p z- d * g
Obnovi1'
**?$*
s-si^
13) - Trst -18. januarja 1963	30 lir
Spedii. In abb. poet. - Gruppo I
DELO
glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino
Maš uvodnik
Nedvomno, da je KRI v dvainštiridesetih letih svojega življenja prehodila pomembno pot v tem zgodovinskem obdobju. Njena vztrajna in neprekinjena dejavnost v dolgoletnem boju proti fašističnemu trinoštvu, njena vzpodbujevalna vloga za ustanovitev enotnega protifašističnega gibanja v vsej
Poleg programske resolucije za slovensko narodno manjšino je KRI na svojem X. kongresu potrdila obveznost, da se še	nadalje bori za dejansko	enakost
vseh manjšin. Kot ob svoji ustanovitvi tako tudi danes KRI razvija dosledno borbo za razvoj našega naroda in zvesta svojim
MARIJA BERNETIČ
državi, iz katerega je vzniklo odporniško gibanje, ki je premagalo fašizem, dokazuje njeno čvrstost, silo razvoja in dejavnosti ter politične sposobnosti. Tudi v povojni dobi je KRI imela važno vlogo v boju za uveljavitev zahtev delovnih množic ter za uresničitev določil republiške ustave, za demokratizacijo gospodarskih, političnih, socialnih in kulturnih ustanov.
Ob 42. obletnici ustanovitve KRI ni moč Prezreti velikega razvoja in doprinosa, ki 9a je dala Partija v boju za demokratične pravice. Boj za pravice delovnega ljudstva je okrepil Partijo kot nam potrjuje tudi X. kongres, ki je po živahnih in globokih razpravah zavzel jasna politična stališča glede perspektiv notranjega političnega razvoja ter osvetlil važna vprašanja mednarodnih odnosov delavskega in demokratičnega gibanja. Radi tega Partija uživa velik ugled in priznanje.
Razprave in sklepi X. kongresa potrjujejo napredovanje Partije; radi tega je 'mel ta kongres širok in pozitiven odmev. Smernice tega kongresa pa nalagajo nove naloge komunistom v sedanjih pogojih za razvoj vsega boja in da se z vnemo lotijo tudi vseh bodočih političnih volilnih 'n množičnih bitk. Partija je zadolžena, da pravilno izkoristi vse obstoječe mož-n°sti in da v najkrajšen času seznani vse svoje člane in tudi široke delovne množice vseh slojev in vseh političnih nazo-rov s sklepi X. kongresa.
Ko se pred ves svet postavlja alternativa mirne koeksistence ali pogubonosne vojne in uničenja človeštva, se komunisti v prvi vrsti zavzemamo za ohranitev mi-ru- Mir bo ohranjen s širokim gibanjem in s skupnim bojem vseh delovnih ljudi. Zato moramo terjati, naj Italija pri reševanju mednarodnih vprašanj izvaja miroljubno politiko do vseh držav.
Glede notranjega razvoja KPI vzpodbuja enotne množične borbe, ki naj prisi-i'jo državno vodstvo, da uresniči ustavna določila in rešitve osnovnih problemov kot s° odobritev deželnih zakonov, rešitev Problema delavcev in kmečkega vprašaja ter vrednotenje demokratičnih načel. ^ to borbo KPI vključuje tudi boj za dejansko enakopravnost narodnih manjšin, ^ar je posebno važno za nas Slovence, 'n obvezuje vse komuniste, naj izvajajo Programsko resolucijo za slovensko na-r°dno skupnost, zato da se z enotnim bo-iem doseže odprava diskriminacij, ki deli Slovence naše dežele na tri kategorije. pfoti tej krivici se bodo komunisti odločno Zavzeli skupno z vsem demokratičnem gibalni naše dežele, zato da se prizna vsem Slovencem, ki živijo v mejah Italije, enake Pravice, da se tako zagotovi slovenski ^upnosti obstoj in nadaljnji razvoj na v§eh področjih javnega, političnega, gozdarskega, socialnega in kulturnega živ* *i6nja. Toda edina pot, ki vodi k rešitvi na$ih problemov je enoten nastop med
Slo
'Venci ter med slovenskimi In italijanski-demokratčnimi množicami. .
načelom daje jamstvo našemu ljudstvu za njegovo bodočnost.
Izkušnje vlade levega centra niso prinesle pričakovanih rezultatov. Izkazalo se je, da levi center ni izpolnjeval prevzetih obveznosti in ne uresničil demokratičnih načel, temveč se je omejeval na rešitve, ki niso zadostile pričakovanjem delovnih ljudi, to pa zato, ker je politika levega centra podlegla pritisku desnice Krščanske demokracije, ki ščiti koristi monopolističnih skupin.
Ob teh izkušnjah politike levega centra je KPI glede perspektive notranjega razvoja zavzela stališče spodbujanja množičnih nastopov v prepričanju, da bo edino široka enotnost gibanja vseh demokratičnih sil privedla do bistvenega preokreta na levo-. Tudi v tem pogledu dogodki potr-
jujejo, da koncepcije KPI ustrezajo danSš-njim pogojem, ker dajejo delavskemu gibanju možnosti uresničitve njegovih teženj in zahtev. Zato KPI vidi izhod iz današnjega položaja v mobilizaciji naprednih sil v borbi za zagotovitev ekonomske in socialne vsebine demokratičnih u-stanov, vzporedno z okrepitvijo soodlo-č nja delavskega razreda in delovnih slojev v gospodarstvu, ker je v tem zapo-paden bistveni napredek za splošno demokratizacijo celotne družbe. Na ta način naj se vzporedno razvija boj proti oblasti velikega kapitala in za omejitev vpliva monopolističnih skupin. To je najučinkovitejša pot za napredovanje demokratičnih sil v novo, socialistično družbo, in stališča, ki jih KPI zavzema v današnjih pogojih 'o uresničljiva*
Naj bi 42. obletnica ustanovitve KPI pomenila nov zalet vsemu demokratičnemu gibanju za uresničitev visokih idealov pravic, demokracije in svobodril
KP je napredovala, povedale svoj vpliv med množicami, ker je vedno vodila dosledno politiko v korist izkoriščanih in zatiranih, četudi nas Še čakajo težave, so vendar obzorja naših idealov bližja in dosegljiva. Zato pa še bolj učvrstimo naše vrste in s tem tudi boj za mir, za resnični preokret na levo, za socializem!
Kaj se skriva za pisanjem lista ,, Vita Nuova"?
Ce nekdo skozi okno zlije na ulico golido greznice, stori to običajno, ko ga nihče ne vidi, ker pač gre za nedostojno, sramotno in obsodbe vredno dejanje. Tako bi, postavimo, tudi podpisnik članka «Il teatro sloveno» v Številki «Vita nuova» z dne 5. t.m. storil bolj pametno, da pod sestavek ni postavil svojega imena. Zakaj, tudi v tem primeru je Slo za golido greznice, ki jo je on z določenim namenom hotel zliti na dobro ime in ugled Slovenskega gledališča.
Ker tako ni ravnal, se nam vsiljuje vpraSanje, ali ni morda povsem neoh-čuteljiv za to, čemur pravimo občutek sramu, ki je tesno povezan z občutkom odgovornosti. Pri njem ni opaziti ne tega, ne onega. Toda njuna odsotnost običajno predstavlja značilnost ljudi s posebno trdo kolo in skraj. no omejenim duhovnim obzorjem, da o kaki čustveni kulturi sploh ne govorimo.
Torej, podpisnik omenjenega članka je dvignil svoj prst in pokazal na Slovensko gledališče kot pravcato Sodomo in Gomoro, leglo pregreSne vzgoje in komunizma, kot sredstvo razpihovanja slovenskega Šovinizma ter protiitalijanskega sovraStva ipd. Zapovrstjo je naStel vsa odrska dela, ki jih je ta slovenska kulturna ustanova v I. 1961 baje v prav takSnem svojstvu prikazala slovenskemu občinstvu mesta in okolice, hkrati pa opozorit ljudi na nemoralno vsebino teh del ter jih posvaril pred njihovim kvarnim vplivom in posledicami.
Toda, za vse to, kar je povedal, so potrebna otipljivejSa dejstva, stvarnej-Si dokazi, kot pa ga predstavlja arogantna prevzetnost podpisnika, da bi mu vsakdo moral vse to enostavno verjeti samo zaradi tega, ker je bil to izrekel on, glasnik nezmotljivega lista «Vita nuova».
Resda je nekje v temeljih katoliške cerkve zapisano pravilo, da za dokazi ne gre stikati, ker pač vera v takem primeru ne bi bila več vera. Toda, prejkone, takšnega svojega načela, ki ga kot pravoveren katoličan lahko o-sebno izvaja — če želi — na področju obravnavanja, recimo, spoznavno-jilo-zofskih vprašanj, pa — upajmo — ne bo hotel prenašati tudi na primere vsakodnevne prakse. V praktičnem živ-
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo oooouooooooooooooooooooooooo
Pred vsedržavnim kongresom Gibanja za mir
Učvrstimo borbo za mir
miroljubno sožitje in razorožitev
Od 25. do 27 januarja bo v Livornu vsedržavni kongres Italijanskega odbora Svetovnega gibanja za mir. Kongres bo mogočna manifestacija za mir in bo izrazil hotenja in stremljenja širokih ljudskih množic po miru in miroljubnem sožitju v svetu, obenem pa se bodo tudi na tem kongresu pretresla in poglobila številna vprašanja borbe za dosego tega cilja, kakor tudi za spremembo italijanske zunanje politike.
Italija je danes povezana z raznimi zahodnoevropskimi in neevropskimi državami preko raznih vojaških skupnosti. Akcija, ki jo namerava izvesti gibanje za mir v Italiji si danes ne postavlja za cilj zi užiti tradicionalno sodelovanje in alianse, kajti to bi bilo v sedanjem trenutku nestvarno, pač pa namerava izvesti akcijo — in v tem smislu se že giblje — za sprostitev Italije pri raznih obveznostih. Sedanje obveznosti bi utegnile postaviti državo v zelo resno nevarnost. Da pa take nevarnosti obstajajo, nam je priča nedavna karibska kriza, ki je postavila ves svet na skrajni rob prepada.
Na temelju vojaških sporazumov, ki jih je italijanska vlada sklenila z raznimi vojaškimi bloki, obstajajo danes tudi na italijanskem o-zemlju razna raketna oporišča. Eno
izmed oporišč se nahaja tudi v naši neposredni bližini v Furlaniji.
Ali moramo biti gotovi, da bi v morebitnem svetovnem spopadu ta oporišča ostala neaktivna? Toda če bi do spopada prišlo in če bi tudi omenjena raketna oporišča začela delovati? Mar ne hi prav la oporišča lahko povzročila dobesedno u-pepeljitev naše dežele?
To so resni problemi, katere je treba z vso resnostjo proučiti.
Zato obstoja danes v Italiji velika potreba po učinkovitem, širokem gibanju za mir, po močni, odločni akciji za spremenitev zunanje politike vlade, katero morajo miroljubne sile prisiliti k samostojnem stališču v pogledu raznih mednarodnih vprašanj. Tako pot so znale najti že druge, celo kulturno zelo zaostale države, ki so šele pred nedavnim dosegle svojo neodvisnost, in ki so zato še dokaj politično in organizacijsko šibke. Zakaj ne bi mogla Italija izbrati take samostojne poti? !
Kongres gibanja za mir ima torej pred seboj važno in odgovorno nalogo: poiskati mora vse mogoče načine, da se v deželi razvije močna akcija, ki naj bi združila čimširše množice delavcev z intelektualnimi sloji v enem samem stremljenju t.j. po ohranitvi miru in odstranitvi vojne nevarnosti
V	tem oziru se že razvija predkongresna diskusija, kjer prihaja vedno bolj do izraza potreba, naj se gibanje za mir utrdi z uresničenjem skupnega gibanja za mir, ki naj bi združilo obstoječe miroljubne organizacije v vsej Italiji, od Italijanskega odbora za mir, ki ga vodi tovariš Velio Spano, do Gibanja proti nasilju, ki ga vodi krščanski demokrat dr. Capitini, do enotnih delavskih konzuli za mir, ki so nastale v mnogih tovarnah in na mnogih deloviščih na pobudo sindikalnih organizacij itd.
V	tej zvezi že obstoja vsedržavna konzul ta za mir, nastale so tudi razne pokrajinske in občinske kon-zulte v številnih deželah v Italiji, ne da bi posamezna gibanja, ki jih tvorijo, zvodenela.
Prav gotovo je torej naloga komunistov še enkrat važna : poleg samostojnega partijskega delovanja na področju obrambe miru in borbe za miroljubno sožitje moramo obenem podpreti enotno gibanje za mir in prispevati za njegovo organizacijsko utrditev ter za njegovo močno prisotnost v življenju dežele. Preko tega gibanja bomo uspeli povezati naše delovanje z delovanjem ostalih miroljubnih sil v deželi. Le tu je pogoj za dosego cilja, po katerem stremimo.
TOGLIATTI odgovarja listu «Gtnmingibao»
Berite izvleček odgovora, ki ga objavljamo na 3. in 4. strani.
KONGRES Enotne socialistične partije Nemške demokratične republike, ki se vrši v Berlinu ima velik mednarodni pomen. Moskovska «Pravda» je imenovala ta kongres neke vrste mednarodni forum komunistov, ker so na njem prisotne delegacije 70 komunističnih partij. Glavno kongresno poročilo je podal tov. Ulbricht. V njem je v celoti podprl stališča KPSZ tako glede mednarodnih problemov med katere spada tudi problem Berlina in Nemčije sploh in mirnega sožitja v svetu kakor tudi ideološkega spora z albanskimi voditelji in tistimi, ki jih podpirajo. (O kongresu in sklepih, ki bodo na njem sprejeti, bomo obširneje pisali prihodnjič).
Ijenju pa so za vsako trditev potrebni dokazi.
Torej, kje so dokazi za to, kar je bil izrekel na račun slovenskega gledališča in njegovega repertoarja za I. 1961? Dokazov, seveda, ni!
Toda iz trte izvijati, torej lagati, pa ni najbolj katoliška čednost, pač pa je, obratno, v hudem nasprotju z eno temeljnih božjih zapovedi. To bi moral tudi gospod Lucio Sinceri, bržkone vnet in aktiven katoliški vernik, vedeti. Ali je, morda, obenem tudi častilec tistega pravila znanega italijanskega politika, po katerem namen posvečuje sredstva, pa zaradi tega se tudi làiì ni moč vedno odpovedati, postavimo, ko gre za to, da se oblati neka ustanova, ker je slovenska, torej nevarna, in ker si je nekdo vtepel v glavo, da je orodje pravcate komunistične zarote proti morali ipd?
Kar pa je «Vita nuova» predvsem hotela doseči z objavljenim člankom, je najbolj razvidno iz njegovega uvoda in zaključka, namreč tam, kjer se omenja Avditorij, v kolikor je ta že bil, oziroma še utegne biti na razpolago Slovenskemu gledališču, in kjer, se nadalje pozivajo pripadniki slovenske manjšine, ki niso komunisti, naj ne obiskujejo predstav, ki jih to prireja,
Namen je, seveda, popolnoma jasen: ne samo oblatiti, ponižati in kompromitirati edino tovrstno kulturno ustanovo, ki jo slovenska manjšina v Italiji ima na razpolago; ne samo preprečiti, da hi se s svojimi kvalitetnimi umetniškimi nastopi čedalje bolj uveljavljalo in opravljalo svojo narod-novzgojno in splošnočloveško nalogo med slovenskim življem, kakor tudi dvigovalo ugled slovenske kulture med italijansko javnostjo; in tudi ne samo preprečiti — kar je gotovo eden najbolj neposrednih namenov, razvidnih iz članka — da bi Slovensko gledališče kot najeminentnejša slovenska kulturna ustanova na tem ozemlju še ea-stopala v Avditoriju ! To predvsem, poleg tega pa skušati na kulturnem področju razcepiti pripadnike slovenske manjšine na dve nasprotni si skupini, s čemer bi bil — posebno glede na našo številčno neznatnost — zelo nevarno ogrožen ne samo naš kulturni razvoj, temveč celo obstoj na tem področju.
Torej, kot je razvidno iz vsega, se naši ljudje nimajo bati komunistov, ker so se ti vedno iskreno borili za resnično in popolno enakopravnost slovenske manjšine, kakor tudi za njen enoten in nemoten kulturni razvoj; pač pa si morajo biti na jasnem, da so njihovi pravi in najbolj strupeni sovražniki med tistimi, ki običajno venomer imajo «besedo gospodovo» na jeziku, v srcu pa skrivajo in v svojih dejanjih kažejo najbolj stepo sovraštvo do vsega, kar je slovensko, kar je demokratično in napredno, kar je pošteno in pravično. V brk vsem načelom krščanske ljubezni!
d.... an
iNDON-DUBLIN-AMJTERDAM-BRUSSELJ-STOCKHOLM-OSLO-HEISINKI-BERN-BUDAPEST-BUKAREST-SOFIJA-ATENE-TIRANA-ANKARA-BEJRUT-DAMASK-TEHERAN-NOVI CELHI-PEKING-BANGKOK-TOKYO-SEUL-KAIRO-TUNIS-MADRID-NEW YORK-TORONTO-MEfNAO-HAVAMA-BRAZILIJA-BUENOS AIRES-RIM-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WAR'.
■»M-BEOGRAD-MOSKVA-PRAGA-WARSZAVA
A
■
?
POLITIKA
ZAHODNOBERLINSKI listi so objavili vest, da je Hru-ščov poslal pismo zahodno-nemškemu kanclerju Adenauerju. Vsebino pismo so prikazovali kot «napad na ubogega starega nemškega državnika». Seveda omenjeni tisk ni objavil vsebine zadevnega pisma.
Nešteti bravci so stikali za tem pismom in se želeli prepričati, ali res vsebuje omenjene «napade na starega nemškega državnika». Tisti, ki so lahko prebrali vsebino pisma večinoma dajejo prav Hruščcvu, ko pravi, da politika, ki jo vodi Adenauer povzroča mednarodno politično napetost in zavira sklenitev mirovne pogodbe z Nemčijo ter normalizacijo položaja v zahodnem Berlinu. Zato se strinjajo tudi s predlogom, naj bi v zahodnem Berlinu zamenjali zastavo NATO z zastavo OZN.
S tem predlogom pa se ne strinja zahodnoberlinski senat. Zahodnoberlinski župan Brandt je med drugim trdil, da v zahodnem Berlinu ne plapola zastava NATO in da se sleherni človek lahko prepriča, da tam plapolajo le zastave zahodnih velesil.
Toda, ali ni smešna trditev Brandta? Mar ni celo vrabcem na strehi znano, da so ZDA, Anglija in Francija članice Atlantskega pakta in da so njihove zasedbene čete v zahodnem Berlinu v sklopu NATO?
o
z
z
»
M
5
Z
O
0 Z
Ò
1
z
>
r
0 >
2
1
m
C
0 n
1 O
P
O
p
5
E
ž
m
XI
Z
C
O
>
m
m
C
x
>
g
vi
O
>
>
H
5
>
z
j»
>
z
x
>
> Z
n x
o
ji
0 x
P
c r x >
1 p
I
s >
0
P
Z
1 ■< o
p
m ’ O z
P $
x
P
X
5 < > z >
> N
> ■
m
0 >
1
v
»
I
■ m
O 8
»
5
|
►?vd-NNoaNii*aevAvzsavM-vovtiti-vAXff
AMERIŠKA VLADA GROZI državam, katerih ladje prevažajo blago za Kubo, da jim bo ukinila pomoč. Kot je znano so med državami, ki vzdržujejo intenzivne zveze s Kubo, tudi članice NATO : Angleški!, Grčija in Norveška.
*
ŠE ENA GROŽNJA IZ ZDA. Ameriški minister za kmetijstvo je izjavil, da ZDA ne bodo izpolnile obveznosti, da «zagotove varnost Zahodne Evrope», če bo Evropska gospodarska skupnost omejila uvoz ameriških kmetijskih presežkov. To je novo opozorilo zahodnoevropskemu tržišču,ki je sklenilo, da samo krije potrebe po kmetijskih pridelkih.
Vrednost izvoza ameriških kmetijskih presežkov, ki so jih lani prodali na področjih zahodnoevropskega tržišča, je dosegla več kot 1,1 milijarde dolarjev.
52 MILIJARD DOLARJEV bo znašal letošnji vojaški proračun Združenih držav Amerike. To bo rekorden proračun.
To je še en dokaz kakšna je «miroljubna politika» ZDA, ki jo nekateri krogi toliko opevajo.
2 • DELO
Spoznavajmo sklepe X. kongresa K P!	2.
Enotnost delavskega razreda je pogoj za uspeh v vseh bojih
V zadnjih dneh smo bili priča naj novejšemu razvoju vprašanja levega centra v Italiji. Dogodki so znani : Krščanska demokracija je s svojo taktiko prisilila na kolena svoje zaveznike : republikance, socialdemokrate in — kar je najhuje — Italijansko socialistično stranko. Postavila jim je izbiro : ali kloniti pred njeno voljo, da se izglasovanje zakonov o ustanovitvi avtonomnih dežel ter sklepanje o vprašanju upravnega sveta ENEL ( nacionalizirane električne industrije) preloži na prihodnjo zakonodajno dobo, ali odpreti vladno krizo. Omenjene stranke so sprejele prvo režitev ; toda s tem se je jasno izkazala šibka plat poskusa levega centra in njegovo, sicer počasno toda neizogibno propadanje.
Kot znano, komunisti nismo nasprotovali levemu cen u ; smatrali smo umestno, da je pravi preokret na levo neizbežen del specifične poti v socializem in da levi center lahko predstavlja prvi korak v tej smeri.
Vendar smo že od vsega začetka opozarjali tovariše socialiste, naj bodo previdni. Spodbujali smo jih, naj spregovore jasno besedo o svojih namenih ter podčrtavali, da je v prizadevanju za uresničenje pre-okreta na levo potrebna enotnost delavskega razreda ter odločna borba proti monopolom. In brez komunistov ni e-notnosti delavskega razreda.
X. kongres K Pl je v tej zvezi spregovoril ' svojo ugledno besedo, izvedel globoko analizo o tem vprašanju, ter izdelal smernice za njegovo rešitev.
Kongres je poudaril potrebo, da se izpelje borba proti usmeritvi Krščanske demokracije, ki ščiti velike monopole, proti poskusom, da se zdrobi enotnost delavskega razreda v Italiji in da se pobije njena tendenca po odstranitvi nekaterih postranskih napak ter po dejanski ohranitvi dosedanjega stanja.
Kongres je opozoril Italijansko socialistično stranko, da je napačno njeno stališče o razbitju dosedanjih zavezništev s KPI tudi v upravnih svetih krajevnega značaja.
In tu ne gre samo za vprašanje skupne akcije dveh strank levice, marveč za nekaj važnejšega, to je za skupni nastop delavskih množic demokratičnih, levičarskih sil, ki stoje okrog teh dveh strank in katerih pogumen ter enoten nastop utegne močno vplivati na življenje države.
Že v minulih časih se je izkazalo, kako so bile učinkovite skupne akcije in borbe, zlasti na sindikalnem področju. Te akcije in borbe so omogočile pomembne uspehe kovinarskih in pristaniških delavcev, kmečkih množic in delavcev drugih kategorij. Isto potrjujejo tudi uspehi, ki so bili doseženi na šolskem področju, na področjih kulture in znanosti itd.
Z odločno in enotno borbo antifašističnega, demokratičnega ljudstva je bil zadan močan udarec tudi neofašističnemu revanšizmu julija 1960.
Takih primerov je mnogo tudi v naši deželi, kjer so se izvedle in so še v teku važne borbe. Ravno te dni se kovinarski delavci bijejo za dosego nove delovne pogodbe.
Izbojevali smo tudi ustanovitev avtonomne dežele Furlanija - Julijska krajina. Dasira-vno zakon o deželi ne odgovarja popolnoma zahtevam in težnjam tukajšnjega prebivalstva, predstavlja važen korak naprej na poti k uresničevanju določil republiške ustave. Ta zakon mora sedaj dokončno odobriti senat, nakar bo stopil v veljavo. Naša borba za deželno avtonomijo pa še ni zaključena. Na dnevnem redu so borbe za gospodarski razvoj, kar je zlasti za Trst izrednega pomena, če upoštevamo, da mesto postopoma gospodarsko hira, do-čim je bilo v preteklosti važno, trgovsko središče. Prav v zadnjih časih grozijo ponovna povišanja cen raznih predmetov
široke potrošnje. Tudi borba proti navijanju cen zahteva enoten nastop delavskih strank.
Kar se pa tiče vprašanja narodnih pravic Slovencev in razvoja naše narodne manjšine v deželi, je enotna borba tako neizbežna, kot je neizbežna noč, ki sledi dnevu.
Vprašanje enotnosti je torej objektivna potreba sedanjega političnega položaja v deželi. Negativen odgovor na to potrebo, kot ga daje desnica PSI, ne more pomeniti drugega kot to, da se ta stranka ne namerava lotiti tega vprašanja kar tudi levica te stranke dokazuje.
Sedanje stanje v deželi in zavest večine delavstva v Italiji, zahtevata odgovarjajoče odnose med strankama delavskega razreda. Pozabljati na to resnico ali jo prezirati, pomeni, ne zavedati se stvarnosti sedanjih družbenih odnosov.
Zato se morajo komunisti potruditi za večje spoznavanje napotil X. kongresa in jih ne le objasnjevati, temveč jih uresničevati z vsakodnevno akcijo in čim večjo mobilizacijo, zavedajoč se, da sedanji položaj terja od komunistov več napora kot nikoli prej.
JELKA GERBEC
--------------18.-1-1963
PISANI SVET
Konec zadnjega obdobja karibske krize
SOVJETSKA ZVEZA in ZDA sla predlagali, naj Varnostni svet OZN izloči iz dnevnega reda problem karibske krize. Tako se je končalo zadnje obdobje akcij , ki so potekale na sedežu OZN.
V	dokumentu, ki sta ga podpisala predstavnika Sovjetske zveze in ZDA in ki je bil izročen generalnemu tajniku OZN je med drugim poudarjeno, da se je svet izognil vojni katastrofi ter izraženo upanje, da bo prišlo do popuščanja napetosti tudi pri drugih vprašanjih.
To je še en dokaz, kako pravilna je politika Sovjetske zveze. Ta je obvarovala svet pred skrajno grozečo atomsko katastrofo ter istočasno rešila neodvisnost Kube.
Partizan-invalid doktoriral na Sorboni
V	centru za rehabilitacijo vojnih invalidov v Beogradu vedo povedati o izrednih primerih nekdanjih borcev, sedanjih invalidov, ki so se usposobili za najrazličnejše službe. O nekaterih so pisali tudi svetovni časopisi.Eden teh primerov je Aleksander Nikolič, partizanski borec. Med vojno je izgubil obe stopali. Po vojni so ga poslali na zdravljenje v Pariz, kjer je ležal mesece in mesece in po številnih operacijah dobil proteze. Čeprav tako rekoč negiben, je končal študij prava in dosegel celo doktorat na Sorbonni, eni najslavnejših univerz na svetu.
Pomenek o šolskih problemih
Kdaj bodo v celoti uresničena
določila zakona za slovensko šolo?
4.
Velikim narodom nihče ne oporeka upravičenosti, da obstojajo, se razvijajo in živijo tvorno. Drugače se godi malim narodom, dokler ne dosežejo svoje osvoboditve. Dovolj je, če pomislimo na zgodovino slovenskega naroda. Še drugačen pa je položaj — položaj Slovencev v Italiji. Nihče ne more zanikati realnosti slovenske narodne manjšine in manjšinskih problemov. Nc-glede na to, kaj pomeni beseda «manjšina» in' kako bi moralo biti že po določbah o pravicah človeka ustreženo zahtevam in potrebam manjšin, bi lahko sleherni Slovenec, ki živi v naši deželi, odgovoril, da kaže, da predstavljamo Slovenci v Italiji «nevarnost za kulturni in splošni razvoj republike». Kako naj si drugače tolmačimo zadržanje vseh dosedanjih italijanskih vlad, ki so se trudile le, da bi zavlačevale tudi pravično rešitev vprašanja šolstva.
Pred poldrugim letom je bila s petnajstletno zamudo uzakonjena slovenska šola na Tržaškem in Goriškem. (Drugim narodnim manjšinam, ki živijo v okviru italijanske republike, je vlada še pred podpisom mirovne pogodbe in sprejemom demokratične republiške ustave, začela urejati njihovo šolstvo). Do zakona za slovensko šolo — če-
ravno pomanjkljivega in ne-ustrezajočega dejanskemu položaju in realnim potrebam slovenske narodne manjšine v Italiji — je prišlo predvsem po zaslugi prizadevanja naprednih sil, enotnega nastopa vse slovenske skupnosti, ki prebiva v mejah Italije in podpore italijanskega demokratičnega gibanja. Neizpodbitno dejstvo je, da je vlada predložila predlog za uzakonitev slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, šele ko je bila k temu prisiljena in da je do tega prišlo potem, ko so komunisti in socialisti že predložili svoje načrte in ko so poslanci KPI večkrat urgirali uzakonitev. Pripomniti moramo še, da so komunisti in socialisti zahtevali ustanovitev slovenskih šol v vseh krajih, kjer prebiva slovenska skupnost, torej tudi v Slovenski Benečiji, česar pa vladni predlog in tudi obstoječi zakon nista upoštevala. Prav zato smemo z vso upravičenostjo trditi, da je obstoječi zakon pomanjkljiv in da ne u-pošteva dejanske stvarnosti. Tudi s tem zakonom je vlada še enkrat konkretno dokazala, da deli slovensko narodno manjšino v Italiji v tri kategorije, odnosno, da Slovencem v Benečiji odreka najosnovnejše narodnostne pravice.
O vsem tem, torej tudi o pomanjkljivostih zakona za slovenske šole je bilo že mno-
go napisanega in namen tega sestavka ni bil, da razpravljamo o teh vprašanjih — h katerim pa se bomo še povrnili, saj krivica stvarno obstaja. Naš namen je bil, da podčrtamo neko drugo dejstvo, ki izhaja iz naše uvodne trditve in to je, da je tudi po uzakonitvi slovenske šole na Tržaškem in Goriškem o-stal položaj slovenskega šolstva v bistvu nespremenjen. V podkrepitev te trditve zadostujejo že naslednje ugotovitve :
Do danes še niso bili objavljeni oraginiki za posamezne šole, in ne razpisani natečaji za stalna mesta, kar je pogoj za naravni razvoj šolstva.
Prav tako niso bili do danes razpisani natečaji za učbenike, ki še manjkajo.
Kdaj bo pristojna oblast razpisala te natečaje?
Da je to nujno, kaže tudi dejstvo, da je ob začetku šolskega leta učiteljstvo začelo poučevati brez računice za drugi razred, čitanke za tretji razred, italijanske vadnice za drugi in tretji razred. Minilo je prvo trimesečje in pomožnih učnih knjih še ni...
Tudi na srednjih šolah je enak položaj. Nekatere učne knjige so pošle in ne kaže, da pristojne oblasti mislijo poskrbeti za ponatis.
Do kdaj bo obstajalo tako stanje...?
h
r
I
«
s
P
r
n
h
k
ti
n
v
r;
Sl
k
ri
d
k
h
n
Me
«!
Sl
b<
L
ta
h
pt
z<
zi
lil
lii
Ob
VIe
le
kai
Pa
Pa
vo
P.i>
op
sci
vi
Se
ko
Pa
Pil
Vo
Pe
rO(
'hi
ski
ole
ča
Pai
18.-1-1963 ----------------------------------------------------- DELO • 3
r----------------------------------------------------:......— ............1
Debata v mednarodnem komunističnem gibanju
Postavimo diskusijo v realističen tir
Tovariš Paimiro Togliatti odgovarja listu „Genmingibao“
Zadnja številka revije «Rinascita» objavlja članek tov. Togliattija v odgovor na članek «Genmingibao», glasila Kitajske komunistične partije, o razpravi, ki se razvija v mednarodnem komunističnem gibanju ter o stališču X. kongresa KPI.
Tovariš Togliatti najprej razloži, zakaj se je kongres posvetil tudi tej mednarodni komunistični razpravi : to so zahtevale partijske organizacije zaradi polemike, ki je nastala po številnih člankih v kitajskem komunističnem glasilu, v katerih je bilo več napadalnosti do drugih komunističnih partij kot ideološke jasnosti. Zato je bil odgovor potreben. Toda zanikamo — piše Togliatti — odločno zanikamo trditev, da «smo brutalno» napadli Kitajsko komunistično partijo. Nobenega napada in nobene brutalnosti. Nasprotno smo o kitajski partiji govorili z naj večji m spoštovanjem in pri tem Poudarili njene revolucionarne Zasluge.
Kongres je obravnaval, kritiziral in odklonil nekatera politična stališča, znana kot stališče Kitajske komunistične
Obisk podpredsednika sovjetske Vlade Itlikojana na Kubi. Ta obisk ie bil velikega pomena za rešitev karibske krize in ohranitev kubanske neodvisnosti
Partije, toda brez osebnih napadov, ki si jih na primer detelj ujejo albanski voditelji (e-Ptzodo o tem navaja na koncu 0rnenieni članek v reviji « Rinatila»).
Članek v «Genmingibao» pra-v' v bistvu, piše Togliatti, da politična linija' Italijanske komunistične partije reducira Pa to: ljudstvo v kapitalističnih deželah ne sme sprožiti re-v°lucij, podjarmljeni narodi se Po smejo boriti *.a svobodo, na-r°di se ne smejo boriti proti 'Piperiali/.mu. Dalje : Italijanki komunisti se trudijo, da bi v^Pšali imperializem, se izro-■■Pjo imperialistom v svojih u-Pnjih o miru, imajo pasivno
ali celo negativno stališče do ljudskih revolucionarnih bojev, si želijo, da bi se komunistični sistem zlil s kapitalističnim, od kolonialnih narodov ne pričakujejo, da se borijo za svojo svobodo, temveč želijo, da bi mirno prenašali kolonialni režim, so pozabili, da ima država razreden značaj in tako dalje.
Tov. Togliatti ugotavlja, da take kritike niso niti karikature naše politike. To je čudna igra, da nekomu prisojaš najbolj nesmiselna stališča zato, da ga premagaš ali se delaš, kot da si ga premagal. Vendar je taka politika škodljiva : nujno poostri odnose med dvema strankama, ne da bi pomagala politični obravnavi za korak naprej.
Tov. Togliatti poda pregled bojev, ki jih je Italijanska komunistična partija vodila in vodi v Italiji za mir, v podporo osvobodilnih gibanj, za svobodo Kube in pristavi, da zadostuje samo omeniti dejstva in pade umetno ogrodje polemike kitajskih tovarišev, po katerih je Italijanska komunistična partija na strani imperializma. Glede mirne koeksistence, poudarja Togliatti, da je za X. kongres osnovni cilj strateškega značaja. Kongres je pa tudi jasno pristavil, da to ne pomeni «status quo», to je kristalizacije sedanjih odnosov v svetu.
Nasprotno pomeni ureditev mednarodnih odnosov, po kateri naj bosta vsem narodom zagotovljeni svoboda in neodvisnost. Ta cilj se doseže le z bojem narodov proti imperializmu, z utrditvijo političnega reda socialističnih dežel in s postopnim urejevanjem s pomočjo sprejemljivih pogodb najbolj spornih mednarodnih vprašanj.
Mislimo — nadaljuje Togliatti — da bi bil nov konflikt a-tomski konflikt, zato je nujno se mu izogniti. To je tudi možno. Tudi ta cilj bomo dosegli, če nam bo, z bojem proti imperializmu, najbolj proti njegovim najbolj agresivnim elementom, z utrjevanjem socialističnih dežel in z razširjanjem ljudskega gibanja za mir, uspelo ustvariti režim mirne koeksistence.
Razlika med nami in kitajskimi tovariši — pravi za tem Togliatti v članku, je v tem, da se mi ne omejujemo na splošne trditve, na izpovedovanje načel, temveč se trudimo, da razumemo, kakšna so konkretna dejstva, da tem dejstvom prilagajamo naša stališča. Tako se nam zdi nesmiselno imeti a-tomski konflikt z vsemi tragičnimi posledicami, ki bi jih imel za človeštvo ( 150.000.000 mrtvih v prvih osemnajstih urah), za napredek k socializmu in h komunizmu. Tudi v razvoju vojnih uničevalnih sredstev je kakor v vseh razvojih prehaja-
nje iz kvantitete v kvaliteto in | vičnimi vojnami, ampak vztra-to vpliva na značaj vojne. S jamo pri nujnosti (in ne samo tem nočemo trditi, da odpade pri možnosti), da se vzpostavi razloček med krivičnimi in pra- I	(Nadaljevanje na 4. strani)
Parada na Rdečem trgu v Moskvi ob priliki 45. obletnice Oktorbrske revolucije. V mavzoleju na levi strani slike je grob tovariša Lenina
oooooooooooooooooooooooouoooooooooooooooooooooooooooooooooo
Gospodarski in pom razioni
govorilo danes zoper volno
«Šest tisoč let so se ljudje učili vojskovanja, zato ni čudno, če imajo danes težave, ko se učijo, kako ohraniti mir.» Tako je pred kratkim zapisal znani angleški filosof in bojevnik za mir Russell.
Podobne izjave je bilo slišati že prej, toda zmeraj je ostal dvom : mar je odvisno samo od dobre volje ljudi, ali bo prihodnost v znamenju vojne ali znamenju miru?
Tisočletja so bile okoliščine močnejše od človeka. Vojne so postale že nekakšna zakonitost, na katero se je človek navadil kot n. pr. na bolezen ali smrt.
To stanje pa se je iz korenin spremenilo odkar imajo velesile strahovito atomsko orožje, zoper katerega ni obrambe. Danes bi vojna ne pomenila le uničenja za sovražnika temveč tudi razdejanje lastne dežele. Zato si je v današnjih pogojih nemogoče misliti na svetovno vojno. Vendar pa bi bilo zmotno misliti, da je ta sedaj že tehnično nemogoča.
Vsi gospodarski in politični razlogi — in skratka zdrava pamet — so danes proti vojni. Zato pa postaja nesmiselno kopičenje orožja, saj bi tega po izbruhu vojne ne mogli niti več 'uporabiti ali pa bi nasprotniku razbijalo še nadalje deželo. Toda kljub temu svet še zmeraj zapravlja velikanske vsote denarja za nesmiselno oboroževanje. To dela čeravno bi ga lahko uporabil v druge zelo po-I trebne, koristne in miroljubne namene. Če bi sredstva, ki se danes po nepotrebnem tratijo za oboroževanje, uporabili v miroljubne namene, bi lahko že v nekaj letih bistveno spremenili lice sveta.
Iz statiskih Svetovne organizacije za poljedelstvo in prehrano je razvidno, da je le 1,3 milijarde hektarov zemeljske površine primerne za njive, vrtove in nasade ; 4 milijarde hektarov znašajo travniki in pašniki ; 4 milijarde hekta-
Mir in razorožitev bi že v nekaj letih ustvarila blaginjo v svetu
rov znašajo gordovi ; neizkoriščene toda za odelovanje primerne zemlje pa je 0,4 milijard hektarov.
1,3 milijarde hektarov, ki hranijo človeštvo obdeluje okrog 350 milijonov kmečkih družin. Od teh okrog 90 milijonov še vedno uporablja pri oranju pluge na živinsko vprego, okrog 10 milijonov družin si olajšuje delo s 6 milijoni motornimi plugi, 250 milijonov kmečkih družin pa si pri oranju še naprej pomaga z lesenimi plugi ; torej kakor pred davnimi stoletji. Zato nič čudnega, .da teh 250 milijonov družin še vedno trpi lakoto.
Izdelava 250 milijonov železnih plugov in ustreznega števila manjših traktorjev bi znašala v enkratnem izdatku le tri letne vojaške proračune celega sveta, toda pridelek, ki bi ga povečalo 110 milijonov kitajskih in 140 milijonov drugih družin, zaposlenih v kmetijstvu, hi zadoščal, da bi z eno samo potezo odpravili sedanjo lakoto v številnih deželah sveta.
Če hi se atomske sile eno samo leto odpovedale izdelavi atomskih bomb, hi lahko povečali pridelek hrane v manj razvitih in nerazvitih deželah za približno 50%. Z izkupičkom, ki hi ga dobili od prodaje povečanega pridelka hi lahko dobili sredstva, ki so potrebna za nabavo potrebnih železnih plugov in traktorjev. Tako bi že v naj krajše n času lahko potrojili življenjsko raven prebivavcev nerazvitih in manj razvitih dežel v svetu.
Navedli smo le nekaj primerov, ki zelo zgovorno potrjujejo, kaj vse bi človeštvo lahko pridobilo od trajnega miru in razorožitve, netivom no pa hi bile koristi še mnogo večje.
<
O
S
0
5
š
oc
2
1
o
UJ
>
<
<
S
o
O
Ó
z
*
2
o
<
o
*
o
s
<
CO
2
<
<
co
Vi
<
O
<
<
O
Ó
z
5
Ul
O
X
<
o
*
0
2
1
oc
5
1 < O
<
<
oc
<5
O
Ó
Z
5
2
o
*
<
oc
O
*
g
£
o.
<
co
2
<
5
m
<
O
<
<
<x
5?
O
Ó
Z
5
2
o
ž
<
ItutluAa
ÌMET-PETJE-FOLKLORA-KNJIOE-REVJIE-KINCX
ui	O
s	S
s K * S
Čl
|
>
m >
m
>
m
TRŽAŠKO STALNO GLEDALIŠČE je ta teden nastopilo kot gost Mestnega gledališča v ljubljanski Drami. U-prizorilo je Tomizzovo dramsko noviteto «Vera Verk». To je bilo prvo oficielno gostovanje tržaškega italijanskega gledališča v slovenski prestolnici.
Ali bo temu prvemu koraku sledil še drug korak, ali bomo kmalu pričakali oficielno gostovanje ljubljanskega gledališča v Trstu?
SLOVENSKI KLUB v Trstu je minuli teden priredil «Gradnikov večer». S tem je počastil 80-letnic» življenja priznanega slovenskega pesnika. O pesnikovih delih je govoril prof. Andrej Budal, člani tržaškega Slovenskega gledališča pa so recitirali vrsto pesnikovih stvaritev.
ROBERT FAGANEL je pretekli teden zaključil svojo slikarsko razstavo v Pasaži Rossoni v Trstu, KLAVDIJ PALČIČ pa je otvoril svojo razstavo v galeriji La Cavana v Trstu. Oba slikarja — po rodu sta oba Slovenca — sta se že dobro uveljavila, četudi sta stara šele po 22 let.
Tu naj omenimo še, da je Palčič odnesel prvo nagrado lanskega festivala lista «l’Unità» v Trstu.
JULIJ BETETTO, znani slovenski operni pevec, dolgoletni profesor in rektor slovenske Glasbene akademije, je umrl.
Betetto se je rodil leta 1885 v Ljubljani, leta 1903 je postal pevec ljubljanske opere, leta 1907 je odšel na izpopolnjevanje na Dunaj, kjer nastopal tudi kot operni pevec in bil partner slavnega Carusa, od leta 1922 pa je stalno živel in se udejstvoval v Ljubljani.
«OD TOD SO BEŽALE ŠE PTICE», tako se glasi naslov ene izmed naj novejših knjig ljubljanske' Mladinske založbe. Knjiga z obtožujočim naslovom vsebuje dokumente tz koncentracijskih taborišč : Auschwitz, Buchenwald, Ra-vensbriick in Mathausen, kjer je umrlo okrog 11 milijonov ljudi.
«Vse, kar so doslej grozotnega napisali ali naslikali največ j i pisatelji in slikarji, je šolska naloga proti mojstrovini, ki so si jo izmislili nemški fašisti»,je zapisal avtor dela Lojze Krakar v uvodu knjige. Krakar je namreč preživel tako taborišče in zato hoče s temi dokumenti povedati zlasti mladini, pa tudi odraslim, kaj je zlo in kako so ga doživljali milijoni ljudi v nacističnih taboriščih od 1940 do 1945, a so se kljub vsem strahotam borili za človeško dostojanstvo.
KNJIŽNA PROIZVODNJA NA MADŽARSKEM je v letu 1961 znašala 3444 del v skupni nakladi nad 40 milijonov izvodov. V primerjavi s I960 je zabeležen pomemben porast. Tega leta je izšlo namreč le 2972 del v 34,7 milijonov izvodih.
I
S
BBBBSP,	2
9-vtionnod-3ri3<i-i3iva-«i3iv3VV8svio-a5
iao-ONi)i-3ir A3a-39irN>i viioi)iiod-3riM-i3iva-ii3iv3i-vasvio-3AViSZvti-ieao-ONi)i-3irA3a-3sirN)i-vaoixio3-3riia-i3iva n3iv3i-vfls>no-9Avrszvii-iiiao-ON<)i-3irA3a-30irN)i-v8onno3-3a3d-i3iva ii3iv3i-wasvia-3Aviszvi-iiiao-ONi)i-3irA3a-3SirN)i-v«oi)nod-3
18.-1-1963
Togliatti odgovarja listu „Genmingibao"
Gorica :
Komunisti zahtevajo ukrepe proti draginji
(Nadaljevanje s 3. strani)
režim mirne koeksistence, proti brezupnežem, ki bi spričo težkega položaja in spričo zločinov imperialistov bili pripravljeni vzklikniti : naj bo tudi a-tomska vojna, le da nas osvobodi ! To bi bilo nesmiselno in blazno.
Danes je naša naloga, da z bojem za mirno koeksistenco po eni strani zadržimo svet od atomske katastrofe, po drugi strani da branimo neodvisnost narodov in da napredujemo k socializmu. Ravnanje Sovjetske zveze za časa krize v Kariskem morju je doseglo ta dva cilja.
Ko bi med ZDA in SZ prišlo do atomskega konflikta, poudarja Togliatti, bi se otok Kuba z vsem njegovim prebivalstvom spremenil v pokopališče, kamor ne bi prav gotovo šel nihče gradit socializem.
Tako pa se gradnja socializma na Kubi nadaljuje in igro je izgubil ameriški imperializem, ki je bil primoran odpovedati se svojemu načrtu za napad na Kubo in spoštovati svobodo kubanskega ljudstva. Nismo za to, pravi Togliatti, da imperialiste imenujemo tigre iz lepenke, ker je pravilno vrednotenje sovražnika, njegovih namenov in njegove moči osnova dobre strategije kakor do h re taktike. Znamo, da temelje imperializma izpodkopavajo kontradikcije, ki postanejo nekega trenutka nepremagljive,
To pomeni v današnjih razmerah izogniti se vojni s tem, da se vzpostavi režim mirne koeksistence.
Ko odgovarja tov. Togliatti na kritike kitajskih komunistov glede politike KPI za napredovanje socializma v Italiji, se konkretno loti vprašanja italijanske poti k socializmu. V demokratičnem režimu, v katerem živimo in ki je sad trdega oboroženega boja proti fašizmu in ne dar buržoazije — pravi Togliatti — moremo in moramo voditi množični boj, da iztrgamo buržoaziji bistvene reforme, ki naj izboljšajo ekonomski in politični položaj delavcev, ne moremo pa se omejiti na napovedovanje in čakanje velikega dneva, ko napoči revolucija. Zato je pravilno, da se borimo za agrarno reformo, za demokratičnejšo organizacijo države, za omejevanje moči velikih monopolov, za razširjanje pravic delavcev, njihovih sindikatov, njihovih tovarniških organizacij in tako dalje.
Te boje moramo voditi tako, da koncentriramo napad naj-reakcionarnejše skupine kapitalizma. To je izhodišče vse naše politike v tem trenutku in bi bilo čudno, da bi ga kitajski tovariši kritizirali ali celo odklanjali.
Mi hočemo, da ima naša politika uspeh, in moramo biti prepričani v njen uspeh, sicer čemu bi se borili? V kakem nrimeru smo že imeli uspeh in kolikor smo ga imeli, se je kaj spremenilo v korist delavskega razreda in sicer ne samo na ekonomskem področju, temveč tudi v načinu kako se izvaja oblast. Tako se namreč uresničuje napredovanje k novemu režimu in to zahteva veliko gi-
banje množic, ekonomske in politične boje, stavke, kmečke akcije in akcije v obrambo demokratičnih svoboščin. Zato se nam zdi zelo abstraktno in formalno — poudarja Togliatti — kako se v kitajskem tisku postavlja mirna pot proti ne mirni poti k socializmu. Mirna in ne mirna pot se druga z drugo zapletata. Iz demokratičnega, «mirnega» množičnega gibanja, lahko nastanejo pogoji za državljansko vojno, ker je buržoazija zmerom pripravljena rabiti nasilje.
Lahko nastopi trenutek, ko se ni mogoče izogniti najbolj ostremu spopadu, vendar je v današnjih razmerah v svetu možno razvijati gibanje tako, da se onemogočajo vodilni sloji in da se utira pot radikalnim ekonomskim in političnim spremembam, ne da bi šlo skozi hudo preizkušnjo državljanske vojne.
Izključiti to možnost — pravi Togliatti — je resna politična napaka, ker se s tem omejuje perspektive političnega boja delavskega razreda in se celo izključuje možnost konkretnega političnega boja za določene in dosegljive cilje proti sedanjemu kapitalističnemu redu. Tako pojmujemo mi pot k socializmu in ne vidimo, katera drugačna pot bi bila danes možna v kapitalističnih deželah.
Zdi se, da v kritikah kitajskih tovarišev manjka čut za realna dejstva. Verjetno ne znajo, kako smo si priborili ristavo in kakšna je njena vsebina. Ne znajo, ali se vsaj tako zdi, da so globoke spremembe v sami strukturi današnjega kapitalističnega sveta ustvarile nove razmere za razvoj demokratičnega in socialističnega boja ne samo v naši državi, temveč v vsem svetu. Ne delajo razlike med nasprotniki, ne ločijo niti več med raznimi socialnimi sistemi, če govorijo o obnovi kapitalizma v Jugoslaviji.
Utegnejo biti in so sporne točke z jugoslovanskimi komunisti — pravi Togliatti — toda v Jugoslaviji obstaja ljudski režim, ki se razvija k socializmu, ne pa kapitalistični režim. To dovolj opravičuje položaj, ki smo ga skupaj z drugimi tovariši zavzeli nasprofi jugoslovanskim tovarišem in s tem popravili resolucijo iz leta 1960, ker je bila glede tega zgrešena.
Na predlog kitajskih tovarišev, naj bi se sklicalo mednarodno zborovanje komunističnih partij, je tovariš Togliatti odgovoril, da je upravičen, le da ni ostra polemika, ki jo kitajski tovariši vodijo, najboljša priprava na zborovanje, je nesporno nedopustna med tovariši. Zato je treba prenesti razpravo v realne oblike, da postane razprava med tovariši, v kateri se ne priznava niti kitajskim tovarišem niti kateri koli drugi partiji oblast, da izreče izobčenja. Naš kongres je predlagal CK Kitajske KP izmenjavo delegacij, da bi se izboljšalo vzajemno spoznavanje in se pravilneje ocenila sporna stališča. Zakaj se ne bi zaenkrat omejili na to?
Občinski svetovavci KPI Nereo Battello, Fulvio Bergomas in Mi-ladin Cerne so predložili občinskemu odboru interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj občinski svet razpravlja o draginji in o ukrepih, ki so potrebni za zaščito kmeto-vavcev in potrošnikov.
Naši svetovavci med drugam predlagajo ustanovitev občinske mlekarne, ki naj bi zaščitila tako kmetovavce kot potrošnike in prodaj a vcc mleka pred špekulacijami. Z ustanovitvijo občinske mlekarne bi bili izločeni posredovavni j monopolisti. Ti monopolisti so namreč krivi, da morajo potrošniki kupovati mleko po 90 lir, do-čim ga kmetje prodajajo le po 45 lir. Trgovci, ki prodajajo mleko na drobno zaslužijo pri litru le po 12 lir, monopolistični posredo-vavci pa od 25 do 28 lir. Da so dobički monopolistov, na škodo kme-tovavcev in potrošnikov, pretirani in nedopustni, je jasno kot beli dan !
GLASBENA MATICA TRST
V	soboto 19. t.m. ob 21. uri v dvorani na stadionu «I. maj».
VEČER ZABAVNIH IN NARODNIH POPEVK Sodelujejo :
KVINTET AVSENIK TER DUET EMA PROTNIK IN FRANC KOREN Napoveduje :
SVETOZAR GUČEK
Vstopnice bodo na razpolago danes in v soboto v Tržaški knjigarni — Ul. Sv. Frančiška 20, telef. 61-792 — ter eno uro pred. pričetkom pri blagajni dvorane.
PONOVITEV v nedeljo 20. t. m. ob 16 v uri v
LJUDSKEM DOMU V KRIŽU
kjer bodo vstopnice na razpolago eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
* * *
V	nedeljo 20. t. m. gostuje ansambel bratov AVSENIK v Prosvetni dvorani — Ulica A scoli 1 — v GORICI.
Ponovno redno tedensko izhajanje «Dela» so slovenski tovariši toplo pozdravili. Mnogi izmed njih so izkazali svojo hvaležnost vodstvu KPI, ki je omogočilo ponovno izhajanje tedenskega glasila v slovensko jezlitu, s tem, da so organizirali v krajih, kjer živijo in delujejo, širjenje lista. Med tistimi, ki so konkretno pokazali, kako jim je pri srcu «Delo», so tovariši iz Boljunca, Opčin, Trebč, Doberbo-ba, Pevme, Saleža, Konkonela in Podlonjerja. Od vseh teh so se najbolje izkazali tovariši iz Boljunca.
Tudi tovariši iz Boršta, Ricmanj, Dom j a, MaČkolj, Sv. Barbare, Bri-ščkov, Malega Repna, Zgonika, Gorice in nekaterih predelov Benečije zaslužijo, da jih javno pohvalimo za požrtvovalno širjenje našega glasila. Priznanje zaslužijo tudi tovariši v nekaterih sekcijah v Trstu, ki po svojih možnostih širijo naš list.
Prav tako se čutimo dolžne, da se javno zahvalimo tistim posa-
Tudi vprašanje mesnic je zelo važno. Gorici dobavljajo meso privatni grosisti, kljub temu, da zakon predvideva tozadevno občinsko ustanovo. Kmetje so še vedno žrtev odiranja zasebnih grosistov, kar je nedopustno. Kmetje se žele rešiti odiranja in prav sedaj je v teku podpisovanje posebne resolucije, ki zahteva municipalizacijo goriške ustanove za dobavljanje mesa.
Tako za problem mesnic kol za problem mlekarske centrale (vlada med zainteresiranimi kmeto-vavci veliko zanimanje.
Roditeljski
sestanek
Ravnateljstvo Slovenske strokovne šole v Gorici javlja, da bo v nedeljo 20. jan. 1963 letošnji prvi roditeljski sestanek, ki se bo vršil v šolskih prostorih v u. Croce štev. 3 s pričetkom ob 10.30. Vabljeni so starši in vzgojitelji dijakov.
Vprašanje novega mejnega prehoda
Vprašanje novega obmejnega prehoda v ul. Sv. Gabrijela v Gorici, je zopet na dnevnem redu. Trgovci severnega predela gori-škega mesta so naslovili pristojnim ministrstvom tozadevno resolucijo s 600 podpisi. Posebno odposlanstvo zain te resi rančev se je pred kratkim sestalo tudi s pretek lom.
Kol je znano so to vprašanje prvi načeli komunisti in socialisti z resolucijo, katero je občinski svet soglasno sprejel, poslanec tov. Franco pa je problem novega mejnega prehoda postavil tudi v parlamentu. O vsem tem smo obširneje pisali že pred več tedni.
Sožalje
Sekcija KPI in prosvetno društvo pri Magdaleni v Trstu izražata sožalje družini KONIC ob težki izgubi žene, matere, neveste in svakinje ANGELE.
Sožalje izraža tudi «Delo».
Pohvala iovarišev, ki so se najbolj odlikovali pri širjenju lista, naj bo v vzpodbudo za bodoče delovanje
meznikom, tovarišem in prijateljem, ki so se na list naročili in ga vnaprej plačali. Redno plačevanje lista nam veliko pomaga.
Kljub temu, da se je naš list na splošno dobro uveljavil, je še vedno nekaj krajev, kjer je premalo poznan. In med temi so tudi kraji, kjer obstajajo vsi pogoji za širjenje lista. Zato se postavlja naloga pred tovariše, da na to vprašanje pomislijo. Z dobro voljo in resnim zanimanjem se da marsikaj doseči.
Prav tako vabimo številne naročnike, ki niso naročnine za minulo leto še poravnali, naj to store čiin-prej, kajti mi nimano sredstev, da bi list brezplačno delili. Končno, naročnina je tako nizka, da ne predstavlja nobenega resnega problema.
OOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Za nadaljnjo učvrstitev širjenja našega glasila
- 4 • DELO
Zadnje tržaške vesti
Stavka kovinarjev
Trdovratnost «Confindustrije» (t. j. Zveze industrijcev) je privedla do prekinitve pogajanj za sklenitev nove delovne pogodbe. Zato so sindikalne organizacije napovedale za danes, 18. t.m., splošno stavko kovinarjev.
Industrije! so namreč zahtevali, naj bi z novo delovno pogodbo absorbirali vse prejšnje pridobitve delavcev. Toda to bi bil v bistvu smrtni udarec sindikalni liniji vseh zadnjih let. Delavci bi morali priznati «neosnovanost» žrtev, ki so jih doslej utrpeli.
* * *
V	nedeljo 20. januarja ob 10.uri bo v dvorani «Di Vittorio» v Trstu
-	ul. Pondares 8/11. - javni sestanek tržaškega Odbora za mir. Vabljeni!
* * *
V	torek 22. januarja ob 20. bo govoril v Ljudskem domu v Trstu poslanec Macaiuso. Razpravljal bo o alternativi komunistov vladi levega centra.
OBVESTILO UREDNIŠTVA
Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostale vesti objavili prihodnjič.
Obvestila za kmetovavce
POMOČ KMETOVAVCEM,
KI SO UTRPELI ŠKODO RADI
SUŠE
Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo obvešča zainteresirane kmetovavce da je, poverilo ravnateljstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri vladnem generalnem komisariatu in oclboi. za pomoč krnelo-vavcem oškodovanih radi suše, razdeljevati nakazila kmetovavcem, ki so v ta namen svoječasno predložili prijavo za povzročeno škodo.
Pomoč obstoja v prispevku 509-ti nakupne cene močnih krmil (z# posestva, ki so utrpela škodo pridelku sena in ki imajo živino) in umetnih gnojil za tista posestva, ki so utrpela škodo v vinogradu in na drugih pridelkih.
Vsoto odgovarjajočo ostalim 5094 cene močnega krmila ali umetnega gnojila se plača ob dvigu v skladišču pokrajinskega kmetijskega konzorcija (v silosu za postajo) ako pa bi zainteresiranec rad odložil plačilo gori navedene vsote mu bo kmetijski konzorcij nudil kredit na brezobrestno kmečke menico dokler ne bodo pobrani pridelki. V tem slučaju mora dvigniti krmilo ali umetno gnojilo gospodar sam, ki ho podpisal menico.
Da bi potekalo razdeljevanji brez nikakršnih ovir, se bo izdajalo (pri pokrajinskem kmetijskem nad-zorništvu - sobq. štev. 3 - Ulica Ghe ga, štev. 6/1) nakazila po sledečem’ vrstnem redu :
18.-19. januarja: Greta - Rojan ' Rocol - Koštalunga - Campanelle Sv. Marija Magd. Spodnja - Sv. Ma rij a Magd. Zgornja - Katinara - Ške denj - Repcntabor (cela občina);
21.-22. januarja : Devin - Nabrcži na (cela občina);
23.-24. januarja : Zgonik (cela ob čina) ;
25.-26. januarja : Dolina - Borš1
-	Zabrežec - Ricmanje - Boljunec
28.-29. januarja: Prebeneg - Me
čkolje - Log - Podbol junec - Po se k - Gročana - Draga - Botač - Krč gl j e - Dom io - Jezero;
30.-31. januarja: S tramar - Miljo (cela občina).
DELO glasilo KPI
za slovensko narodno manjšino Izhaja vsak petek Urejuje uredniški odbor Politični direktor: Marija Ber-netič - Odgovorni urednik: Anton Mirko Kapelj - Uredništvo in uprava : Trst, ul. Capitolina 3, telef. 44-046/44-047.
Tiska: Tipografia Riva - Trst ul. Torrebianca 12. Celoletna naročnina BOO lir, polletna 700 lir. Poštni tekoči čekovni račun št. 11/7000. Cena oglasov po dogovoru
<
k
I
I
V
.1
I
C
t
j
p
v
1,
i)
n
F
r
i
s
k
t
j
i;
k
v
)J
k
v
F
01
k
ti
h
ki
ja
si
Zi
ž<
Zi
n
k
U
si
r<
d«
fa
U
a s: 3 ž: s'zr z o zrs	< s &■