šej ilegalno v Jugoslavijo, od koder so ga vrnile jugoslovanske obmejne oblasti. Za skrivnimi prestopniki meje je prišel na zagovor 54-letni Štrukelj Severin iz ul. Bogchetto 18 obtožen, da je krožil s svojil kamionom, ne da hi imel za to vse potrebne do-kumente. Toda sodnik ni prot; nje-mu postopal, ker je Štrukelj namreč za ta prekršek že plačal globo. Ker se je vozil s avtomobilom, ki je Imel pokvarjen električni a. parat za signale, je prišel pred sodnijo tudi 23-letni Peršič iz Loč. nika. Toda tudj proti n»emu ni »od. °ik Postopal, ker je za to že plačal globo Prav tako so, ker je že pja-°Pr°PtUI tudj 19-letnega Mo Elijo jj ul n;Sniondo 5. Tudi njega j* cestne policije bila prija- vila sodnim oblastem, ker se je vo. zil z motorjem, ki je imel pokvar-en klakson, Ker se ga je na praznik sv. Roka v istoimenski vasi na sejmu preveč napil in se na tamkajšnjem trgu nedostojno vedel, so obsodil; na 2000 lir globe Radigua Andreja iz Raštela št. 5. Nato so obsodil; 9000 lir glob. še mlekarico Zavadlav Ano iz Stan-dreža, ker je v mesto prinelialH mleko z manjšim odstotkom maščob, kakor predvideno po zakonu. OBVESTILA ZA TRGOVCE Zveza trgovcev za goriško pokrajino sporoča, d« ima na svojem sedežu na vpogled okrožnice v ira-slednjih zadevah, ki so na razpolago interesentom; Pravilnik za trgovino z inozemstvom, zvezek XXVIII 1949; izvoz kostanja; pravilnik za privatne kompenzacije; pravilnik za uvoz semenskega krompirja za 1949-50; podaljšanje roka za izvoz krompirja; trgovske izmenjave s Somalijo; izvoz povrtnine v Nemško republiko (tricopo); izvoz grozdja v nemško republiko (tricono) od 4. do 20. oktobra; revizija trgovske pogodbe z Nemčijo; italijanski izvoz v ZDA — obvestila, opazke in priporočila konzulata v Bostonu, ki jih je zbral prj ameriških uvoznikih. KBNO VERDI. 17; «premišljeni škandal«, R- Russel. VITTORIA. 17: «Mlin ob Padu« C del Poggio. CENTRALE. 17: »Pogumni ščaki«, L. Barrimore. MODERNO. 17,- »Passatore«, R, Brazzi, EDEN. 17; »Pustolovščina friklsj pomor- V Ar PRIMORSKI DNEVNIK — 4 — ATTIVI E PASSIVI nel bilancio generale dei lavoratori Fra tre giorni, 1’8 ottobre, avrd inizio il II. Congresso del Partito Comunista del Territorio di Trieste. Oltre ogli aspetti e alle ripercus-sioni internazionali, Vavvenimanto šara della massima importanza, par-ticolarmente p er tutti i lavoratori del Territorio. Infatti il congresso dedichera ai problemi economici dei lavoratori e alla situazione sin-dacalc, ponderata attenzione e va-sta, profonda trattazione. Si and ra a fondo nell'analisi del male, la di-sorganizzazione dei lavoratori della zona A, le sue cause, le gravissime conseguenze saranno analizzate sen-za sentimentalismi, Saranno prerisati gnali debbono essere i rapporti dei lavoratori organizzati sindacal-mentc con i paesi vicini, saranno mcssc a nudo 1'cssenza de; rapporti politici ed organizzativi dei vida-listi con il P.CI. e con la Confede-razione Generale Italiana del Lavoro e le ragioni della liguidazione eominformista dei Sindacati Unici. 11 congresso certamente chiarifi-cherd ai comunisti e ai lavoratori tutti questi guesiti, spieghera. gli in-tefrogativi che tormentano molti lavoratori, dicendo anche le ragioni p er cui la stampa eominformista non dica una parola sulla grave si-tuazione politica e sindacale dei lavoratori di Trieste, non faccia una obiettiva analisi della situazione e delle lotte dei lavoratori triestini dal maggio 1945 al giugno 1948 e da questa data ad oggi. 11 congresso fara necessariamen-te la c ronaca di quest i fatti c he hanno portato i lavoratori di Trieste dalla prima linea alle piti profonde retrovie della lotta di classe, e dira, teoria ed esperienza marxista-leni-nista alla mano, con il concorso della vasta ormai casistica della zona A, che cosa rappresenti in effetti p er la classe operaia la politica eominformista, che cosa si a per i vidalisti, la solidarieta richie-sta al Partito Comunista e alla C.G.l.L. italiani. 11 II. congresso del P.C. T.d.T. af-frontera l’esame della grave situazione dei lavoratori di Trieste con il metodo dello dialettica leninista e attraverso la luce della scienza socialista illuminera gli aspet™ negativi ed attivi del bilancio dei lavoratori italiani ad esempio e di quelli jugoslaoi. Al paragone. i lavoratori potranno avere conferma-ta la reale situazione economica, sociale e politica dei lavoratori in Italia e quella dei lavoratori in Jugoslavia. 11 congresso fara lesa-me dei due bilanci, della zona A e della zona B del Territorio di Trieste. Dall'esame risultera la sostaiuia-le differenza di risultati tra > pro-dbtti della borghese democrazia italiana, che aleuni dirigenti comunisti italiani si erano sforzati di g a-bellare per «popolare» e della au-tentica democrazia popolare e socialista della Jugoslavia, dove se-condo dirigenti responsabili comunisti italiani, secondo i cominformi-sti, dominerebbe nuovamente la bor-ghesia, il capitalismo. Coi fatti alla mano, controllabili da chiunque, ai dimostrerd come nel mondo capitalista le condizioni dei lavoratori ai facciano sempre piu dure per cui in America del Nord la struttura economica scricchiola e la classe operaia ne fa le spese, come 6 dimostrato dalla insosteni-bile situazione degli opera; siderur-gici e dei minatori, scesi in iscio-pero per l’alto costo della vita e gli inadeguati salari. L’esame met-tera in rilievo la differenza di si-tuazioni tra lavoratori e lavoratori, per cui da una parte, in Inghilter-ra, Francia, Italia, le masse lavo-ratrici sono alle preše con la mi-seria e la reazione, dove i lavoratori italiani ad esempio, combatto-no una tenace lotta politico-sinda-cale conlro la prepotenza capitalista, contro la instaurazione di un regime clericale, per arginare la crescente disoccupazione e miseria, di cui il congresso della Confede-razione Generale Italiana del Lavo-r o di questi giorni, sta dando una impressionante documentazione. AlVopposto piatto della bilancia, in Jugoslavia, peseranno i risultati positivi per i lavoratori, derivati da un’autentica democrazia popolare e indicati anche dalla materiale do-cumentazlone nella Fiera di /aga-bria e nel suo grandioso successo, dove fino ad oggi mezzo milione di visitatori, in grandissima parte lavoratori. di cui diverse migliaia provenienti da paeii esteri, hanno potuto constatare con i propri occhi i risultati generali di un collettivo ed eroico sforzo. Questa grande ras-segna di successi dimostra coi fatti eloquenti il progresso dello svilup-po della rivoluzione popolare, Val-largamento della base economica, la grande importanza nazionale e politica, il potenziamento e la fun-zione di guida della classe operaia jugoslava, la capacita e la volonta dei tecnici ed esperti, la linea marxista-leninista del P.C.J. e la giustezza della linea e dell’opera dei sindacati alla stregua dei risultati conseguiti. S ono guesti i prodotti di una realta toccata con le mani da masse enormi di lavoratori; e questo il volto di una perila che non si po-trd mai distruggere. Nella Jugoslavia dove non ci sarebbe socialismo ma kulaliismo, nasce una moderna industria pesante, e in gestazione la vita di una diffusa industria leg-gera, di un dinamico artigianato, grandi c moderni complessi indu-striali e giganteschi stabilimenti elettrotecnici e chimici sorgono in ogni repubblica per Io sfruttamenta delle risorse naturali, rafforzando cosl le posizioni politiche della classe operaia e le radici della rivoluzione popolare Da un esame comparativo degli elementi positivi e negativi, risuita che in tutta la Repubblica jugosla-va, si sta sviluppando la battaglia per la trasformgzione socialista delta campagna, menlre in Italia i lavoratori devono combattere una dura lotta per impedire che il feuda-iismo vigente nella bassa e centro Italia, investa le meno arretrate condizioni sociali dei lavoratori del-ITlalia settentrionale, affinchi i due milioni e mezzo dj disoccupati italiani non diventino tre o quattro, e le forme di governo dello schia-visrno agrario non si esercitino su tutto il paesc. Nella Repubblica italiana, la clas-sc operaia e i partiti di sinistra lottano per tentare di costringere il governo conservatore a porre in istudio e attuare una borghese ri-forma agraria, mentre nella Repubblica jtigoslava si ha questo quadro: fino a cinque anni fa, la massa di contadini poveri era sfruttata ed oppressa come i contadini di gran parte dTtalia. Nel totale ai tulti gli agricoltori jugoslavi il 44 percento appena possedevano un aratro di ferro, mentre il 18 p.c. possedeva un aratro di legno ed il 38 p.c. non possedeva un aratro e la produzione per ettaro era bas-sissima. Oggi, con la radicale e socialista riforma agraria, la terrg appartie-ne a chi la lavora e gli aratri me-tallici, i trattori, le trebbiatrici e le seminatrici si contano a centi-naia di migliaia e la concimazione chimica e la tecnica agricola sono diffusissimi. Alla data del 1. maggio 1949 nella RF.P.J. su ogni tre villaggi, esisteva gid una coopera-tiva di produzione e 4.500 erano le cooperative contadine di lavoro con un quarto di milione di membri, per piu di un milione di ettari di fertile terreno. In Jugoslavia grande e Vapporto che i sindacati danno alVopera di edificazione del socialismo. Partico-larmente sottolineate risultano le attivita sindacali per la elevazione culturale, per la preparazione ideo-logica e tecnica dei quadri, nella lotta contro 1’analfabetismo fra i lavoratori contadini, nelVappoggio al successo della battaglia per la industrializzazione dellTstria repub-blicana, nella costruzione della fer-rovia istriana, nello sviluppo tecni-co delTagricoltura, diffusione di risi oran ti per operai e per bambini a Fiume e a%Pola, per il migliora-mento delle mense e del trattamen-to alimentare negli stabilimenti. I sindacati della Jugoslavia hanno al loro attivo la grandiosa mobilita-zione dei lavoratori nel lavoro d'as. salto e di emulazione socialista, la opera in javore della donna lavo-ratricc e la sua elevazione sociale e politica, mentre la gioventu operaia di Jugoslavia presenta, per la ricorrenza del XXX. anniversario della fondazione dello SKOJ, un joo-deroso bilancio di attivita e di eroi-che battaglie vinte per obiettivi di pace, ce restera nella storia della gioventu popolare jugo slava q uale dimostrazione di cosa sia capace Videa socialista. Nella stessa zona jugoslava del Territorio di Trieste si riflette la intensa ed entusiastica attivita dei lavoratori jugoslavi per la creazione di un proprio migliore avvenire il progresso della vita economica e sociale dei lavoratori del Circon-dario dellTstria šara dettagliata-mentc dimostrato al congresso del Partito Comunista del T.d.T. e dal la prossima Mostra delVattivo della produzione del Circondario i striano. I problemi sindacali che il II. congresso del P.C. T.d.T. šara chla-mato ad esaminare, per la situazione originale in cui il partito agiscc d esercita la sua funzione politica, in un settore statale cioi di-viso in due zone, con due opposte situazioni politiche e social i c con due diverse amministruzioni, mette-ranno in evidenza il contrasto di due diversl risultati e di due di verse esperienze di lotta politico-sindacale. 11 congresso dira senza metafora, quale sia la reale situazione e come i comunisti debbano affrontarla. Esso indichera Vurgenza di una azione che renda consapevoli tutti i lavoratori della possibilita di ri-sanare la situazione sindacale attra-verso l'opera dei piu coscienti qua-dri comunisti, mediante la ricostru-2ione a Trieste della coscienza della necessita di riorganizzare la lot ta sindacale, sulla base classista e territoriale, sulla base della consa-pevolezza che la lotta dei lavoratori di una categoria č pure la lotta dei lavoratori di qualsias; ca. tegoria c che particolarmente le lotte dei lavoratori della zona e di (juelli della Jugoslavia devono concorrere ad aiutare la classe operaia triestina ad uscire dalla passv vifd. riorganizzarsi indipendente mente sulla base territoriale e ri prendere quel pošto di ovanguardia che ha mantenuto per tanti anni nella lotta contro Vimperialismo. B. P Razstava ;_a_.!:v ljudske umetnosti v Zuerichu ZUERICH, — V navzočnosti člana švicarske zvezne vlade Eter-ja, predstavnikov zueriške kantonalne vlade in občinskih oblasti ter jugoslovanskih predstavnikov Švici je bila včeraj odprta razstava jugoslovanske ljudske umetnosti Razstavo je otvoril jugoslovanski minister v Švici Milan Ristič, na kar so predvajali film o jugoslovari skih ljudskih plesih. Razstava vzbu ja veliko zanimanje. ■V.'.V.V.V.V.V.-.V.'.V.V.’-W.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.V.'.V.V Svobodna zemlja v brstju in razcvetu, kot ši nikdar srce se te oklepa... poniževana in vsak dan bolj lepa, kot glas vesti utripaš v hrupnem svetu! — Z ledine plodne, z novega poseva umikajo vode se skoz prekope; v porodnih krčih jutrišnjega dneva ljudje in stroji — vse zateglo sope. Vznesene, tople kot ljubavna pisma vsak dan nas nove vzradoste novice in cesto solza radosti na lice privre v zanosu iz oči nam vlažnih: že, bratje, sinje reke s šumno jezo nam naše lastne ženejo turbine, iz novih plavžev se cedi železo in v vetru niha prvi cvet bombažni. Bi mar pohod, ki niso streti mogle ga krogle, tanki in ne mine, zavrle naj dogmatske pajčevine? Naj mar kleče in hlapčevsko pokorno slavimo njih pohlep in laž prozorno? Petletka naša jim zapahne sapo, s sramote strga zadnji figov list! V predhodnici pred nami, rdeči prapor, še više vzplovi, nezlomljiv in čist! Kot nikdar pojte, lirične vrstice, svobodni zemlji v jutrišnjem razcvetu, glasnici bratskega sožitja v svetu, — ki v snu ga zrl je poet #Zdravljice»! Zganile so se vse globine ljudstva, — ki s polnimi zadihalo je pljuči... Povsod skoz ozJcosrčja trhle spone prebijajo na dan se svetla čustva, — ker v dnu srca vse ista bol nas muči in ista volja giblje milijone... Zdaj v sebi čutim silo vseobsežno, da bi prestavljal gore in planete, zdaj v meni vse tako je čudno nežno, da bi v zanosu zaihtel ko dete... Pred tvojim silnim vzponom, zemlja rodna, zaman zlohotno staro sc repenči. Ne mrak zapada in ne senca vzhodna nam vzhajajoče zarje ne zasenči... PETER LEVEC SOSPODIlSTlI -------- FiNANCU TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET lleiicmn »liberalizacija svetovne trgovine tih prestolnic evropskega -oP« Ali bodo nade izpolnjene? Ali bodo _■ .j, pravljene, da prnucrno^*- ^ ^ U za svoje partnerje, orfjt’ ki stiski padli v njihovo Zelo važno vprašanje p Vsa leta po vojni je «libera!i-zacija svetovne trgovine» v ZDA Čarobna formula za rešitev vsega zla, ki tako muči povojno gospodarstvo na vsem svetu. Ta fetiš propagirajo z vso silo, kjer so ■narodi navezani na ameriško pomoč in pač morajo poslušati njihove gospodarske lekcije Mnogo prilike je bilo zato v okviru razprav za razdeljevanje Marshallove pomoči pri O.E.E.C. v Parizu, pri raznih pogajanjih v Londonu, ko se je pripravljala konferenca v, Washingtonu. Ne more se reči, da so imeli u zadnjih letih znaten uspeh s temi lekci- Z UMETNIŠKE RAZSTAVE V GALERIJI ..SCORPIONE' o Nov vzpon slikarjI. II !l[!) /. IC !l HilllllllllllllUlilIIllil lllllllllllllIIIlllllllIIIlilh » II1111II11IIlil11i1111III11 i11IIIIIIII11IIlil 1II11IIII1111UPIIIIiIIIIIlilIlili11 W IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Avrelij Lukcžič, ki ima sedaj, če se ne motim, svojo prvo samostojno razstavo in sicer v galeriji «Scorpione», je eden izmed tistih umetnikov, ki rastejo in se razvijajo enakomerno in postopoma kot denimo rastline Pri njem ni skokov naprej ali v stran, pri njem ni miselnega eksperimentiranja niti drznega tipanja v neznane svetove. S tem nočem reči, da se mi zdi slednje zgrešeno ali celo škodljivo, pa tudi ne, da bi Lukežič ne odkrival novih strani prirode ali svoje notranjosti. Samo to želim poudariti, da je I.u-kežičev razvoj nenavadno harmoničen in ubran in da slikar smotrno in postopoma razširja svoj čustveni in vizuelni delokrog. Ko stopiš v razstavni prostor in vržeš pogled na razstavljene slike, te bo takoj prevzel čar istrske pokrajine (istrskih pokrajin je največ na razstavi), toda gledan skozi zelo svojsko duševnost. Takoj boš opazil, da je šel umetnikov pogled v primeri z njegovim prejšnjim delom veliko bolj v globino, da se je tako rekoč potopil v svet, ki ga upodablja, in prinesel iz njega polno skritih lepot in tudi odkritij, ki jih je nato položil na platno. Lukežič razstavlja 16 oljnatih slik in 5 ali 6 risb z rjavkastim tušem. Na 6 oljnatih slikah, pokrajinah, najdeš upodobljene vrane. Vrana ni Lukežiču, kot je bila mnogim verističnim ali romantičnim pejsažistom, dekorativen element. Njemu je vrana del mračne, pošastne vsebine same pokrajine. Na eni izmed teh slik (št. 3) so vrane celo osrednji motiv ter je umetnik tudi po njih nazval sliko. V ospredju vidiš jato naletavajočih in posedajočih črnih Vran, v ozadju se ne grožeče svinčeno nebo. Iz tem- nih, gostih oblakov se vijejo trije svinčeno beli, ki se zdijo gledani iz določene razdalje kot tri plahutajoče sove. Pokrajina je realna in vendar se te dojmi kot podoba iz pošastnih otroških sanj, ki si jo moral nekoč že gledati z lastnimi očmi. Podoben nastroj najdeš na sliki z nekoliko varljivim naslovom «Polja in žito », na kateri se zares razprostirajo rumena žitna polja. Toda nad njimi zopet plahutajo pošastne črne vrane in v ozadju grozi temno, z violetnimi odtenki pre-preženo nebo. Nebo in oblaki so drugi živ in dinamičen in ne dekorativen element pri Lukežičevih prokraji-nah. Poglejmo na primer «Mon-te Venere« v Istri, kjer vidiš deloma že požeta polja, na drugih žanjejo žanjci ali žanjice, za temi polji se dvigata kvišku dve temni, grozljivi cipx-esi, sicer tipičen istrski motiv, in spet vrane, ki pošastno plahutajo nad pokrajino. Oblaki na nebu so svinčeno bele gmote, vse realno in vendar sanjsko grozljivo. UNO Lukežič razstavlja vrsto »pokrajin« (št. 12, 13, 14, 15), ki izražajo razne stopnje slikarjevih duševnih emocij, od mirnega kontemplativnega gledanja do manj ali bolj grozljivih in pošastnih občutij. Tako prevladujejo n. pr. na sliki 13 skoraj izključno črni toni, vsa pokrajina je pogreznjena v svinčeno mrakobno temo. To temo meče nanjo pošasten črn oblak, ki je prijadral kot grozljiva vizija iz otroških sanj nadnjo. Podobno sanjsko se te dotakne slika št. 14. Mračna pokrajina pred nevihto, vrbe štrlijo svoje veje proseče proti nebu, videti je nekaj bežečih ljudi, kot bi iskali zatočišče. Pokrajina na št. 12 je na- & A. LUKEZIC: SOLINE V SICOLAH. sprotno umirjena in mila, na njej prevladujejo sveži rumenkasti toni. nebo je bledo rumenkasto sinje in na njem vidiš sonce v rahlem obrisu. Na sliki «Istrska cesta« najdeš zopet mrakoben nastroj. V ozadju se pne kvišku temno, grozeče nebo, ob cesti turobno poplesujejo telegrafski drogovi, popotnik v ospredju hiti. kot bi pred nečem bežal. Zdi se ti. da se boji nevihte, čeprav kažejo sence drogov in človeka, da mora sijati sonce. Na sliki »Istra«, ki je kompozicijsko med najbolj uspelimi, najdeš vedreje tone. Tudi na tej sliki letajo vrane, toda živost pokrajine je močnejša od črnih ptic, ki je ne morejo zatemniti. Živa je tudi slika «Pod soncem« z rumenimi in mlečno zelenkastimi niansami v barvah, zasnutek, ki od daleč spominja na Van Gogha. Nekaj vango- G ... ■ . ' ' s.. ' ■ ' ' ' > - V- * „ ^ \ ^ v,. •v ..—, ... A. LUKEZIC: OBALA. ghovskega se mi zdi, vsaj kar se prikazovanja sonca tiče, tudi v prelepi sliki »Savudrija, pokrajina«, le da so barve Lukežičeve, mlečno sivo nebo, motni oker polja in mlečno zelenilo. Tudi na tej sliki vidiš vrane, toda na-stroj je znatno jasnejši. Na 'sliki «Obala» vidimo pomol s črno gmoto ljudi. Pomol šterči V svinčeno sivo morje, iz katerega se pne prav tako svinčeno sivo nebo. Kot svinčene pare rastejo gosti« mrakobni oblaki iz morja. «Soline v Sičolah« izražajo vedrejši nastroj,'nebo ni modro, marveč rumenkasto in zelenkasto v najrazličnejših odtenkih. Na sliki «Polja pri Dolini« vidiš živo rumena polja, nebo je sicer oblačno, toda barve so milejše kot na drugih slikah, nekako spravljivejše. Vendar je tudi na tej sliki grozljiva točka: sredi ceste težko švedra samoten človek. Grozljiv nastroj je zopet izražen v svinčeno sivem «Marcu» s pošastno plapolajočimi vranami. Zanimiva je slika »Stara navada v Skednju«. Na njej je upodobljena procesija, povorka je zelo živa in stopa po sončno rumeni cesti, nebo je svinčeno modro, celotno občutje je nekam somračno. Kompozijcisko moti prevelika praznota v levem delu slike s ploščnatimi. praznimi hišami. Z izredno fineso so izdelane Lukežičeve risbe. Avrelij Lukežič je s svojo razstavo potrdil in še povečal svoj sloves močnega in svojevrstnega slikarja, ki stopa sedaj v še popolnejši obliki pred nas in ki je šel stvarem še bolj v globino. VLADIMIR BARTOL jami. Vsi so mislili, da so lekcije koristne za Ameriko, v Evropi pa so nizali carinske ovire, da sc ubranijo tujemu uvozu. V javnosti je manj znano torišče takih razprav, ki je pa bilo najtemeljitejše. Carinska konferenca v Annecgju, katere se je udeležilo 34 držav, (med njimi vse članice Marshallove pomoči 2 izjemo Švice in Zapadne Nemčije) je zborovala celih 5 mesecev in se je pečala izključno s carinami, ki so glavna ovira svobodni mednarodni trgovini. Zato je Annecy zelo važna postaja v borbi ZDA za svobodno trgovino po svetu Skoraj do srede avgusta 1949 so bile zelo slabe nade za uspeh konference. ZDA niso kazale več zaupanja v uspeh in niso hotele dajati koncesij v. svoji carinski tarifi. Čuti se, da je tudi Velika Britanija pričakovala malo od konference in se je borila v glavnem za priporočilo 6. poglavja Havanske listine, da se osnujejo velike zaloge nujnih potrebščin, ki bi preprečevale valovanje cen in pomanjkanje v, sili. V tern ni uspela. Ta predmet je tvoril važno postavko na vmshington-ski konferenci. Velike težave sporazumu je delala na konferenci v Annecgju Italija, ki se je krčevito držala visokih postavk novega italijanskega carinskega osnutka, za katerega trdijo v, Italiji sami, da je bil pripravljen prav za svrhe carinske konference. fViti-šfc A-merike na italijansko vlado je pripomogel. Italijanska delegacija je popustila v mnogih postavkah, da je dobila protikoncesijo ZDA v. nekem številu postavk. Vidi se, da tu ni bilo pogajanj na temelju enakopravnosti. Italijanski gospodarski krogi sprejemajo sporazum tak kot je in si delajo nade, da bo njegove slabe strani odvagal povečani izvoz v dolarsko področje. Cim je italijanska vlada objavila vest o sklenjenem sporazumu p ZDA glede medsebojnih koncesij na carinskem polju, se je zaključil splošni sporazum med vsemi n-deleženci carinske konference v Annecgju Vse države podpisnice pa prikrivajo vsebino sporazuma. Zaključek washingtohskc konference z razvrednotenjem angleškega funta je spremenil ves položaj. Kakor so evropske in neevropske države drle za Veliko Britanijo in začele tekmovati, katera bo več žrtvovala od svoje. VdlVc te, tako tekmujejo evropske države med seboj, katera bo čim preje in čim izdatneje odpravila ali vsaj omilila carinske postavke, za katere se je na vse kriplje borila na petmesečni konferenci v Annecgju. Kolo je otvorila Francija, ko je 16.9.1949 sploh ukinila vse omejitve trgovine glede seznama blaga, ki vsebuje 15 odst. vsega obsega francoske zunanje trgovine in je obljubila isto ugodnost glede drugega seznama vsebujočega 50 odst. francoske zunanje trgovine, s pogojem recipročnosti. Sledili sta Italija, ki je zmanjšala carine za celih 45 odst in Belgija za 67 odst. Vse države utemeljujejo to iz* nenadno žrtev s pričakovanjem o lajšanja svetovne trgovine, zlasti lažjega uvoza v področje dolarja. Tudi Amerika je med tem predelala določeno fazo razvoja. Senat je zopet podaljšal zakon o recipročni trgovini, ki omogoča predsedniku ZDA znižanje carinskih postavk za 50 odst. Amerika je morala glede večjega števila postavk znižati carino za 40 odst. Pri razvrednotenju in pri carinskih koncesijah se vidi vsa zbeganost in gospodarska odvisnost zapadne Evrope od ZDA. Tudi glede Velike Britanije se je to pokazalo, toda kako velika razdalja je od Londona do osta- li bodo ZDA po svoji — ¥ razpoloženju vse piso^ ^ svojih državljanov jjfi zadostno pomoč o pra ^ Ali ne obstoji nevarn°^0 ? arnosl>..| v.zroči velik zastoj aT>1l®r^y([ «i ko bo ■ konodajni aparat. vrhuncu? 7nj i* Naloge partnerjeu ^,^ izredno težke in ne tež- jih druge državeJako^, kakor se jih Velika - ^ ali bodo pripravljale r - \ jih bo treba črpati možnega zastoja pomoči nih trgovskih izmen, Nova, težja faza nacije začenja tako P " kfi tonu kakor po carins zumu v Annecyju. V.* Nemci se Mio lehsliloil n r, gospodarskih in Zapadne Nemčije ot^I°fT*s(rojdj tujejo uvozu japonskih sj ^ nemško tekstilno im M. predviden o okviru ponsk: trgovinske P°S® ^ ^ ^ _ so ti * ponaredba nemških časno i-delanih na BodMio metlico < etru ■jtp Dela na povečanju objekta ter predilnice ^ ^ lih iz Gorice dobro n°fre^tx'. Predilnica, ki jc najucc^ , modelncjša v Italiji ob^i^ f vreten. Nekaj najnodJ jev, angleških (55 str0^.-ei0 nje) in nemških bo Ičta. Tvornica ima noMj!'.^ jtiJ’ si znova nekdanja It reč balkanska in leuanh^^p viru obmejnega prori^^jjjo nijo bo izvozila za lir preje letno Iz TlS*1 J IZ GOSPODARSKIH b f 53. številka aGospod^ ^ naša izpod peresa dr. 'Ar/tr, ni članek «Močno raz1' valuU, ki pregledno ^ fr položaj po razvredno’ ^4 ta o raznih državah fc ki jih je pričakovati Mih., sp bodo pri tej dirki pravi, hoteč nekako al ftAž, raziti posledice. O. (C «-svoje tifise z zagr«bs , jinn sejma,- B. Z. je P^L^i o gospodarski probU ^ K ve Kitajske, ing. M. P- p P, nava v prijetni in ‘:C nov proizvod trža nafte «Aquila», nanm'-^p visokim oktanskim H11' tfj Uredništvo je Prinesl~e Čila bivše tržaške rnes ctta oivse trzasne ^ ru glavne podatke o ob*1'*5 Jtrg c ah tržaške občine. nadaljuje — od — sl’°^WJt ski izpreliod v prete'^ tj ter piše o «naših (isk^a ftSfi stu in na Primorske**1 • .;n , Združenja, številne vf ni pregled izpolnjMe* vsebino. ti*j i • list9 Sveopči privredni “. Jja d 71n.nrphii (meSCČ^O , <1 ja v Zagrebu (meso ji 6-7 'številki Pri1teL ^ gradivo: zunanja trg1 tor naše ekonomske „ jtr Trgovinski Vovor ui ti tične vesti prinaša l’ 1 je i Jugoslavije. oi u Sloveniji. 7n/or»rm -Rt f Ji spodarska zakonodn'a melioraciji PelagonW |c» široka do 20 feilon**^^{1^ P V Novi Gradiški je zdaj štab graditve ceste «Bratstvo in enotnost«, kjer smo se predstavili in bili kot povsod bratsko sprejeti. Pogovorili smo se o naši nadaljnji poti in napravili načrt za obhod dveh ali treh sekcij, kar znaša približno 40 do 60 km poti. Večerjo in prenočišče smo dobili v štabu, kjer je bila zvečer na dvorišču filmska predstava. Pomešali smo se med gledalce, mladinke in mladince iz bližnjih brigad, in se z njimi vred zabavali nad nekaterimi krajšimi humorističnimi in kulturnimi sovjetskimi filmi. Tako nas je zopet zajelo taboriško življenje. Naslednje jutro smo odpotovali v Dragalič, kjer smo v štabu dobili potrebna dovoljenja za obhod brigad, ki delajo na avtomobilski cesti in na njenem na- Reportaža o graditvi Novega Beograda in Dr. V. BARTOL avtomobilske ceste ,,Bratstva in enotnosti" Srečanje k brigado »Branko Babič" od 6 do 60 kilometrov - . Prilepa do grške ddl)^1 1! drobne vesti ter ^ članka o preorientacu g Slovenili. m / C 5 itd.. Spoznaval sem . (NLjtlJl riškega duha v br>0^ lfl ^ ^ s (ILUSTRIRA AKADEMSKA SLIKARKA C1TA POTOKARJEVA) sipu. Ze tu so nam povedali, da se bomo srečali na naši poti tudi z inozemskimi brigadami, s holandsko,, belgijsko, angleško, da pa sta žal francoska in vestfalska že odpotovali. Ko so slišali, da sem iz Trsta, so mi povedali, da bom v osmi sekciji v taborišču št. 2 naletel na svoje rojake s STO-ja, namreč na brigado uBranko Babič«. Vsi veseli smo se zavihteli na kamion, ki nas je potegnil do sosednje vasice Medari. Od tu smo l?^rv£ BRIGADA NA DELU. 2 oprtanimi nahrbtniki in s Ci-tinim risarskim orodjem odkorakali proti nasipu avtomobilske ceste v spremstvu malega kurirčka, ki nam je kazal pot. Avgustovsko sonce je vroče pripekalo, žejo smo si sproti gasili s črnimi robidnicami, ki so rasle ob poti, in sem pa tja zapeli udarno partizansko pesem, da smo krepkeje vzeti pot pod noge. Kmalu smo zagledali kakega pol metra visok nasip, ki je bil sem pa tja tudi višji in ki je meril, ko sem ga prekoračil v širino, 18 korakov. V majhni oddaljenosti od nasipa so bili izkopani jarki in po meter ali več globoke jame, iz katerih so nanosili prst na nasip. Ta del ceste še ni bil betoniran. Toda koliko truda in potu je bilo potrebno, preden so bili izkopani ti tisoči in tisoči kubikov zemlje! Nasip je bil tod dovršen in je čakal samo še na polaganje betonskih plošč. Mladinske brigade so tu opravile svoje delo in zato jih nismo več videli. Kaki dve uri smo korakali ob nasipu, dokler se nam ni na levo od njega sredi travnikov in zamočvirjenih slavonskih tal zasvetilo naproti taborišče mladinskih bri- gad, z apnom prepleskane barake, ki so v spredaj odprtem pra-vokotu obdajale obsežno dvorišče. Nad barakami je plapolalo na visokih drogih troje zastav, med njimi rdeča tržaška z belo helebardo. In glej, že je oživel tudi nasip. Kakor daleč je segalo oko, so nam sijale naproti pisane rute, rdeče, plave in vseh mogočih barv, modre obleke in čepice brigadnikov, živo barvana krila mladink, krampi m lopate so se dvigali iznad jam in iznad nasipa, do pasu goli mladinci so tekali s polnimi samokolnicami čez mostiče, postavljene iz desk preko jam; brigadne in sekcijskc zastavice, nasajene vrh nasipa, so plapolale v rahlem vetrčku, buldožerji in traktorji so vlačil i za seboj jeklene ježe, ki so ravnali površino nasipa. Vriskanje in petje nam je prihajalo na uho, slišali so se vzpodbujajoči vzkliki, smeh in glasna govorica. Bil je prizor veselja v delu, živ izraz ustvarjalnega ognja življenjske radosti in sile, kakršnega smo srečavali na naši poti tudi vse naslednje dni. MED BRIGADAMI Zavili smo proti taborišču, stražar je p oklical dežurnega in ta komandanta. Predstavili smo se in že je bil med nami delegat tržaške brigade, znanec z našega ozemlja. Drug drugega sva se razveselila. Povedal nas je vse tri v svoj štab, kjer smo ostali kot gostje vse do našega odhoda čez dva dni. Na drugem mestu (v »Ljudskem tedniku« od 15. septembra), sem popisal srečanje z našimi brigadniki, tekmovanje njihovih petork in zavidljive uspehe, ki sta jih petorki dosegli. Takoj, ko smo odložili nahrbtnike, smo pohiteli na nasip, da vidimo še zaključek znamenitega tekmovanja. Naš i mladinci iz cone A in B, Slovenci, Italijani ir. Hrvatje, združeni v brigadi «Branko Babič«, so se krasno obnesli Z velikim zanimanjem sem listal po njihovem brigadnem dnevniku. Iz njega sem spoznal začetne težave, ko so delali, še ne utrjeni, pod normo, nastop malodušja in domotožja nekaterih mladincev pov vplivom «paničarskegas člana, čital sem o dvigu samozavesti ob prvem prekoračenju norme, o kulturnem in fizkultur-nem izgrajevanju, o doseženih priznanjih, o gostoljubnosti bližnjih brigad, kjer so bili naši mladinci in naše mladinke v gosteh itd riškega - - , čo se zavest skupn «« vornosli, ki PostonZaoCaf( °dPočivalt. je P” ,j*y gapurjtt tu drUj}g„t šfjl p staniščih, o PtS nartJ* jj ■ i stran oceanov j Itl j« ^ dal sem mu. de * gel1'' svet ob en(W ujjr verza. • einsKr«5