ca	^^ in Ilir v	x
GLASlLb^S^VENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE

STEV.-NUMBER 4l
III., torek, 21. februarja (Feb. 21), 1928.
ItatM obilna izkorilii
Plačuje «uaa $2.75 dnevno mw d*. — Nekateri pa prejemajo —le pe dolarju na dan.
Sodnik al daVfliH aodaijake prt- | Seattle. Waah. - TukajAnja povedi proti AmeriAki delav- meatna uprava izkorilča veliko akl federaciji.Kompanija breapoeelnozt med tukaJAnjimi je tela popeia peraa. , delavci in jih plačuje telo slabo.
Delavci, ki delajo na mestnem New Yefe N. V. — Interbor- golfovlAču, plačuje le po $2 75 na ough Rapid Tfftmit kompanija dan.
Je ostala na cedilu a svojo peti- S Znana mlloMinska organlaa-cijo sa sodhijsko prepoved, s k a- cija "Volunteers of America" tero je mislila lastiti svojo po. preskrbi vsak dan od pet in dvaj-godbo "poHtega knlka" in obva- set do petdeset delavcev. Ti de-rovati svojo komfaanljsko unijo, lavci prejemalo le dolar na dan. Kompanija je uptla. da iaposlu- Milolčinska druAba Jemlje od je sodnijato prepoved proti A- delavoev dolar na dan sa hrano meriAki delavski' federaciji in in stanovanje. Pet In dvajeet orgaiaaeiji #atn4lelesnilkih u- centov morajo pa le posebej pie-slutbencev Amalgamated Ass'n. čatl mllolčinski organizaciji, of Street * Electric Rwy. Em- TetakI, ki Jih daje ta mllo-ployees", ampak sodnik Isidor Minska organisacija, so plalani Waaservogel ji je prekrltal ra- Is mestnega mlioAčlnakega akla-čune.	da, v katerega je dovolila upra-
Vaien je sodaikov odlok v za- va vsako leto ne več ko deset
devl pogodbe "politega kuika." tisoč dolarjev._
s katerim je hotela kompanija	—-
uslutbence prikleniti nase. . Ko QifkVMil Vftili V AmIIH je svesno spdUče odločilo, da no-
bena pogodba brez 'uvalevanja'	MiMi Oftf!
ni veljavna, je Interborough JU-	\Z_
pid Transit kompanija obljubi- 7000 eeeb v pratlkatoltlklh de-U dve leti del# onim, ki jKxipi- monHiraHjak in oaovralenl lejo pogodbo. Ta kompanija ftMpnik ae moral zateči v var-si je prldrtaU vipkovrstne izgo- „tvo policije.
vore za odalovitev usluibencev.	- «
In tako Je sodnik Waaaervogel Darwen. Anglija. 20. febr. — menil, da Je za dve leti obljub- Demonstracije prati »upniku Ijena sluiba navadna prašna ob- Uurlju, ki Je pristal rimsko-Uuba.	katollAke frakcije v anglikanski
Sodnik Je dalje ¡oftloftil, da A- cerkvi, so p* včeraj ponovile s morilka delavska federacija ni potrojeno silo.' Župnik Uurla IzvrAila izdatne škoda cestnoie- je hotel, kot običajno, v svoji leznilkl drjHbi. PdpolnomA legi- forai cerkvi itvrAlti t n^kftera Umno je. aio dek««ka unij» i- Hmske obrede. ko Je množica iče pridobiti člane kompanljske vernikov sačeia v corkvl sikati, unije sase, da pomnoti svoje prisiljeno kaAlJati in naposled članstvo. Je menil sodnik. zapela protestantsko himno. Ko Vrhtega je sodnik odklonil je tupnik hotel pridigati, ga Je pridrlati več organizatorjev, mnoiica spet na U način prial-med njimi tudi Jemae Oolema- m*, da je molčal. , na in Joseph Walsha zaradi kr- p0 obredih še Je pa nabralo lenja sodnljske prepovedi. Sod- *Unaj cerkve »7000 do »000 de-nik je dejal, da ni bilo aodnijske m0nstrantov, ki so navalili na prepovedi, katera bi krilil. ¿upnika in njegovega kurata,
--toda policija, ki Je bila priprav-
Vi||r| mUtlM	Ijena, Je vsela t upnika v svojo
T	. _ . zaAčito.
ZaallAana ata bila tajnik A*e-riAke delavake federacije In odvetnik Unije aa ameriike civilne evobodftčine. — Na-apratnlkl predloge bedo saalt-Aanl kaaaeje. -
' Havana. Kuba. 20. febr. — Sesti kongres PanameriAke unije je bil danes taključfn. Kakor Je bU otvorjen tako je bil tudi zaključen — s lepimi deklamacl-Jami. AmeriAka delegacije, ki Je vodila In kontrolirala zboro-vanje, ae ponala a sledečimi rezultati Aestega kongraaa:
1.	Pololen Je bil temelj sa obveeno arbitražno pogodbo, na podlagi katera bodo amerlAke republike mimo rešile vee svoje spora juridlčnega značaja.
2.	Sporazum glede pakta, ki bo reguliral mednarodno komer» cljalno avljacijo v sapadnem svetu. Utalske črte se morajo ogniti ameriAklh fortlflkaclj ob panamskem prekopu In na nekaterih otokih.
8. Organisacija PanameriAke unije se nekoliko tzpremenl, toda v bistvu ostane kot ja bila. To »e pravi, da ne bo politična
organiiaoU^
4. Zdruiene drAave so obdr-tak» pravico, da sma)o najmanj Ae pet let Intervenirati 1 oraA-Jem v katerikoli republiki kjer pridejo v nevarnost amerllkt in. tereel.
Poleg tega io Ae nekatere maaJAe pi-ideMtve v prid Zdru-lenim drlavam. Hughes je v soboti) zvečer pbno vno (»Javil v svojem govoru: *; $ a 4
"Zdruiene drlave morajo skr-
Waahlngton. D. C. - Prank Morrison, tajnik Ameriike delavske federacije in eden Izmed treh voditeljev strokovno organiziranega delavstva« ki je bil obsojen v Ječo zaradi . bojkota Buck Btovt t Range kompanija, Je bil zaalllan pred senatnim Juztlčnlm ' pododaekom glede ShlpsteadoC* predloge proti sod-nljeklm pripovedim. Podal je agodovlno Hodni Jakih prepovedi od leta 19W In naslikal ikodo, ki so jo notfaljske prepovedi povzročile oraanlzlranemu delavstvu. Z reškimi besedami je pri-povedoval, kako je delavatvo razočarano, da ee jasno razumljive besede Claytonovega zakona prezirajo. Neglasll je, de so de-lavci in prtdzednlk Wilson mislili, ke so prečltali U zakon, da se ne bodo več «Izdajale sodnlj-ske prepovedi 1 namenom za «lomljenje stavk.
Morris ii Ernst Iz New Yor-ka, odvetnik Unije za ameriike civilne avobodMIne. je bil zaall. lan dne 11 februarja. Blvlemu governerju Oroesbacku Iz Mloht-gani, odvetniku organltaclje cestnoleleenlAklh uslulbeneev je bilo obljubljene, da be zacNIaa dne »1. februarja. Pred odsekom bo podaHMatke; ks?o sU bita dva organiMtorja organizacije ceztnoleleznIAkih uslulbeneev poslana v zapor kot posledica odpoklicane stavke na prizadevanje provokatorja v slulbi cest-nolelesnlAke drutbe.
Jas. A, Emery od Narodnega drultva tovarnarjev, John M. Glenn od Drultva tovarnarjev v llllnolsu In Alfred P. Thom, zastopnik Drultva leleinllklh predsednikov, bodo zasiliani kasneje. Vsi trije bodo govorili proti predlog,
MK8TNI ¿CRTJ K HO NAAIJ HVOJO HKHTKNKU
riti. vTo je vitalne vaftMMM U vze ameriike republike, kajti a tem, da Zdruiene drlave Ikrbe
sg mir In red, prapralejo Intervencijo evropeklh velesil."
Teklo, 20, febr. — Danes so v teku prve volitve po*lenc*v na temelju aplolne molke volilne pravice na Japonskem. Deset milijonov novih volilcev Ima oddati svoje giesove poleg trak milijonov, ki so smeli voliti pri jjfejlnjlh volitvah.
Mad novimi volilci je najvel ddavrev In kmetakih najemnikov, ki so naredili prvi poskus enotne stranke v upanju, da porazijo vladno stranko "seijukaT in opozicijonalno stranko "rnin-seito."
Volilna bori« je bila mar-kantna vsled policijsko opreelje napram vladni opoziciji, Policija Je zlasti imela na piki delavake kandidate In jim povsod 0-nemogečevala kampanjo v beae-dl In tisku.
8BNATOR WIIKKi.BR ODI/) tlL ODGOVORNOST ZA STAVKO PRED MRI«-IvONOV PRAG.
(Naaevall m, da ae oljni drttfbl odvzame 'eblaatven» dovoljenje aa obratovanjr.
Hoetoa, Mana. — Mestni očetje so sogttieno glasovali, da se Beacon Oil kom peniji odvzeme dovoljenje za obratovanj« tovarne v mestu,' Zadnja neerača jf bila Ia peta v nekaj letih. Pri tej nezgodi je bilo dvanajst>da-lavcev ubitih, petdeset pa ranjenih. ZaalMimJe radi prlziva od strani konlpenije ae Ia» vrlik» dne 1. marrs.
Varlava, 20. febr. — Vee dan včeraj so bili krvavi volilni Iz-gredi v Varšavi. BedemindvaJ-eet oseb je bilo ranjenih In de-aet ranjencev Idi v kritičnem pololaju v bolniAnlcah.
Socialisti in komunisti so sklicali celo vrelo voMlaih shodov, toda policija je po nalogu vlade prepovedala shode in zaprla dvorane. Delavci so nato skulali zborovati na javnem trgu In policija je hotlea razpriit! zborovalee. Trideset delavcev Je bilo aretiranih. Razkačani delavci oo potem demonetrirali v drugih dolih mesta, ali kamor so prilli, jih je napadla policija, ki je streljala na zborovalce.
Waahlngten, D. C — JKo ae je senator Wheeler vrnil Cj stavkovnega polja, kjer si je «tftcdal položaj rudarjev, Je rekel, da le nI videl take mizerije v industrijskem boju. Izrekel je, da Je prepričan, da lahko Mellon izravna stavko v teku Itirl In dvajset ur.
Wheeler Je kot član senatne-ga odseka za meddrtevno trgovino storil vse, kar Je bilo v njegovih močeh, da se o rasolu cl j I podvzame hitra akcija'
Pijančevanje v glavnem mmiu
Nebrawksnakl sob je gfailljt
New York. — "Mllljondoler-ski" zob, ki je bil najden leU 1922 v strugi pradavne reke v Nabraeki In katerege Je vodstvo naravoalovakega muzeji1 v New JTorfcr označilo ze zob ameriike» ga "pitharanthropusa" (oplAke-ga človeka), je bU zdaj spoznan, da Je pripadel neki, le davno Izumrli vrsti divjega praHča. Best let mi učenjaki Amerike in Rvrope proučevali ta zob In te dni so objavili svoj zaključek.
Chicago, - Uatniki giedaliAč In konrertnih dvoran, ki so do-alej imeli mikrofone In s tem spajal! svoje priredbe z oddajnimi radlupostajami, so v soboto sprejeli aahtevo unije godbe-nlkov in odstranili mikrofone. Trideset mikrofonov Je bilo u-msknjenih. Unija je zahtevala, da mora biti Mevllo muslkan-tov povprečno povsod, kj«r se konrertl oddajajo n« radio, ali pa morajo biti mikrofoni odstranjeni.
Waahiagten, D. C. — To me-sto je sedel zvezne vlade In gi. stan federalnega departmenu sa uveljavljanje in forairanje 11. amend men ta. toda kaj tak« ga se nI pokazalo v poročilu policijskega depart men ta, ki dokazuj«. da so se aretacije earsdi pijančevanja pom not U« ze Vač tisoč slučajev, odkar je bil spre jet prohlbčini zakon. Od I. 1920 do I. It28. je bilo nad 1«,000 takih aretacij, kar pomeni nera-etek za več ko tisoč edeletkov.
Carigrad; 20. febr. — Rdward Perry, zastopnik ameriAklh pro-teatantakih mlaijonov v Aziji, je včeraj tukaj pohvalil turlko so-dilče v Brusi, pred kaUrim ee zagovarjajo tri smerlAke misijonske učfteljtee. ki eo krlile turlko naradbo, ko ee u^fle vara v AoN. Perry pravi« da sta vzorna rednost in digniteta turlke-ga sodiMa napravili nanj zalo dober vtla. Razlika med nekdanjimi in da na An jim l aodlftč; v Turčiji je kakor noč Ia dan.
Meaeada kandidat v Nikarazvi.
Managua. 20. febr. — Oeneral Joee Maria Moncada, znani liberalni vodje, je bil včeraj so-
liberalne stranke pa pradaedtU-ks Nikaragve. Volitve bodo le.
PROSVETA
GLASILO 8 LOTEN 8KB NARODNE PODPORE« JEDNOTE
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Naročnina: Zodinjona driav. (i,ven Chioaoo) woo m tot«, «¡loo n pol WU; Chicago la Cieno WM n« teto, $3.76 ta pal teta. in sa b>o*om-»tTO 10.00.
Nsster U hlr Im lik i
TROSVBTA"
mi»*» ao. uwi»i> a
THE ENLIG
Dota» t <*Wp*J« m. n- si-itii)
Si Vta je S tM daoveei potskia naroioina. PoMTtU )• ■ . Ii tmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmOmrmm
BEDA POLJSKIH TEKSTILNIH DELAVCEV.
Tekstilna industrij» v Poljski Je bil» zelo razvita ob
Tudi takrat, daei je imela poljska tekatflna industrija obširen trg v Rusiji, so tekstilni delavci živeli v bedi in siromaštvu. Po vojni so ae življenske razmere poljskih
delavcev obrnile le na slabše. Poljska je pfttala samostojna država. To pomeni, da se je trg za tekstilne produkte skrčil na Poljsko. Ako hoče poljska tekstilna industrija konkurirati v sedanjem kapitalističnem gospodarskem sistemu na trgih v drugih deželah, mora logično konkurirati tekstilnim industrijam v drugih deželah. Konkurenca poljske tekstilne industrije s'tekstilnimi industrijami v drugih deželah pa pomeni izredno veliko trpljenje za poljske tekstilne delavce.
Tako vidimo, da poljski tekstilni delavci ponekod garajo po šestnajst ur dnevno v tekstilnih tovarnah, v drugih dvanajst ur, nikjer pa ne manj kot deset ur.
Y Lodzu je bilo že pod carsko Ruaijo središče tekstilne industrije in je še danes. Ob času carske Rusije so bile mezde nizke in niso zadostovale za kritje živi jonskih potrebščin in danes je ravnotako. Tekstilna delavka zasluži pet in štirideset centov na dan, delavec pa sedemdeset Kako naj družinski oče izhaja s sedemdeset centi na dan, je uganka, katero bi lahko rešili k 'večjem umetni Id v stradanju.
Tekstilnim tovarnarjem se ne godi slabo, kot se jim ni godilo pod carakim režimom. Iz Wall Streeta so dobili deset milijonov dolarjev posojila za nabavo novih strojev. Od tega posojila bo treba plačati obresti Prizadeti bodo zopet tekstilni delavci, kajti tovarnarji ne bodo plačevali obreeti iz svojega žepa. Znižali bodo mezdo to podaljšali delavni čas, da tako iztisnejo iz dela tekstilnih delavcev še več dobička, da bodo hneli drobil za plačevanje obresti Od izkoriščanja po(j«kih tekstil nib delavcev bodo imeli koristi tudi ameriški kapitalisti, daairavno niso mogoče še nikdar videl Poljake v svojem ivljenju in jo najbri tudi videli ne bodo. Tp pokazuje, kako kapitalizem izkorišča, brez izjeme delavoe vseh narodov.	"
Varuh} kapitalizma na Poljskem bodo delavcem peli pesmic* o poljski narodnosti, pripovedovali jim bodo o slavnih dneh iz poljske zgodovine, zabičevali jim bodo, da morajo braniti Poljsko do zadnje kaplje krvi, povedali jim bodo še marsikaj drugega, da jih omamijo in drže proč od velike zavedne mednarodne armade delavstva, ki ie organizira, da prevzame dedščino kapitalizma, ko ta pogine, in da se tako zakasni razvoj gospodarstva is nitje forma v višje.
Interesi lastujočega razreda po vsem svetu ao enaki, naobratno so pa interesi delavcev po vsem svetu zopet eaald. Ti interesi nimajo prav nič skupnega. Odkar je človek na svetu goapodareko podjarmil drugega človeka, . niso bili interesi gospodarja in podjarmljenega enaki Tako je od pamtiveka sem, ko je Človek zagospodaril človeku, da je delal zanj.
Močna je bila delavska mednarodna armada po vsem svetu pred izbruhom svetovne vojne. Svetovna vojna, ki ce je bojevala v interesu lastujočega razreda po širnem svetu, je bilo sredatvo, s katerim so gospodarji omamili delavce, da nleo več tako jasno videli poti, ki vodi do cilja.
Delavstvo zdaj prihaja k sebi. Prav jasno zopet vidi pred sabo pot, po kateri mora hoditi, da doepe do evojegjk cilja—do osvoboditve delavstva iz mezdne sužnoetl Vrste delavcev ee zopet strinjajo počasi in upanje je tu, da se delavstvo osvobodi kmalu blodenj in zmot, s katerimi ao ga omamili gospodarji, in poepeši korak, da pridobi nazaj, kar je zamudilo v teku zadnjih deset let
Zato naprej, delavci, po veem svetu 1 Vsaka iznajdba na goepodarskem polju, vsak najmanjši izboljšek v ro-spodaratvu človeške družbe pomaga rušiti verske, narodna in druge mallke. ki ovirajo pohod delavskih trum h končnemu cilju.
položaju. kot se nahajamo mi ¿trajketji. Hvala gre tudi mojemu trgovcu, ki has pozna že od leta 1910, Wert! Clarku, da nas spomnil. Se mu lepo
vam jo znano, bijemo boj te 11. mesec. Kdaj bo konec se še ne ve. Res je, da ljudje pomagajo Od vseh strani, ali kdor je toMkö srečen, dobi nekaj, dru-
gi pa sopet ne. Jaz ie nisem do- boljše? Precejšnje število ljudi bila od nikjer nič, razen od mo- Je že izvršilo samomore, ker ne je hčerke iz Waukegan. HL, z*]™™)* več prenašati gorja, ki
kar se ji lopo zahvaljujem. Dobila sem tudi od brata Zlember-gerja vsoto dva dolarja. Citam razne liste in dopise in razvi-dim, da povsod več dobivajo od Unije kot ravno tukaj pri našem lokalu. Moj mož je v celem štrajku dobil podpore 4 dolarje od unij«. SI lshko mislite, kako naj žfcrfcno. Ce bi si ne bil človek nekaj pristradal prej, bi moral sedaj debelo glodati sa družino
Zima M obuvala, obleke in ži-' del, krasti je greh i in potem te vil je treba. Odkod dobiti? Cita- dobi hudič v roke; Ce moreš na
Caaoasbarfu, nepristranskemu motu, ki je vae hvale vreden. Seveda sa dobro bo slabo pla. čsn.
Kai in koliko smo prejeli po-
P. E O S VE T A
lOftffi, ¿1. FMRtfARJA.
VBITI IZ IISUII *>roču predsednik tega
• -	društva.
Zajaale a stavfcarskega okrožja. Up pozdravv,** zavednim
/«.u tul^ u, C Slovencem in SloWlikam! VBi®. — x*sj a® m jaz	p .p r
oglasim i« Bbune, Ohip, da ne	PeUr PereBW*
bedo rojak mislili, da so nas
*k* bi pregnali. Čudno se mi zdi,
da ni nobenega glasu iz naše	.	.
naselbine Kai i e vzrok, na vem 1	** 8*uttI Dom
k*«*« pripravitt, p. <W>«i. «Mh
m kaj poraCatl. tb je moj pr»t deUv»k* t*i P" bolj podotme Jop^. i, moi i« 14 tat članic* »*uženj.ki dobi. Ti.ti, ki delajo,
SWM. telim, da bi zactedkl be. mor»j° «"»t1	,K*d"'.
Ud« Upam, da «touto ™ druiba naroiHo, jih predd,-
lo ¿rai, dan bo urednik £ jg*»®^¿«tj* kurivo Imel.	kolikor največ mogoče dela v
Moj namen je, zahvaliti « najkrajšem času. Nekatere to-mojemu bratu Joe Sadarju in
njegovi soprogi za lepo darilo in w kuu» upoSIlIe te enlcrat LoufcGrilcu in J** ^	**£
ženi za poslano darilo, f» J*	JSEfr
Vam! jStorilt ste dobro	delavce, ki že delajo,
priliki vam povrnem, vam pa, biti v takem
da morajo garati po dvanajst do štirinajst ur na dan.
Niso jim mar dragi stotimi, ki so brez veega zaalnžka po šeat mesecev in več. Kako preživijo sebe in svojo družino, to je njim deveta briga. Ker sem tudi jas eden brezposelnih, pridan £ njimi večkrat v dotiko. Med gručami, Id stoje pred tovarnami, vidiš mnogo obupanih obrazov, Id se vprašujejo med seboj: "Kaj bo?" Kaj bo, če ap ne obrne na
jim ga nudi današnji sistem. Ti so Izgubljeni zs vedno. Kakor katoliška cerkev uči, jih čaka še slabše. Hudič jih ba z gnojnimi vilami po žerjavici obračal na vse večne čase. Amen. Ni jim bilo dano, da bi dobili delo in da bi pošteno preživljali svojo družino.
Premislite delavci, ali ni to v protislovju, kar udi katoliška cerkev? Prepošten si, da bi kra-
le sem dopis is Barbertona od našega člaria Nick Glogovška,
ki je šel sa delom. On je tudi v resnici dobil samo 4 dolarje podpore od unije, kot moj mož.
Nekateri govore, da je neu-meatno hoditi drugam za delom, da saj se tukaj dobiva po 4 dolarje od unije na dva tedna. To ni resnica. Le naj pride rojak sem, pa bo videl, koliko bo dobil. Govoriti je lahko, dobiti pa bolj težko.
'H koncu tega dopisa se še enkrat vsem darovacem iskreno zahvelkn tail pozdravljam vse Čitateljc tega liata.
Terezija flkipaačič, stavkarje-va lena.
Premogarji na stavki.
Sooth View, Pa. — živimo troci lačni, frač tako, kakor v starem kraju "jo kruha, pa občinski ubožec, ki hodi od hiše do hiše in prosi, da se preživi. Tako — včasih premišljujem — smo premogarji v tej dolgi stavki — nJim podobni.
Tako tudi ml premogarji pošiljamo prošnje svojim zavednim rojakom vsaki dan, da naa prjšive. S tem dajemo na vas sadnje upanje na imago, ker naša hrbtenica se le prigiba k tlotn.
£es je, da nam ste veliko pomagali, nam le pomagate in
veaka prošnja je bila uslišana._____ _ ________
Ampak dragi rojaki Hrom Uni- Pa greš spet od toan» do'to-je, stavke ie nI konec niti se ne varne. Povsod dobiš enak odgo-ve. kdaj je bo. Ali vam be mo- vor: "Ne potrebujemo delav-goče naa še dalje vzdrževati na cev; jih imamo že itak preveč površju vode, da ne utonemo v Se teh bomo nekaj odslovili M staro sužnost pri vašem tako Vedno se ti od znotraj ponavljanjem zaslužku, ki vam ga da- Jo ženine beeade: "Morilec si ¿ najbogatejša deftela na sve- morilec si!" In tako hodil dan le? Ali vam bo še mogoče vsdr- sa dnem. ne da bi mogel dobiti Ševati naše otroke, da se rasvi- dela.
Jejo v svoJTrasti in sdravju ka- Clovak si. rojen s človeškimi bor se mora rasvUaU človek? slaboetmi. Omračil se ti je um. Največje gorje občuti naša mla- Samomor si isvrlil, da si i rešil
Wu n Zmiliionkrit Prostega, krivič-ki ji je neobhodno potrebna. nega alaterna. Nial bil sam kriv
Vse to. dragi rojaki, nalag* In kriv ai bil Največ so pa kri-
B»o na vaše že itak preobložene	vi oni, ki ne postavljajo, da so
reme. Zavedele aa. da ako UMW	namestniki onega, ki je izrekel
organiaacija utone, bi si spet	beeede: "LjubiU svojega bliž-
■slell. da ss Abraham Lineóla	njega kakor sami sebe!" Z*jn>-
še enkrat rodi.	varjajo pa slatem, 1U ubija ne-
V imenu društva "Zdrami ee	dolin« ljudi na debelo. Zraven
Wfin" št 2«6 SNPJ v South	tega pa udrihajo po vseh tistih
View in v Unenu vseh tukajnjib	ki hočejo, da ae besede Nazaren-'
savednlh delavcev, ae vam sa-	ca uresničijo hvalim vsem darovalcem in da- Delavci «as i«.	-3
rovalkam. Zahvalim se tudi J.	moTsvo, ^ tLl^f
Terčelju. poverllnemu tajniku v	^ ¿Tl^žfTj*^
r^nnn.h.ir«.	___I____ ^	VIOtU' ^^O Vidi. k«
debelo krasti, je dobro, ker potem se odktipii, daš'polovico cerkvi ali celo papežu, in greh ti je odpuščen. Poavetna vlada pa že itak sama ščiti velike tatove in lopove. Torej a* zgodi se ti nič in ko umrješ, greš ie gorak v nebesa (v'to še ne odkrito deželo). Ce pa noče!< bi ti ni dano na' debelo krasti jta iščeš dela. da prelivi! sebe in svojo družino ga ne dobiš. Goepod Bog ti tudi brez dela nijtesar ne, da. Njegovi služabniki pa tudi niso za to na svetu, da bi tebi dajali in ti pomagali v tvoji bedi. Pač pa ti njim daj. Oni potrebujejo zase in za svoje kuharice več na dan, kakor ti zase in z* svojo družino celi teden* ur
Nič jih na briga» ie so tvoji o-Ergani in prosi-jiai ti ne more a
Otroci se ti smtttyo, ko vidiš njihova nedolžna telesca, kako se krčijo, oči padajo od samih solz, ki jih pretakajo, da bi iz-prosili kruha. Podobni so umirajočemu, ki na smrtni postelji vsdihuje In v zmedenosti kliče "pomagajte, pomagajte!*' ker je mlad in bi rad ie živel.
2«na, ki na posna razmer, v katerih ae U godi krivica, te ne-hruli: "zakaj pa drugi delajo, ti pa ne? Otroke mi bol umoril mene boš umorili Morilec si!"
ko naši bratje - trpini padajo •i' 'k se drugim v kapital m t »eno žrelo. Mar nismo mi tega krivi ? Krivi smo. krivi! Sčasoma naši lahko doleti iste uspde, ako sa1
prej ne,organiziramo pod okri-lj« mm ialistitee strabke. Socialistična stranka se je vedno bojevala za korist delavcev, njeni Člani so pa tudi pokazali v »eda-nji premogarski stavki svoje sa-itaneko
l/ouis Zorko.
je, da bi nekaj videl, ne bo mu žal, ako bo pogledal v Teksas. Naselbine tukaj niso velike in tudi zemlja se lahko dobi, oziroma cele farme. Govoril sem tu s farmarji in vprašal sem jih
«s
fesa Malsk:
Dolgotrajna stavka.-
Joffre, Pa. — Tu nas je le par Slovencev z eno seqt? družino, drugi smo samci. Pa tudi če bi kateri želel skočiti v zakonski jarem, bi skoro ne mogel, ker žep! so v tej dolgotrajni stavki že zdavna prazni. Na stavki, smo že od meseca marfa- leta 1*24: pd rudarske unije dobivamo po $1 na tri tedne. To je seveda ¡£e malo, a živeti je treba.
Tudi tukaj imamo društvo, Id spada k SNPJ, imenuje se "Zbudi se Slovan" in nosi številko 226. Sedaj nam jednota (plačuje aseement. ker sami ga nismo več mogli plačevati. Na tem mestu se moram zahvaliti Slovenski nerodni podporni jednoti za vso podporo, kar smo jo dobili skozi John Terčelja. Z ve-likim veseljem smo sprejeli enkrat $30. drugič pa $40. Iz srca se zahvaljujemo in se priporočamo, da bi še kaj poslali; tudi obleko bi z veseljem sprejeli.
Kapitalisti so nsm križ trpljenja naložili. Koliko časa ga bomo še nosili? Upam, da se besede baronov premoga pe bodo uresničile. Sedaj je odvisno od drugih delavcev, da podpirajo uboge rudarje do skrajnosti. Apeliram na rojake za samari-tansko delo. Ako bi se vsi delavci zavedali v kakšnem položaju se nahajamo premogarji, kot se naši rojaki, tedaj bi naši sovražniki kmalu sprevideli, da sta delavska solidarnost in zavest močnejši kot njih denarna mošnja.
Sedaj ne dobimo tu stavkarji skoro ničesar. Po drugih naselbinah dole kruh in obleko, tukaj pa nismo še nič dobili. Prosimo dobrosrčne rojake za pomoč. Vse darove pošljite na podpisanega, ki je pooblaščen od društva št. 226 SNPJ,
so farme prvovrstne, dobil, da bi bilo prav
ako bi dobili doeti dežja, tako pa s p ljudje, ki se naselij na
sir^b^no °doW suša, so ob vse.; Morajo zopet naza* od koder so j*)4U. Sedaj pa pojdimo malo bolj na sever Tu so veči-
noma samo pašnilfl, sb jlko veliki, »vet je malo valovit, in tako sem stel na nekae višjem i» štoru, pa koliko farm mislite, da sem videl v okolici? Samo štiri. Ako bi hotel vse te farme obhoditi, t. j., da bi hotel te štiri farmarje obiskati, bi vaelo celi dan. Tu se pase Živina; po cele črede jih je; nikdo jih ne nadzoruje; tukaj s* rodi in tu zraste, dokler ni za v kjavnfco. Od tu pride tudi največ klavne ži-
vim. Ako pa gre človek od ft. Wortha proti jugu, so farme vodno bolj goste, podnebje je pa vedno bolj toplo, tukaj se tudi začne tisto južno sadje, od ka-terega toliko slišimo in čitamo.
Kolikor je meni znano, je voda tukaj slaba, vročina pa huda teko, da ae je človeku, ki je vajen vzhoda, tukaj težko privadi ti. Je pa tako kot povsod, kakor ima človek srečo» nekateri naj kupi kar hoče, vse mu uspe dobro, a drugi pa zopet povsod zgubi vse. Poznam par Slovencev, ki so nesli lepe tieočake v Teksas, pa v par letih so zopet prišli suhi nazaj v premogo-rove, kot so bili poprej. Par let suša, drugih par let mraa in denar, katerega so imeli, je pošel. Ni jim kazalo drugega, kot vrniti se od koder so prišli. Moje mnenie je, da kdor hoče imet zemljo, je boljše, ako jo kup kje severo-vzhodno v Illinoisu ravno to velja za Missouri; dobra je tudi Nebraska. Isto b veljalo za Kanaaa in Oklahomo samo da tukaj dostikrat primanjkuje dežja. V teh državah ni tako hude vročine kakor na
Matkovšek, Box 64, Joffre, Pa. (Washington Co.)
Bratski pozdrav! - Frank jugu, ob enem pa pade tudi več	^
Ce bi imela koza dolg rep..
Benito KssoUni, katerega je
vneíkoním
dfosti peW Ililljanom, de jihl in jim vrne slavo staregi ma, je sicer dober kristjan, odkar se je spokoril, kljub temu O še zelo ne krščansko zavisten n nehvaležen.	v
©>ano je— tudi Eskimi lah-1 Ko Že vedo — da je naš visoki 1 Morgan posodil Benitu Mfr ito milijonov dolarjev. I>o-jojilo je bilo potrgbno, ker dru-1 fače bi bil vrag odnesel fsčizem ¿e pred tremi leti in dobro I tali- I jo bi bil pohrustal boljševizem.
Ali pa je Benito hvaležen Morganu? Niti najmanj, če so-dhm» po namrdanjh fantovskih obrazih, ki jik režejo napram Ameriki, Morganovi Ameriki. MussoUni, tak modrijan, bi moral vendar vedeti, da brez A-merike ni Morgaoa in njegove težke banke in brez Morgana ni Amerike, ne take kakršna je.
Mussolini se smeje, ker Ameriki ne gre vse po loju v Hava-ni. Bratovščina med. ameriškimi Angloeaksi in Latinci je ostala puhlica. Bogu bodi potoženo. In Mnašolinijn se dobro zdi. Vesel je, ker v Havani niso ustanovili Lige ameriških narodov. Od samega veselja zdaj vabi ameriške Latince, naj obrnejo hrbet stricu Samu in se pridružijo Ita-<\\ji in Španiji, ki sts voditelj latinske civilizacije — eje, eja, a-lala, iha, iha, ihahaha!
Kaj je zdaj?
Latinci se bodo odzvali in A-merika je v strahu? — Brus! — bi rekel Stipe Radič.
Slišim jih, natančno jih slišim tam v Washingtonu, kako se krohočejo naivnemu Mussolini-ju. Hohočejvi se in mu berejo levite kot se spodobi:
"Ti, MussoDnček, bi molčal, če bi imel vsaj tri zrnca soli v glavi. Ti veš, da Latinci v Ameriki, ne pojdejo v tvojo latinsko ligo. Tvoja Italija in napol crknjena Španska sta lahko na čelu
dežja kot na jugu. Nikomur pa ne bi svetoval, da bi kupi zem|jo v južnem Illinoisu ali v južniem Missouriju, to p* ker je preveč močvirnata; komar jev In jnr&lice tukaj ne manjka. Dosti je še prazne in lepe ravne zemlje v severnem Miseouriju; je velko hoste, a bi se dalo naplaviti. 1«*,,farme. .Zemlje je tu še ispočits, ki je v drugih krajih že tako rekoč trudna. Ne bo več dolgo in prišlo bo tako kot je bilo v domovini. Ako n$ bo gnoja, tudi rastlo ne bo. Toliko o tem.
Sedaj pa še nekaj. Farme Ameriki so prevelike, in to je po večini, farmer ne mora vse obdelati, kot zemlja zahteva. Samo sejanje in žetev, kot je tukajšnja navada, se bo moglo spremeniti v delo. , Farme bo treba razkosati na manjše parcele. Kaj pa pomaga farma po tisoč akrov? Dasi Imamo danes stroje, vendar ne more eden vsega obdelati. Veliko zemlje leži prazne, razen ako se peae kaka krava tu in tam.
Drugi križ Je v tem, da kar je res najboljše zemlje, jo posedujejo kompenije. Na tem polju bi se lahko naselilo na tlaoče ljudi, ki bi vsi lahko dobro živeli, tako pa dela tukaj po kakšen ducat ljudi za veliko kom-panijo, ki niti obresti ne plača od tega, kar pridelajo na tem polju.
Kakšne ao farme v Michiganu in Wiaconainu. ne vem, ker nisem Um hodil. Cul pa sem, da je zemlja Jako plitva. Pa o tem naj kateri drugi slovenski farmar piše. ki so mu tam razmere znane.
Eno mora priti: ljudje se bodo mogli začeti baviti v večji meri s farmarstvom. Ako bi ljudje ostali v mestih, kot da-j<- gotovo, da bo s časom zmanjkalo dela in prostora. Daei tudi farmar ni popolnoma neodvisen od drugih, vendar pa je toliko na boljšem, da nima nobenega. ki bi mu veleval kaj in koliko mora narediti, kot je to tovarnah ali rudniki. Gotovo je da je bolj zdravo na farmi kot tovarni ali rudniku. Kritiko
O farmarstvu.
O. — Minulo je nekako deset let, odkar so se Slovenci trumoma naseljevali na farme; nekateri so uspdli dobro, drugi ee se mogli po daljšem času zopet vrniti v mesta, v tovarne ali kamor se pač mogli V tistem Času so raatli agentje kot gobe po dežju. Eni so hvalili Missouri, drugi Wisconsin in tudi Teksas je bil med njimi Marsikateri Slovenec jo dal tem ljudem avoje težko prislulene denarje sa zemljo, ki ni bila vredna počenega groša. Ti a gentje so prodajali zemljo največ takšno, ki jo nobeden drug agent ni hotel prevzeti .v prodajo. O tem sem prepričan, ker govoril sem z marsikaterim Slovencem, ki je šel tem ptičem na Hm. Ako je bil kateri tako srečen. da je dobil kos dobre zem Ue. je to bila pač izjema.
Tudi v sedanjem slabem času ko ni dela dobiti nikjer, so se sopet sečell Slovenci zanimat za farme, želeti bi bilo, da b dobili boljšo zemljo kot so jo prvi.
Eni hvalijo Michigan, drugi Wisconsin a zopet drugi Teksas itd. Kolikor je meni znano, ne bi nikomur svetovsl v Teksas Država Teksas je res velika, ima podnebje kakoržnega si kdo želi. Ampak je drugo, ki človeku da misliti, predno se kam nsseli.
Tukaj hočem samo na kratko opisati Teksas, kolikor sem ga jas videl. Vzhodni Teksas je sličen državi Oklahomi; zemlja ni najboljša, vendar pa bi še Alo nekako s farmarstvom, ako bi padlo zadosti dežja. Tu pridelujejo največ koruso in bombaž. ker ti dve raatlini potrebujejo najmanj dežja. Koruza namreč, kadar zraste, dela sama sebi senco in tako solnce nima moči. da bi zemljo posušilo, bombaž pa naredi korenine naravnost v zemljo, toraj mu tu-di solnce ne mora tako hitro vzeti vlage. Farme v Tekaaeu so zelo ob-In na pogled tudi jako lo> pe; ni treba lepšega kraja kot
je ta. Ako bi kedaj kateri ro-:in komentar prepuščam drugim Jakov nameravati na turo, 11 Poodrav vsem! - I. H. |
Čelu Morganove banke ... Praktična civilizacija, ki danes vlada svet, prf ne bazira na kolonadah in na španski inkviziciji, temveč na kapitalu. Ti imaš lahko cezar-sko in papeško civilizacijo v malem fepu, pa si vseeno šel k Morganu po milijone. . . Latinci v Ameriki tudi hodijo k nam po kapital. Recimo, da te uslišijo in nam obrnejo hrbet, ali jim bo Italija in Španija dajala kapital? Mar misliš, da bo potem naš Morgan tako neumen, da bo dajal posojila latinskim republikam skozi Italijo in Španijo? Beži, beži, Musso, saj si dovolj star, čeprav Imaš par mesecev starega otroka! ... Ali veš, da/so tvoja fašistovska stavba zruši kot hišica iz kart, če mi rečemo: Ak>, Italija, plačaj, kar si dolžne, in plačaj vse in takoj!
Musso, haha, don't make us laugh! *— T , ,
V pojasnilo.
Imperial, Pa. — V mojem zadnjem dopisu se je v uredništvu napravi|p pomoto, ker jaz nisem poročala, da smo tu prejeli denar, marveč samo obleko in obuvalo. To naznanjam vsled tega, ker me ljudje po zadnjem dopisu nadlegujejo, da kje je denar. To naj bo odgovor in dokaz, da denarja nisem prejela. Torej poročilo v listu 9. t. m. je bilo, kar se tiče denarja.
napačno.
Toliko v pojasnilo in vednost Pozdrav! — France« Vehsr, Box 316, Imperial. Pa.
Cmmim m G»«iW. V«. - Pošiljamo rom vsoto |tS v pomot »uv kujodhn rudorjom. Dom» " doči po 91: Toar Wh*. Aoni« Wi*. Joo Skof, Prank Obroča, John L"" m. John Prijatelj, jm Joakt. J<*" Svot, Pr. S v» t. Joo Bati aar. John P» tornol. Pr. LUan, Uopold U** John Pack» Milan Ootnié, Pr. P šok, B. Kofevar, Joo PoJ*. ^ * dar in John Bolaaor Tony * . Bratski potdrarl-Taojr en«. Mraloc.
Warroa, O.- Poéiljam éok n P fttarkarjam r pomot. Dsr«r»oli Joka Jamas H: so Si no šoli: J* Monvich, Dm War*. Tour O^J-Jorry BaeaiU hi John P^rieK ^ Mr: Prank Vr«*ar. Toar Prank Prniflrrar in Joe roj P-
TOREK, 21. FEBRUARJA.
je. Tvoj« nalog« j« celo, da unorg^ng zutrjnjet. kakor d« bi ca) napad na Ml prav nič nevaren. akulaj bolnik« prepričati o brez pomembnosti boleani in podobno. Moti g« v poetelj. od-pni mu obleko, pošlji po adtav-ntka. rirugegu ne delaj nlčaear.
f) Tretja oblik« neaavaati spojeno a kreem je «klumpelja, Id napeda pred vaem otroka in ae zato imenuje otroška boljaut Te vrata krči navdaja tudi ata reji« ljudi, poeebao taka « ledvičnimi boleznimi. Zdravniško pomoč je nujno potrebna. X Tretjo atopnjo lagube zaveati tvori «kupina teških naa«od. »pojenih a amrtno nevarnoatjo. To je globoka nesaveat «U do-•devna »mrt, atanje, v katerem je ponesrečeni v neaaveati, na diha, utrip arca Je neiutan, na-čutljlv. Tako atanje ja po« ledi-ca prenehanja dihanj«, Rfcltro naatopl «e trdk ne more v pij oda alt »o pa vdlhovanemu traku primešani atrupanl plini. Prl-atop irak« v pljuč« je nemotoč pri naeledajlh alučajlh: da ae človek potaplja, davi. duii, oba al, da ga a««uje «emlja aH aneg Kdino li) naj bolj4a aredttvo, ki nam ja pri tam na mapolafo, ja umetno dihanja, Izvajano po natančnih določilih na dvoji način; a) a Bllveatrovo metodo, b) a Hovvardovo metodi.
davimo.)
NOVA ODKRITJA IN IZNAJDBE
adravje.
SOV08TI Or POSTANKU ČLOVEKA.
Znameaje (Jan. St.») p*
tekla ta dan. Paaovlti *Jt ravočaaao, d« v«» UeU at aetavlme. Aka Hala ae prajne a» Ja mogoče vatavtjea. kaf al H plačaa. Ako je val llat pla-aa 1« ga ne prejmeta, |» «o* «oče vatavljen valid napadntga
—	Po aloveaakem dtajerjo ae ae aaataviH «tilniki odbori. NJe. rikaltl «i *petv večini. Uda poana aa, da rapidao propadejo.
V tej zimi ao aa vrifle v mari-borakem okrožju občinske volitve, k iospokasale, da aa slov«n-iko delovno 1/ttdatvo prebuja In d« ae pričanj« zavedati, da B« more najti v kiarfkalkmu rešitve aa evoj ta itak dovolj bedni goapodarski in aoeljalni polo-ta j, klerikalci so v vseh občinah nazadovali, napredovale pa so vse napredne skupine, zlasti p« todi razredne sotfjsliatiitne. ki ao v nekaterih občinah na Sta-Jertkem dobile cetft večino it a tam tadfc ulillau v avoja roka. Podrobno dalo ae bo sedaj pričelo n« «pomlad. Morda bodo tu p« tam popravili kaj cest In ukrenili kij potrebnega aa apločno korlat. Veliko pa seva-da ne bodo mogli atoriti, kar ja JUovenijs, ako tudi njen štkjdr-aki del te preveč goapodartko iaaeaaaa. Vaiao pri vaem tam pg je le nekaj in sfcer dejstvo, da klerikaUeam In «lovehdk« ljudska atrariu prop«d«U in d« jim« zmanjkuje tal med slovenskim delovnim ljudstvom v domovini.
—	V Celja Je bBa U dal pro-računska seje otiflnakaja uvela.
Občino Celje vodijo maščaatkt «tranke, kakor aem ie pred nekolikim daeom poročftl. V me-m «oeilaJidti zelo na-
tlU	I aBPV 11	v mm m ---
predovali, ali doaegli le niao po* trebne večine. Zato ao ai raa-deiil rdelo" klerikalci in radU k«li. Te dni ae Je vršila |wra-čunaka aeja občlnakega aveU. Me aajl Je bil navzoč tudi zastopnik delaveev-eociJaNatov a. Koma vil, ki Je grajal proračun meata Celja, ker v nJem ni de-volj postavk za pravo aodjaJao delo. ki Je pred vaem potrebno ta „platen napredek oeljakega pre-Mvnlctva. Njegov firudlog en podprli tudi demokralje, ki ao v ojk^icjL Btvada pa Ji NI pto»
• O O	"
Er* '7mod poglavitnih ratllk
■ človekom in opico je po-»jkanje razvite dlake na člo* teteaa. Vpralajne je, r'»J ni razložimo pojav, da nima razvite dlake. fce ** je pečal « tem proble-** je prišel do eklepa. d« ■|,J °i»ice na zadnji plati me-'hr'7 Hake, ki ao živo pobaraj *ImU za čaaa perenja. ** <,w»m« gre v tem primeru ^lajmdltva, ki alBUJa pripeti «polov, pa Je tedaj ae-^no, d« /e nagota poatn-W	apolne izbire.
TOREK, 21. FEBRUARJA. * OGLAS.	RAD BI IZVEDEL ZA KRA'
Radi odhoda v Florido se pro-	Iščem svojega brata An
da roominghouse, 60 sob, v sre-	Mlakarja. Prosim ga, naj
dini mesta, zmeraj poln; najem	pile. Ako kdo rojakov ve
$212 mes.; leae; cena $2000, sa-	njega, prosim, da mi to naj
mo gotovo. J. P., 20 N. Ann St.,	nite. Frank Mlakar, P. b
Chicago, HI.—(Adv.)	154f/fcljr, Mlnn.~(Adv.)
;<	OGLAS. •
Radi bolezni telim prodati žemljice obsegajoče 40 akrov1 dobre ravne zemlje po zelo nizki ceni. Zemlja je na lepem prostor poleg glav. ceste in blizu lanistee V Lake v Kalkaska County, Mich. Za vsa nedelj na pojasnila se obrnite na lastnika: John Potisek, 949 Bogart St., Clinton, Ind.—(Adv.)_
PRILIKA Zk SLOVENCA Z DRUŽINO.
120 akrov zemlje, deset akrov zasajeno s silnim drevjem, 100 tisoč čevljev lesa "Virginia Timber." Velika hiia in druga poelopja. Zaradi bolezni se proda za nizko ceno, za $2800 v gotovini. Za nadaljna pojasnila pišite na naslov Caroline Phillips, Real Estate Socialist, 448 Central Bid*., Seattle, Wash. (Ad.)
' Jdarija Dourduffova je dvi-< imjla pest, če4, naj molčita. s
Stari Guirek, ki je pljuval v j pepel na ognjišču in mali Ivan, ki m je kratkočasil s tem, da, je kar na živo skubil ranjenega galeba, sta okamenela ob nje-n#m kesu. In drugega ni bilo vtč čuti kakor Ujinstveno polže-n)e zajetnega viharja ob elam-nfti strehi.
Ifarijs je tedaj skomigniU z /.«stavnimi pleči in dve trdi gubi tU SO ji zaaekali v zagoreli, ozki obraz.
"Veter se obrača proti seve-rozapadu," je izjavila.
Mislila Je na svojega moia in na oba fanta, ki so morali oso-roj aa morju etlekati mlaskajo čo Jadrovje in pri tem Uko krčevito skupaj vleči konopce v obronkih, da so jim hoteli nohtovi Muškati. '*•
, Guirek je majal z glavo. Co> pmv ga je skrnlna priklepala kkt klado k peči, jo ostal bister in j* znal modro svetovati i"Mde ne slišiš zvona iz Ko-rafkoaU, si ne beli glave zaradi ntaihih, Marička!" jo je potolažil irt si porinil čik med ogoljono dlesno in ohlapno lice._
KNJIŽEVNE MATICE S. N. P. J. J
AMBRUKI SLOVENCI—izvrstna krasna knjiga, obsega cal
strani, trdo vokaas, vredna svoje efcne, stane.............t.voJ
SLOVENSKO-ANGLEfiKA SLOVNICA—selo poočna in Uhkl rasumijiva knjiga sa učenje aagloičine, s dodatkom rasnih kol
ristnth informacij, stane samo........ ............$uJ
ZAKON BIOOENEZUE—tolmači naravne enkoao in splošni ruJ voj, knjiga is katero samorete črpati mnogo naukov sa teleinol
in duševno dobro ..................t*y»f...............75d
PATER MALAVENTURA—V KABARETU—-sanimiva povest id življenja «mertikiii franlttkanov, in doftivljaji rojaka, izvrstno
■popolnjena p slikami....................................7Se
ZAJEDALO—resnična povest in prava ilustracija doalej skrit««*
dela življenja slovanskih delavcev v Ameriki..............75e
JIMMIE HIGGINS—-krasns povest, ki jo Jo opisal sloviti sme-ritki pisatelj Upton Sinclair, poslovenil pa Ivan Kolek ...Me ZAPISNIK 0, REDNE KONVENCliS S. N. P. K 242 strani mehko vesano, sUne samo...................................lSe
"HRBTEN ICA**—drama ir trsh dejanjih s prologom In opllocom
—mehko vezana, etape aamo.............................lit
"INFORMATOR"—knjižica s vsemi potrebnimi podatki o S. N.
P. J.—selo priporočljiva sa člano-oteno samo.............10c
Vso knjige ekupsj vam poBJorne sa $7JO.
Pičite ponie na:
I* KNJIŽEVNA MATICA 8, N. P. J.
A fti. 2057 Bo. Lawadalo Ave* Chkafo. M. ¿A
Telefon C a d i 11 a c 9487 Tel. na dom Mídale 0900
IVAN A. MAfcOHNI
lito-ut11
w ooa war a
ROJ AKt
, Tukaj v Nantlcoke, Pa., se nahaja rojak F*. Peternel, fant otar okrog 88 14t 1st prav počasi govori. On ima to bolezen, da rad dela razdor pri zakonskiji družinah. Zna prtov praktično nastopati k boljšim polovicam, jih ffaio nagovarjati toliko časa da jo odpelje, imi tudi svojega zastopnika po imenu Frank Kar-diša, katerega pošUk na določeni prostor v naprej, kateri mu pomaga pri nagovarjanju ože-njene neveste. Tukaj si je izbral za žrtev mene. V West Virginiji so mu postala tla prevroča sa tak trik in jo jO Ofeveda moral urnih nog popihati od tam proč. 8koro, da je oramotno za takega fanta, ki si no siore dobiti dekleta, temveč vedifo preži na oženjeno ženo, ki je Že 16 let o-možena. Andrew Zupan, Box 51, Nantlcoke, Pa.—(Adv.)
ČUni in člstnic« S. N. P. J.	§
Sedaj lahko dobite	V
Bat PreeveU vsak dan sa eno leto hi knjigo J AMERIŠKI SLOVENCI, vredno	A
nam pošljete brez odbitka ovale 87.80.	jfl
AU pa tri knjige: SLOV.-ANGLEŠKA 1 SLOVNICA, vredna $2,00, ZAKON BIOGE-NEZUS, vredna 81.80, In PATER MALAVBN-TURA V KABARETU, vrsli* $1.18, skupaj vTedneot 88.00 In dnevnik Prasveta za eno loto^^H za evoto 87.80.	• < r>j „/.
To velja za člane S. N. P. J. za vse stare In nove naročnike. Ne členi pla- XSfcyCMr «ajo 88.80. L r / ■•	;	Xpr
Lahko dobite pol leU vrednosti za 82.80 knjig, BI pr^Jlij^HiqGmS, ZA-KON B10GENEZUE, aH pa ZAJEDALCE ln HRBTENICO In INFORMATOR ako nam poAJaže evoto $4.00. Ne člani fSljSfc 84.60. AB pa snJ^OO poJeta STprooveU In knjigo JIMMY HlGGINi. NoÖanl
TO vso volja ss stare In aovo naročnike. Vsskmjja poalatl celo evoto brez odbKka. Denar in naročila pošljite na opmvnlitvo na analov:
Preeveta, 2857 So. Lawntale Ave. Chicago, IB.
T	' • V	/ ' ,',V . ' til '}, '
• 1 . j» (MM 'v;! V:'
Mi Jih povaljamo Uko, da nas bo hvalil svat še tedaj, ko od nas ne bo ne košs, ne koeti. Nltor ne jokajte, spoštovana mati. ampak za-USOjte veselo V Boga, meni pa nalljU bokal Vifiivoa, zakaj bilo bi hudo narobe, ako bi trpel šoQ^ v gootllnici."
K' Kmalii sa vitezom Ahacem je prišlo z gostilničarjem Cičigojem nekaj meščanov s ogleda. Vsi so bili še vedno v bojni paradi. Iskri oa^rogarček Rok PIUco je imel toliko orožja na
da ga je komaj prenašal. Uno oo je pri. majal kisli natakar Ante in stregel gostom.
Pilko je sedel k vitezu Ahacu in nemudo-ikk sU jola kqckati. IKifcfenu oreča nI bflavsč idila. lagubil je vso, kar W1 priigral dop6ldnd, mm toga pa še parjakinov. Bazkačor Je tal učil kocko po tleh In Isjavil, da ne mara da-nas več. Prav toda,j je prišel toltolloi ouki mestni pisar Primoi Pogladin v črnem Ularju počasi, s lesenim dostojanstvom v pivnico, kjer os je bilo vtem sešlo te precej gostov. Vitez Ahac je ves vesel naročil In plačal drugI bokal.
Ostrogar Je gospodu pisarju takoj ponudil aedeš polog eebe ln ga vprašal, kaj je bilo no-vega v izredni seji.
"Največ takega, o čemer moram molčati," je odgovoril Pogiadln z modrim in važnim obrasom, ko mu jo prinesel kisli Anže sladkega vina. "Pač pa smem povedati, da se je trgovska zadruge bridko pritožila zoper gospodo ln kmeU, Ur trgujejo ln prekupujejo na veliko škodo pravim, to je meftftanaktm trgovcem. FVavioo do trgovstva In rokodelstva Ima le meščan. Ze vojvode Rudolf Četrti Je pred sto leti prepovedal voe nedeljske sejme. Pa kaj pomaga boben, kaj vsi ukasl! Kmetje sapuMa-jo zemljišče, tovorijo nakupijeno žito, predlvo. med. vuaek, kože, uonje, živino, drva, siU, re-šeU pa tudi železo, svinec, sukno, slasti pa platno v knežjo grofijo Gorico in na Laško, nekateri pa oeb piri do Linea. Ogibajo ae naših mest pa trgov in tihoUpiJo čez gore in akrivne prelaze, da morajo ceneje prodajati nego trgovec, ki pošteno plača mostovino in cestnino. Na tujem zapravljajo denar po goatilnlcah in vinjeni oddajajo svltlm tujcem blago po alepl ceni. Prasni pridejo domov In delajo dolgove."
"ZekaJ pa ne bi trgoval kmet. zlaatl pozimi T" ga je prekinil vitez Ahac pikro. "Ali naj tovori le airov lan in sirove konoplje na Be-nečansko? Zlasti trgovina s platnom done-ša deželi lopo tisočake. Zemljišča so premajhna, da bi redila kmeU. Siromak prenaša svoj tovor prediva les hribe in doline, v malhi ima pa le kos proeonega ali ajdovega kruha. Prodajati mora, saj svoje predi vo ne more popre-stl vse aam. Ali ne krošnjarijo Solnograjci, Tirelci pe Bavarci po vsem svetu ? Tihotapijo po tudi meščani. Znano je, de ne tovorijo s Gorenjskega proti Trstu zmeraj skosi Ljubljano. kakor bi morali, srn pek lepo Uho in skrivaj mimo Polhovega gradca In Vrhnike. Med meščani Je tudi mnoge» tujerv; ko obogaU. pe odneoo pete in polno cule — s Bogom. Ljubljene! Kmetje niso gospodi nič dolini, mesta pe deželi tisočake."
"Gospoda ee poteza sa kmeU. zato ae mu godi teko dobro, ha hat" je porogljivo zavrnil gospod mestni piaar viteza Ahaca. "Dobiček "tagega trpine vtika v svojo biaago. Mimogrede naj vam povem, da Ljubljena deželi ne dolguje nobenega vinarja, — Pa ne samo kmet, marveč todi plemenltaši pa njih oskrbniki, pre-latje. župniki, vikarji in benefidatje aejmujejo po kmetih okoli graščin, vasi, samostanov In cerkva ter prodajajo tujcem blago, ki oo ga nakupili od kmetov po poljubni c*nl."
"Enako delajo meščani." je poudarjel vi-les Ahac "V LJubljani ni urejene policije, u
Daje novo moč ifvcem In važnim organom
i...........
SLOVENCI
NAROČITE SI KNJIGO
SPREJEMA »VSAVV TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA
..ija .-v	» i1 <■.	„■
iLiziv r »at'*	16	y ^-iv	-f^-
Tiska vabila sa veselice in shode, vizitnice, časnik«, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, do vaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S. N. P. J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
. J v* c
Cene mane, unijsko ddo prve vrste. Vas pojasnila daje vodstvo tiskarne
S. N. P. J. PRINTERY