PRIMORSKI DNEVNIK Uto 2, štev. 475 - Cena S Ur»3jugolire SAVA KOSAKOVIČ Poštnina plačana v gotovini Spedlzlone in abbon. postale TRST, sreda, 18. decembra 1946 UREDNIŠTVO im UPRAVA, PIAZZA GOLDONI gt. 1 - L fl3$08M^Uj^ 93807. Rokopisi s* nt vračajo Pot naše kulture je pot svobode, demokracije, socialne pravičnosti in bratstva med narodi. GRŠKE DEMOKRATIČNE SILE UŽIVAJO SIMPATIJO JUGOSLOVANSKIH NAI10D0V New York, 17. — M »d raapravija. c Jem o grški pritožbi pred Varnost-»im svetom eo proda tav ni ki Jugo-r^ivije. Bolgarije in Albanije odgo-'•»rili na te pritožbe: Jugoslovanski delegat Sava Ko-•anovič je izjavil, da je za sedanjo državljansko vojno v Gnčijj odgovo-t»n sedanji rež'm, ki nesprctnj« ču »tvom grškega ljudstva in ki uživa podporo iz inozemstva. Navedel je »ato članke iz ameriškega in brionskega tiska, ki govorijo o roo-barhofašističneim terorju v Grčiji. Razen teh preganjanj pa je začela Grčija postavljati še ozemljske tahteve na rovaš Albanije. Bolgariji -ih Jugoslavije. Na koncu je Koaanovič izjavil, da »e simpatije jugoslovanskega ljud-»tv* in še posebej makedonskega »a strani zatiranih bratov v sever-®i Grčiji in da njihovo trpljenje od-hieva v Jugoslaviji, Prav tako ne •nore nihče zadušit! naravne težnje makedonskega naroda po zedinjenju. izjavil je tudi, da so simpatij« Jugoskvanskih narodov n« strani demokratičnih sil v Grčiji, kar pa »e pomeni, da to ©graža nedotakljivost Grčije. Bolgarski delegat je izjavil, da Bolgarija kljub vojni napovedi zaveznikom ni nikoli poslala niti ene-I* saimega vojaka na bojišče. Bol-Sarija se ni nikoli pritožila nad malimi obmejnimi incidenti, ker jih je Imela za nepomembna. Sicer pa so trške vladne sile izpraznile pokrajina oib bolgarski mej) in zaradi tega partizanom treba zatekati se ns bolgarski ozemlje. Jugoslavija, Grčija in Albanija so »htevale, naj posebna komisija Preišče razmere v Grčiji, ker se in-°identi, o katerih Tsaldaris obtožuje srvoje sosede, dogajajo na grškem *®-Tnlju in po vsej državi. Varnost-ti »vet bo nadaljeval s preučevanjem tega vprašanja na seji 18. četen-h—a. Angleška politika ovira naravni razvoj dogodkov Prve dni decembra je bilo v kraju Batterse* južno od Londona zborovanje, na katerem so tamkajšnji prebvaled sprejeli resolucijo, da poč "-rejo grške demokratične s''le kr izraz’jo svojo simpatijo ln prijale; jstvo . Orč'je. Met govorniki so b'li tudi član oinč'kali ega kongresa Pappworth, Vd ttrabolgi in laburistični poslanec No-man Dudd. Lord Strabolgi Je izlavil; »Sedanji položaj v Grčiji »m© podedovali od Churchillove kogije'iške vlade. Politika te vlade nasproti Grčiji je bila osebna poli tika bivšega ministrskega predsednika Churchilla. Od takrat ni pri-šlo do nobenega izboljšanja in sedaj vlada v Grčiji teror. Preganjanje 'z-vajajo iste osebe, ki so sodelovale z Nemci. Strabolgi je nato izjavil, da jc vrnitev kralja še povečala zmedo in da se sedanja vlad* vzdržuje na oblasti samo s pomočjo britanskih čet in angleške podpore. Nagibanje na levo v Evropi, je nadaljeval Strabolgi, je naravna posledica druge svetovne vojne in samo v tej nesreč«; državi se skuša zadržati naravni razvoj dogodkov, Prot: sedanjemu režimu se ne bori samo manjšina, pač pa vse demokratične sile, vštevši liberalce in vse tiste, ki smo jih med vojno podpirali. Zaradi tega se mora britanska poht-ka v Grčiji neobhodno spremeniti. Prvi korak za to pa jc umik angleških čet Pnoosvorthi Grčija del britanskega imneriia 3* vut0 da ”* —— Je uuaa izjav,,. na porniko laburiste *unanjo j Bevln pod vplivom predstavnikov ^ r , j 7 v m on° ■ zunanjem ministrstvu, ki ne sovr vzhrtt7 F ' Povsod kjer so se vlžljo samo Sovjetske zveze, pač pa vzhodni Evrop, Izvršil* vol tvs, so! tudi laburistično stranko samo. sledili protesti Velike Britanije in ZDA, To je pripisati dejstvu, da težijo vlade na Poljskem, v Romuniji, Jugoslaviji in Bo)gav'ji bolj na levo, kakor bi si britanska vlada želela. Pappworth je omenil, da so mu med njegovim bivanjem v Grčiji nekatere visoke osebnosti zatrjevale, da bodo britanske čete ostale v Grčiji vsaj 10 ali-celo 20 let. Nekateri .so celo izjavili, da je Grčija že del britanskega imperija. Položaj v Grčiji *ka! nove vo ne Nato je Norman Dudd govoril o svojih vtisih s potovanja po Grčiji. Dejal je, da n« bi brez podpore br,-tanskih čet sedanji režim v Grčiji trajal niti dva tedna, Izjavil je, da je britanska zunanja politika povsem zgrešena in da je Velika Britanija odgovorna za to, kaj- se dogaja v Grčiji. «Ni se torej čud.ti, če se Jugoslavija vznemirja, ker nastaja ob njeni meji neofašistična država, Pg mojem mnenju se v Grčiji seje som« tretje svetovne vojne*. Na koncu je Dudd izjavil, da je v ne sovra- Zasedanje Ljudske skupščine FLRJ Beograd, 17. Tanjug. -- Ljudska skupščina FLRJ bo jutri nadaljevala svoje delo. Na »kupnem zasedanju zakonodajnih odborov obeh zbornic so včeraj nadaljeval, delo o zakonskih osnutkih, ki j.h bodo predložili na prihodnjem zasedanju ljudske skupščine. Zakonodajnemu odboru je predsedoval Mosa Pijade., Na dnevnem rodu jc bil csnutek bilance. Minister Boris Kidrič je obširno govoril o zakonskem osnutku, ki je b!l sprejet Hrvatska ustava Zagreb, 17, — Ustavodajni odber iuvatske skupščine je včeraj nada-ijevai razpravo o ustavi. Pravosodni minister Frol je poudaril, da je ena glavnih, pridobitev osvobodilna borbe enakopravnost med Srbi in Hrvati, ki je zajamčena po ustavi LR Hrvatske. Sledilo je razpravljanje, nakar je bila ustava sprejeta. NAtISTItNE METODE V OKU Boji se povsod nadaljujejo Povečan teror monarhofažiatnv Atene, 17, —- Monarho-faši*tične tolp« terorizirajo povsod prebivalstvo. Te dni so bile pri atentatih v Atenah ubite tri osebe, ena p* ranjena. Atentati 90 ec zadnje dni tako pomnožili, da so bile oblasti prisiljen« vendarle nekaj ukreniti in so izvrgle nekaj preiskav v tramvajskih vozovih in avtobusih, kjer so seveda dobile orožje pri monar-hoJaiistih, o katerih javljajo, da so jih aretirali. Ministrski podpredsednik Gona tas bo ta teden obiskal severne pokrajin« skupno t generalom Spilio-topulosom. Tako so sklenil, n* včerajšnji soji. 10. decembra, ko V c&teiikl* M-red prispel v vas Stefanln*, Je bii nek orožnik ubit od eksplozij« nune. Naslednjega dne so vse ženske zaprli v šolo in nanje streljali s strojnicami. Pet žensk je bilo ubitih, deset pa ranjenih. Tako poroda list «EIeft»ria». Uradna izjava pravi, da je dogodek pripisati orožniku, ki je znorel in ki j« po nesreči streljal na ženske. Boj, v Grčiji tej nadaljujejo. V zadnji bitki blizu šparte na Peloponezu je bilo 20 orožnikov mrtvih, 30 p* ranjenih. Hudi boji a« vršijo tud, v pokrajini Nacussa. V pokrajin: Evro* v Trakiji se je vnela borha. ki je trajala 9 ur, pri čemer je hilo v«d orožnikov ubitih in ranjenih. L Ts*ldari*ov režim se j« sedaj za- čal znašati tudi nad naprednim tiskom. T« dn; Je sodišče ©bš.dilo na d«set let 'ječe ravnatelja solunskega lista «E!efteria», ker je pisal, čemu vlada ničesar n« ukren« prot' monarhističnim tolpam, katere »o pred kratkim pobile večino prebivalstva v vasi Xirovrisaa. V Patrassu »o aretirali vse člane uredništva lista EAM-a «Eleftcria Aohača*. v zadnjih treh mesecih so aretirali z raznimi pretvezami štiri odgovorne urednike toga lista. Sodelovanja slovanskih znanstvenikov Beograd, 17. . Tanjug — v srbski akademiji znanosti je bila včeraj konferenca znanstvenikov, ki so se bili udeležili vseslovanskega kon. gresa. Znanstveniki so se rizgovarjali o sodelovanju z vsemi znanstvenimi ustanovami in so izrazili željo, da bi se vršil vseslovanski kongres v Moskvi leta 1947. Sklenili so, da bodo v vseh slovanskih državah ustanovili ločene organe, ki bodo dodeljeni slovanskim odborom, ki bodo organizirali tesnejšo zvezo med vsemi znanstvenimi ustanova, mi in njihovimi sotrudniki, v ta namen bo imel vsak Slovan ki odbor znanstveni odbor, v katerem bodo predstavniki dotičnih držav. Sinoči sta češkoslovaška in polj. ska delegacija zapustili B-ograd- z istim vlakom so odpotovali predstavniki Lužiških Srbov in Slovanov na Madžarskem. Bolgarska de. ltgacija je zapustila Beograd davi. Po zasedanju OZN Komisija za atomsko silo razpravlja o Baruchovem načrtu N'«w Yock, 17. -— 33 plenarnih sej skupščine, 190 odberovih sestankov pododborov, to jc obračun kon. čanega zajedanja OZN, ki je zad. n;n dva dni zasedala skoraj nenehno dan in noč. Zato so pa utrujeni eielegatj tein, bolj navdušeno pozdravili predsednika Spaaka, ki je včeraj v zgodnjih jutranjih urah zajel sapo. kakor da bi s« notel oddahnit! in takele zaključil zasedanje: »Gospodje, vaš dnevni red jc izčrpan, pa tudi vaš glavni tajnik je izčrpan. Tako imamo nov primer našega priljubljenega pravila o soglasnost;.* Tako j* sedaj več!na delegttov že r.a božičnih počitnicah ln edino izjrmo dela Varnostni svet s komisijo za atomsko silo in z vgja- Španija - uolašKo oporišče ki ga skušajo obraniti angioameriški reakcionarni krogi Zaupnica Blumni/i vladi Mandat )i poteče 8. januarja 1947 Rkriz, 17. — Dane« J« francoska °4rodna skupščina s 580 glasovi Droti 16 izglasovala zaupnico Blu-toovi socialistični vladi. Samo skraj-desnica Je glasovala proti vladi. To je prva vlada četrte republike, jtikar je bila izglasovana nova vHnroska ustava. Sestavljajo jo is-1 ' jučno pociallKtt. ki so v zbornici * veliki manjimi Vlada je prehod, •tega značaja, saj a« 8. januarja •toUneta k skupnemu zasedanju ^upšcina in svet republike, da izmolita prvega predsednika četrte ^Publike, ki bo imenoval dokončno ?1aclo. Nekateri menijo, da so stranke pristale na to nenavadno resi-vladne krize samo zato, ker so ** bale, da se bo general De Gaulle 'tolil s kako avtoritativno vlado •bočne roke, če bi se parlament izkazal nezmožen rešiti sedanjo krizo. Maurice gchuman, voditelj ljud-•kih republikancev (derooknstj*-5ov) je označil Blumovo vlado kot Mado manjšine, rekoč, da je tako •šitev narekoval položaj. UNsilo 'todskega republikanskega gibanja •Aub“» izraža svoje razočaranje da prišlo do izključno socialistične vtadc, namesto da bi sestavili vla-narodne enotnosti. «Ordre» trdi, k bodo v zunanji politiki mnogi ^žalovali Bidaultov odhod, ček da J« bil donedanji aunanjt minister Wštvo za odločno francosko po-Hlko v semškem vprašanju. Liat "odaja. da stoji sedaj Franclja nasprotujočimi sl napeli so. 5Llistov-in komunistov o prihod-•kisti Nemčije. M'n'10, da je mnogim socialistom r'tpnjetno sprejeti odgovornost v« ^danjem težkem položaju, ko bo Sprala vlada sprejeti vrsto neprl-^aih finančnih ukrepov. I Ministrski predsednik Leon Blum r Prebral danes popoldne v skupini vladno deklaracijo v kateri Je •Udarjal, da bo vlada tesno sod«. 7vaia z vsemi mednarodnimi or. ,bi, so jih ustanovili po vojni 7 du bo utrjevala tradicionalna •iJateijstva. Prizadevala si bo Nvtcm, da sc prepreči obnovi-nemške vojne industrije da se *®rJajo nemške repaiacije in zla-* Da nemški premog 1» da Po- sarje gospodarsko povežejo s Francijo. V notranji politiki bo nova vlada skušala izglasovati gospodarske ukrepe, ki Jih Je pripravila prejšnja za uravnoteženje proračuna. Finančne žrtve bodo morah prena-iiti predvsem premožnejži k.ogi m samo v namj&i meri delavci. Vlada bo ostro nastopila prot' davčnim goljufom in nedopustnim dobičkarjem. Izvršili bodo tudi mo dcrnizacijo strojev iq uvedli nove metode dela, v Sibiriji 70 pod nido London, 17. — Kot poroča moskovska radijska postaja, so zabeležili nocoj največji mraz v Kolima Tajga na reki Indirgka v severni Sibiriji, kjer Je bilo 70.2“ pod ničlo. Britansko letalsko ministrstvo obvešča, da so nocoj v raznih krajih Velike Britanije zabeležili temper* turo več ko 20" pod ničlo. Pričakujejo, da bo mrzli val v prihodnjih dneh še.trajal. Demonstracije v fokiu London, 17. — Tisoči japonskih delavcev »o aa udeležil, demonatm-dj v Tokiu. Mnogi so sc pripeljali s tovornimi avtomobili v mesto, kjer so se pridružili ostalim, kj so odšli v sprevodu pred cesarsko palačo ln zahtevali ostavko vlade, Nato so se delavci v dveh kglonah po, dali k ministrskemu predsedniku in mu predložili zahteve p© povečanju obrok* riža, uvedbi nv'nim*l. nlh me*d in uvedbi pograma indu-str.iske obnov«. Japonski parlament je z 53« proti ’«o g'asovj odbil predlog socialistov za razpust parlamenta, Zasedanje indijske zbornice London, IT. — Indijska ustavodajna zbornica ja dan«« nadaljevala razpravljanj« o Nehrujevem predlogu, s katerim zahtevajo takojšnjo ustanovitev ročdviane indijske New York, 17, — Rod pokroviteljstvom odbora španskih političnih izgnancev so v New Vorku organizirali zborovanje, na katerem js bivši zunanji m'nister Alvarez de Vajo ostro napadel anglo-ameriške reakcionarne kroge In vse tiste v latinski Ameriki, ki so naklonjeni ohra-n-tvt Francove oblasti. De V*jo je še posebno obsodil Argentino ln jo nazval «zapadni konec o»i». Izjavil je dalje, da izvira to zadržanje Iz dejstva, ker vidi Amerika v Španiji idealno pomorsko in vojaško oporišče v morebitni vojni Proti ZSSR. Tod* republikanska Španija nikakor nima namena postati torišče sporov med vzhodom In zahodom. De Vajo je nato Izrazil zadoščenje nad resolucijo, ki so jo odobril« na skupščini Združenih narodov. Izra- 30 milijonov dinarjev za pomot Albaniji Beograd, 17. Tanjug, — Izvršni odbor Ljudske fronte Jugoslavije sporoča, da »o nabrali nad 30 milijonov dinarjev za pomoč albanskemu ljudstvu, ki je bilo prizadeto z zadnjtni poplavami. T* znesek nš še dokončen, ker manjkajo podatki 5* iz nekaterih pokrajin. Za gospodarsko delovanje med FLJR In Avstrijo Dunaj, 17. Tanjug. -— Clan parlamenta Hohner piše v »Volkstlm-nie» o vtisih svojega zadnjega potovanja po Jugoslaviji in. zagovarja tesno gospodarsko sodelovanje med obema državama, »Da zagotovi našemu ljudstvu potrebno prehrano, bi « moral* Avstrija n* vsak naffin povezati ■ južno-vahodrkm gospodarskim področjem. Mnogo surovin, ki bi služile na& industriji bi lahko uvozili is teh področij. Ce ne bomo Izrabili t« prilike, bomo pekazali nesposobnost naše zuna-rje politikes, zaključuje Hohner Razprava v Beogradu proti nemikim vojnim zločincem Beograd, IT. — Pr«d vojaškim sediščem v Beogradu »e nadaljuje razprav« proti bivšim častnikom Gestajpa v Srbiji. Nadaljevali so zasliševanje prič, številnih kmetov, ki so pripovedo-vali o zločinih in grozodejstvih ob-loženoev. Razprava »• nadaljuje. Milch pred sodiicem London, 17, — V petek bodo začeli v Niirnborgu razpravo proti bivše- republike. Voditelji raznih strank mu nemškemu podtajnikAj z« letal-so izrazili svoje »tališče. Voditelja sekte »nedotakljivih* in Anglc-indij-oev sta podprl* .popravek, a katerim zahtavajo odložitev sklopa o Nehrujevem predlogu. »tvo, feldmaršalu Milchu, Obtožen jo, da je med drugim dovolil kriminalne poskus* v škodo civilistov in uporabo človeškh bitij pri višinskih poizkusih za Luft-waffe. zil je upea-.j*. da bo sedaj prišle do bolj vidnih uspehov kot do sede J. Poljski delegat, ki je bil navzoč, je izjavil, da je organizacija Združenih narodov pokazala, da lahko uspešno deluje. Dejal je, da b(5ho nadaljevali delo, dokler n« bo fašizem v Špani j: izginil in ne bo španska republika »prejet« med Združene narode. Govorila sta nato jugoslovanski poslanik Kosanovič in češkoslovaški zunanji minister Masaryk. Francoski delegat Pa rodi je zagotovil, da bodo ustnim sklepom ZN kmalu sledila dejanj*. Odnošaji s Francom S Francov« vlado so v diplomatskih odnošajih sledeče države: Argentina, Belgija, Brazilija, CMe. Kolumbija. Kuba, Danska, San Salvador, ZDA, Grčija, Irska, Italija, Nizozemska, Peru, Portugalska, Dominikanska republika, Velika Britanija, švedska, švica, Turčija, Južnoafriška *ve*», Urugvaj in Vatikan. Sledeči člani Združenih narodov niso v diplomatskih odnošajih s Francovo vlado: Sauditska Arabija, Avstralija, Bela Rusija, BoUvJja, Kanada, KHajska, Abeslnija, Gua-temsla, Libanon, Liberija, Mehika. Nav« Zelandija, Panama, Poljska, Češkoslovaška, Ukrajina, ZSSR, Jugoslavija, Venezuela. (Kitajska, Mehka Nova Zelandija ln ZSgft. niso nikoli priznale Francove vlade). Sledeče države, ki niso članico dustrije. Združenih narodov, so prekinTe diplomatske odnošaje s Francovo via do: Albanija, Bolgarija, Romunija in Madžarska. Sledeče države so priznale Gira-lovo vlado: Mehka, Guatcmala Panama, Venezuela. Jugoslavija, Češkoslovaška. Poljska, Bolgarija, Albanija in Romunija. Parlamenti sledečih članic Zdru ženih narodov so pozvali svoje vlade, naj prek'nejo odnošaje s Francovo vlado: Francija, Costarjca. Kuba, Ekuador, Peru in Urugvaj, Angleške žene zahtevajo euake plače kot moški London, IT. — V Londonu ao imele delegatk« raznih »ind;kalnih in socialnih ©rganizac'j zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 400 delegatk, predstavnic 30 milijonov angleških žena. Na zborovanju »o BprejeJi resolucijo, s katero zahtevajo uvedbo enakih plač za ženske, kakor jih' imajo moški. Sindikalna delegacija v Nemčijo in na Japonsko Pariz, 17. — V Januarju bo odpotovala v Nemčijo delegacija sveto, vne sindikalne zveze, da prouči vpralanje pristopa nemških isndi-katov k zvezi. V marcu bo delegacija odpotovala na Japonsko, kjer bo proučila stanje tamkajšnjo in- šk’m odborom OZN, ki »krbita r* svetovno varnost. Tudi izvedenci Sveta st-rih nimajo počitnic, ker morajo mrzlično pripravljati dokončno sestavo petih mirovnih pogodb. Danes se je sestala komisija za »timsko silo k prouSevamju 'predloga ameriškega delegata Bsrucha za atomsko nadzorstvo, ki bi pa po ameriškem načrtu ne bilo podvrženo vetu Varnostnega sveta. Ba-ruchov načrt predvideva ustanovitev mednarodne nadzorstvene usta. nove, ki bi imela pravico kazno. vatj posamezne osebe ali države za morebitne kršitve predložene pogodbe za svetovno nadzorstvo. Sovjetski delegat Gromiko je kritiziral Baruahov načrt in dejal, da ni prpravljen razpravljati o tem predlogu, ker ni bilo časa, da bi ga preučili v zvezi s predlogom o razorožitvi, ki ga je »prejela glavna skupščina. Rekel je, da bi morali vprašanje atomske Bile prstresaL samo v zvez; s splošnim vprašanjem razorožitve. Gromiko je izjavil, da. Earuchov predlog ni skladen s sklepi glavne skupščin«. Tako n, pr. odločitv« glavne skupščine ne omenjajo veta. S tem da ne bi upošteval: veta prj kaznovanju kršilcev atomske konvencije, kakor predlaga Beruch, bi ignorirali določila listin« ZN. Earuchov predlog j« pa tudi nejasen, ker niti z besedo ne omenja sedaj obstoječih bomb in trdi. da bi »e mednarodna oblast za atomsko nadzorstvo morala čim manj križati z dejaifhostjo državnih ustanov za atomsko silo. Vojsški odbor Varnostnega sveta je soglasno »prejel načela za ustanovitev mednarodnih oboroženih sil, is katerimi bo razpolagal Varnostni I svet. Odbor razpravlja tudi o usta. novitvi mednarodne policije. Tudi Byrnes zadovoljen Ameriški zunanji minist/.r Byp-nes je nocoj na tiskovni konferenci izjavil, da se popclnomiA1 pridni* 2uje zadovoljstvu in optimizmu Molotova n Bevina gled« uspehov Sveta štirih in OZN. Pristavil pa je, da še niso premagali vseh težav. Byrac« -je izjavil, da je še bolj kot z ostalimi uspehi zadovoljen z napredkom, ki so ga dosegi;, za sklenitev mirovnih pogodb z Nerrv-čijo in Avstrijo. Pristavil je, da bodo čete zapustil« Avstrijo, Cim bo sklenjena mirovna pogodba s to državo. Ameriško dosoIIo Zaskrbljenost t Angliji zaradi višanja cen t ZDA Wa»hiragton, 17. — Neki britanski vljudni funkcionar je izrazil zaskrb-ljenost Velike Britanije zaradi naglega črpanja dolarskih rezerv. Ta zaskrbljenost se je povečala posebno zaradi tega, ker j* žito v ZIDA doseglo visoko ceno. uradni tečaj dolarja pa se je zvišal od 30 no 40% od takrat, ko Je preteklo poletje kongres odobril ameriško posojilo Veliki Britaniji. Od ameriškega posojila porabijo približno 100 milijonov dolarjev mesečno. Od celotnega ameriškega in kanadskega posojila, ki je znašalo 8 milijard dolarjev, so do sedaj porabili eno milijardo dolarjev. Od 1.250 milijonov dolarjev kanadskega posojila »o Izčrpali 400 milijonov dolarjev,’od ameriškega posojila pa 600 milijonov dolarjev. Ce se bodo izdatki nadaljevali e to naglico, ho posojilo, ki bi moralo služit' za dobo petih let, izčrpano v treh k-tih. Tudi povišanje cene žita povzroča veliko zaskrbljenost v britanskih krogih. Jugoslovanski Kvlzlingi Pavelič frančiškan ~Cvetkovič: od Baltika do Ba kana Protidemokratični ukrepi v Turčiji Raznust levičarskih strank in sindikalnih organizaciji Ankara, 17. — Turška vlada je » pretvezo, da so sejale razdor in kalile sedanji državni red, nazpu. stila turško socialistično stranko, socialistično stranko kmetov in delavcev ii? 35vezo delavskih sindikatov v Oavigradu. Ukinili ao tudi t fcviflajakih U«tov. periodični list «Buyuk Degu* »o ukinili »a »tiri mesece. Dalje so prepovedali širjenje ingjcmsk«g* komunističnega tiska v državi Spopad v Benetkah med civilisti in vojaki Benetke, IT. — Glavni stan #8 področja v Benetkah j« nocoj i»d«a sledeč« uradno poročilo: Dne IS decembra je trii v plesni dvorani' «Mira» incident, zaradi katerega »o a« »popadli britanski vojaki in civilisti, Kmalu ao vapostavil; rad m vojaki so se vrnili v vojašnice. Do sdaj bblo ugotovljeno, da h, se bili incidenta udeležili nem-Ski vojni ujetniki. Preiskavo nada-ljujejo. Napol!, IT. — po odredbi, ki jo Je izdal odbor, so začeli v Neajilju in pokrajini danes ob T. urj stav. teti. Paiisticna organizacija v NoaptjM Neapelj, IT. — Bombe, ki •© jih našli 27. oktobra tl. n* razrdh krajih mesta, so dovedle do odkritja močn« neofašistične organizacije, ki «0 jo tvorili v Neaplju mladi študentje. Preiskave so pokazale, da »o organizacijo finansirali zločinci i* Severne Italije, V zadeve je zapleten tudi neki Pietro Baldmi 1* Florence, ki e« išč* poli n ja, ker je med vojno lovi! angleške ujetnike. Za to organizacijo so porabili tudi denar, ki ao ga dobil! s prodajo papirja za bankovce, katerega so od-n««li iz Banoa dltaha. Njegovo točno bivol išče potem ni bilo znano. V Rimu so sicer pred Jt ral/cim javili, da je bil v Gradcu u Avstriji. Vendar večina trdi, da se je v tem času skrival kot jran-biskan. F frančiškanski kuti je tudi obiskal svojo ieno, ki je tudi pobegla. Pozneje je Pavelič odbel iz Zgornje Avstrije na Koroško v britansko zasedbeno področje. Tu se je s/irival v nekemu manjšem kraju blizu Celovca do letos. Na videz njegova' prisotnost ni nikjer vzbujala sumnje. Merca 1846. je odšel zopet k svoji 'ženi v St. Gilgen, ki ga imajo za ustaiko gnezdo. Končno so Paveliča nekateri rojaki le spasnali. toda preden so ga utegnili predati jugoslovanskim oblastem, je s svojo ieno m pristaši zopet zbeial. Nekateri krogi tr-dijO, da se Pavelič s svojo drutbo mudi nekje v Italiji. Drugi zopet vztrajajo na tem, da se še vedno skriva v Avstriji. število srbskih, hrvaških in slovenskih beguncev t) Avstriji cenijo na 9 tisoč ljudi, od katerih »tri 95% v sedmih taboriščih. V veliki večini so prosluli fašisti. V taborišču Pongau u Zgornji Avstriji je Zakaj sp Franco brije norca iz ZN FRANCO in angleški kapital Po dolgi borbi proti anglo. amerižkim delegatom, so ZN končno sklenili, da bodo njihovi elani odpoklioali svoje diplomatske preds'avnike iz Madrida. Da si zahodne vehsrir predstavljajo to kot komečbjo vidimo iz tega, da bo Veliki Britanija odpoklicala iz Madrida samo veleposlaniku, pu» .stila pa odpravnika posiov ln vse osebje; ZDA pa sploh ne bodo ničesar storile, per ima. jo v Madridu slučajno samo odpravnika po*lov (v bol.ri« razumevanje bodi povedano, d* obe državi nimata v zavez, miki Albaniji niti odpravnik* poslov niti kogar koli drugega, marveč da opravljata vse stik« s albansko vlado samo preko svojih pre^stai nikov v B- ogra. du. Z&šR nikoli m imela sti. kož • Francovo Španijo, Jugo- slavija jih Je pa že pred delj časa prekinila).• Po vojaškem uporu generale Prima leta 1568 se je prvi ugnezdil v Španiji angleški kapital. General Prim je takrat prodal neki angleški družbi bakrene rudnike Rio Tinto za 92 milijonov pezet; v 6$ letih se je ta strošek rudarski druibi 20 krat poplačal fjip Tinto je tretji največji rudnik bakra na svetu. Odtlej so postopna vse vakne postojanke španske industrije prišle v roko londonskega citgja če danes v Španiji pr&gete luč, ima od tega korist ta ali ona londonska družba; če naroči država novo podmornico v eoonstruetota Navala, ima dobiček od tega angleška dndba Vickers; če kupu-irte premi j, vinec. jeklo itd. ima ta ali oni Mkter ut?je dividende Baskovske paroplovne družbe kot lota y Aznar ali Urguyo s a p rokah Angležev. Skoraj vse zavarovalnice so last britanskih družb. leta 1936. je druiba Rio Tinto lfomagala Francu, da je prišel na oblast; dajala mu je angleške funte za njih polovično tedanjo borzno vrednost. Kasneje po Francovi zmagi je sprejela družba Rio Tinto v svojo sredo predstavnike nekega nemškega trn-sta — Metallgesellschaft, ki je bila glavna nacistična postojanka v elektrokemični in jeklarski industriji in s svoje strani poveza» nana s Fedcrazione indu strigle italiana, torej s podobnim tru-stom,, ki ga je ustvaril Mussolini. Gospa kapetan littieston, ki je bila minister v Churchillovi Vladi ln sir Walter Gartner sta sf delila z dr. Anschlager.em in gospodom Hilgersom vodstvo družbe Bttropcan Pyrits et Co, ki je pred vojno in med vojno prodajala pirit f bakrena ruda J k Rio Tinto. Po drugi strani vidimo v upravnem svetu všpanske zveze za oksplosivea, ki kontrolira vse tovrstne rudnine od pepelike pa do volframa imena, ki so očitno spominoma škanskas, in ki se glase I3arbier, dr. Anschlnger, Schulban m Ledout... ki si uit (Uit vojne dobičke, španska vlada pa se dobro varuje, da jih ne bi podvrgla izrednim davkom. Poleg (ega je še zgodba a nemških. dobroimetjih v Španiji, Od 4.800 delniških družb v Španiji je nemški kapital kontroliral 1.100. Pred nekaj tedni je Francova vlada objavila seznam 330 nemških družb, ki bodo izročene zaveznikom. In ostalih 770.» Te so v rokah tako tvanega španskega kapitala. To jt n. pr. tovarna Ptfaza, ki jo ja ustanovil nemški celulozni trust Phrix Werke iz Hamburga, ki je v celoti prešel v ongleiht roke, skupno s 180 milijoni zlatih peset vrednosti tovarne Pefaza. Po drugi strani so storili Amerikanci, da $i vzpostavili ravnotežje prav isto s sSnlpou kemiino industrijo z vrednostjo 167 milijonov zlatih pezet — kemično industrijo, ki jo je finansiral japonski trust, sedaj v rokah ameriških j/ankeejev- Končno je tudi zgodba nemških patentov. Dejansko so nekoliko pred koncem vojne nekatera nemška podjetja — Daimler - Bern, Heinkel, Messerschmitt — prenesla svoje patente in svoje načrte v zadnjem trenutku ustanovljenim delniškim družbam, m* dar ne toliko anonimnim, da se ne bi vedelo, da je najmanj polovica njihovega kapitala angleška ali ameriška, tetrtina španska tfalgnglstična), četrtina pa predstavlja vrednost patenta. Tako ni nič čudnega, če te družbe kot n. per. sAiltomobiles Nacionah ali uFundacion de Investigaciones Mžetalurgvcus S. A.z niso na Francovi listi nemških podjetij in če zavezniki ne zahtevajo nemških strokovnjakov, ki delajo v laboratorijih teh družb. Dokler stoje te stvari tako, lahko Franco brije norca iz zasedanj OZN. Da so britanske vojake ubijale krogle, izdelane iz bakra i* Rio Tinto in izstreljene s stm>dnikom sšpanske družbe za eksploziven po možnosti iz letal, katerih načrti so sedaj v Španiji, ni prav nit trgano, če so britanske družbe v pobožni zbranosti vnovčile ceno za te krogle, za katere so prodale surovine. Prav tako ni prav nič važno, če španske delavce še vedno streljajo z istimi kroglami, z istimi surovinami. Saj končno streli ne odmevajo •do uradov v cityj-u, a niti do sejne dvorane Združenih narodov. I ELOI HIBAH } UActiona * F*ri») Dunaj, decembra. -- Ante Pavelič, ki ga zahteva jugoslovanska vlada kot vo.nega zločinca, se je skrival več mesecev v Avstriji v meniški kuti, kakor je zvedela w neoporečnih virov Otierteas - Neuts Agencg. Ustaški poglavnik je zbe-'žal » svoje Nesavisne Države Hrvatske e letalom, ko mu je bila za peturni Rdeda Armada in jugoslovanska vojska. Ko so tla na Dunaju postala prevroča za kvisltngovce, je Pavelič odbrzel v razkošnem, avtomobilu v St. Gilgen na Zgornje Avstrijsko. 1100 četnikov, pristašev Draže Mir hajloviba, ki jih straiijo ameriške čete. Eden izmed njihovih voditeljev v Pongau-u je kapetan Mitrovič, predsednik odbora pristašev kraja Petra, ki razvija »točno propagando proti svoji domovini. Sam se hvali, da ja pobil doma na stotine antifašistov. Vsi ti begunci predstavljajo velik problem za Avstrijo, ker se z vsemi kriplji branijo potrat ka v domovino in ker jih sumijo številnih umorov in ropov, ki so jih izvršili po Avstriji. Rim, decembra. — DragiAa Cvetkovič, jugoslovanski kvizling, ki je pred kratkim odšel iz Rima v Pariz, skuša s svojimi spletkami in ostalimi 'profaiisti zopet obrniti pozornost nase. Njegove zveze s Paveličem in Mačkom kažejo, da bi vsa ta skupina rada zrušila Jugoslavijo in ustanovila neko konfederacijo liliputskih aneodvisnihn balkanskih državic. Ti kvisilingovci bi radi vzpostavili red z sneodvisnoa Slovenijo, Srbijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Crno goro m Vojvodino t' senci nekega avstro-ogrskega habsburškega cesarstva. Ti spletkarji skušajo pritegniti v svojo sredo vse propalt nacionaliste Srednje Evrope do Baltika. Finančno stojijo ie kar dobro, vendar ne dajejo nobenega obrabuna. Živijo udobno v Rimu in pošiljajo ogromne količine propaganda poslaništvom in tisku. Izročitev teh »voditeljeva zahteva ena ali več za-vesntSkili držav kot vojne zločince, toda zdi se, da se zavezniške oblasti v Rimu prav nič ne trudijo, da bi jih polovil i. »Overseas Ncws Agehcy, New York) BUKAREŠTA. — Včeraj so pred-ložili romunskemu parlamentu zakonski načrt za peiiržutvljenje ro. munskQ narodne banke. PARIZ. — V okraju rndray v bližini Boitiensa, Je neka žival, ki jo preplašeni vaščani hnooujajo »pošast is Findraya», poklala in deloma raztrgala v preteklem tednu 150 ovac. Sestavili so oborožene skupine za zavarovanje čred ln iztrebljanje roparske živali, aa katero menijo, d* je volk izrednih dimenzij, kakršnega še 22 let niso videli na tem področju. NEW YORK. — Nizozemska vlar da je kup la od Združenih držav 46 parnikov za oceansko plovbo. Po tem nakupu j« nizozemska trgo-vinek* mornarica dosegla 2.445,000 Bet, kar je skoraj 90% predvojne tonaže Računajo, da zdaj v nizozemskih ladjedelnicah gradijo 270 tisoč ton brodovja- RIM. — Ravnatelj ustanov* UN RRA za Italijo je javil pred kratkim, pošilja UNRRA Iz Združenih držav v Italijo popoln laboratorij za proizvodnjo penicilina, RIM. — Ena tomed glavnih panog delovanja ustanov« UNRRA »Processing Section*. to js delavska pomožna organizacija, ki Šteje 64 delovnih središč, po vsaj Italiji, z laboratoriji, skladišči, prevoznimi »rodstvj in raznimi opremami, j« premešana na italijansko vlado neposredno (pod ministrstvo za povojno pomoč. NANKING. — Kftajkkt auaanjl minister Wang Bblh Chleh in francoski veleposlanik Jacfjues Meyiier »t* sklenila sporazum o civilnem lataMni CMd Kitajsko j* VtaaiMiJa. RIM. — Ministrski predsednik Al-cid« De Gasperi j« včeraj popoldne sprejel v Vimin*)u vrhovnega poveljnika zavezniškega brodovj* v Sredozemlju, Sir« Algernjonsa Willisa, s katerim se je razgovarjal približno eno uro. MADRID. — Ekspresni vlak na progi Madrid-Malga-Algeslras je z vso brzino zavozil v tovorne vagone v vasi Cincocasa pri Alcazarju San Juan 168 km od Madrida. Petnajst ljudi je mrtvih, osem pa ranjenih. LONDON. — V Varšavi s* j« ppi-6el proces proti bivšemu nacističnemu guvernerju mesta Ludwigu F soherju in njegovim trem pomoS-nlfcom. LONDON. ■— Sporočilo amerAke-ga poljedelskega ministrstva, da bodo v januarju uvozili v Vsliko Britanijo samo 84 tisoč ton t>t*, j« izzvalo veliko zaskrbljenost v Va-liki Britaniji. Minister za preskrbo bc odipotoval v Ameriko, da doseže večji delci Anglija je bila prosila za 180 tisoč ton &ta. WASHINGTON, — Truman Je odobril dekret, ki predstavlja pevt korak k spojitvi ameriških »11 pod enotnim poveljstvom. LONDON, — Na plenarnem medvladnem zasedanju za begune« je poljski delegat pripomnil, da ne bi število razseljenih oseb, kj jim je treba sedaj pomagati, segalo v milijone, če bi bila Unrra prej zadela a repatriacijo. NANKING. - J- nanskt radio Je sporočil, da je nacionalistična armada zgubila v zadnjih petih me. secih 80 tis^č moj, PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 18. decembra 1946. Faš stična cenzura Ljudska založba v Trstu objavlja, da je kakor običajno tudi za letošnjega Miklavža in božične praznike prejela nekaj tisoč mladinskih in leposlovnih knjig, ki naj j bi zadostile potrebam in povpra- I Sevanju po slovenskem čtivu. Po j sebno letos občutimo pomanjkanje j slovenske knjige zaradi požiga knjigarne v Trstu in knjig v Gorici ob priliki zaplembe Ljudskega doma. Da zamaši vsaj delno te vrzeli na najem knj.žnem trgu, je Ljudska založba že pred štirinajstimi dnevi prejela naročene knjige; ki lež'jo vskladiščene na giaVni carinarnici v Trstu, čeprav so bile Izvršene vse potrebne formalnosti in izdano dovoljenje AlS-a za prevzem. Celo policija je po temeljitem pregledu knjig izdala že v torek 10. decembra dovoljenje za prevztm knjig. Namerno zavlačevanje carinarnice je imelo za posledico, da je policija v soboto 14. t. m. preklicala že izdano dovoljenje s pripombo, da zavezniška policija knjig še ni cenzurirala. Pripomn li b' da je policija pri pregledu od vsake knjige vzela po dva izvoda za cenzuro, čeprav nam je višji zastopnik AlS-a. ko so mu to povedali, izjavil, da pri njih cenzure ni.. Bilo mu je tudi predočeno, da je bila večina knjig v Trstu že prej v prodaji. Prosimo vse. ki nestrpno povprašujejo po slovenski knj’gi. da potrpijo, 6e za Bcžič še ne oedo imeli knjig. Cim bomo prejeli dovoljenja, bomo to objavili. Pošiljka vsebuje mladinsko in leposlovno čtivo, .pesmi, slovnice in slovarje. Toliko v pojasnilo naši javnosti. TRŽAŠKI DNEVNIK Eden izmed tisečev Na t'soče ljudi, ki so jim fašsti spremenili priimke, se je obrnilo na ZVU, da jim na podlagi lanskega dekreta te priimke vrne v stari slovenski obliki. Toda vse prošnje so bile zaman. Tako se Je ponovno o-brnil na ZVU tudi tov. Josip Fabjančič iz Trsta, ki so mu fašist! spremenil’ priimek v Fabiani. Končno je pisal tudi polkovniku Bowma-au ter med ostalim navedel tudi naslednje: «Poldrugo leto po uničenju osovrar že nega režima in več kot leto dni, odkar sem vložil prvo prošnjo, na katero »ploh nisem sprejel odgovora, se obračam naravnost do Vas, da se povrne mojemu priimku prvotna oblika. S tem ne zahtevam nič drugega, kot da se razveljavi nasilje, ki v času demokracije ni več dopustno. V istem položaju je na t'soče mojih someščanov. Zato bi bil že skraini čas. da bi j m ZVU dala zadoščenje s splošnim odlokom in tako izpolnila njihove upravičene zahteve*. Zares, omara je bila kriva Višje zavezniško sedišče oprostilo 12 ovac iz akcijske stranke, le 13. je bila garjava Včeraj je višje zavezniško sodišče sodilo 13 članom izvršnega ou-bora akcijske stranke in Jih oprostilo vsake krivde,, češ da jim ni mogoče individualno dokazati niti pi sesti orožja niti da so za to orožje vedeli. Očitati bi jim mogli le malomarnost, da niso prostorov pregledali, to pa da ni legalna, temvtč kvečjemu le «družbena» krivda. Vsaj takšna je bila argumentacija predsednika sodišča, preden je izrekel sodbo. Ob-odil pa je na 9 mesecev zapora 19 letnega paznika Bratolija, ki ga je sppznal za krivega že pri prejšnji obravnavi. Ker pa ni hotel noben član izvrfnega odbora prav nič vedeti o crcžju, je moral nekdo plačati. In greši.; kozel je pač figura postrerske.ga pomena Eratoli, pri katerem so našli pod zglavjem pištoio. Sicer pa tudi e-n r.i nikoli priznal, da h, bila njegova. Javni tožilec je skušal dekazati, da odgovarja za orožje izvršni odbor akcijske stranke ket celota. Vsi obtoženci so zanikali vsako krivdo in dejač, da ni nihče vedel r.e za orožje niti za omaro, čeprav so cesto zahajal; v te prostore. Tako je ona slavna omara postala še bolj skrivnostna, ker je ni nihče nikoli videl, čeprav je stala za stranišči... Policisti, ki so nastopili kot ob-težilne priče in nekam neradi pričali, so povedali približno iste stvari kot pri zadnji obravnav;. Obtoženci so zatrjevali, da so bili vsi antifašistični borci, čeprav ie bil za časa fašizma samo '"'reatt. kenfiniran na Ponzi. Vsi so dejali, da o orožju sploh ne more biti go. vora. »ker se akcijska stranka upira vsaki obliki nasilja*. Fogar Galliano, urednik »Voce !!• bera*, se je celo zelo začudil, ko je zvedel za najdbo orožja. Kaže, da je eden izmed najodločnejših čianov izvršnega odbora in pravi tip šovinista «mang;aslavi». V svoj; izjavi skuša namigavati. da je orožje podtaknil kak nasprotnik. Ampak stvar jv zelo čudna. Kako je pa megel vedeti za čmaro, ko Ja ni opaz-1 niti kak član izvršnega odbora. Hazen, če niso podtaknili tudi omaie. Ko je nastopil obtoženec Ezio Prelli, se je vsa dvorana s sodnikom vred zabavala, da je b la njegova glavna skrb, kako bi si nabavil stekla na cknih, ki so bila vsa razbita. Na predsednikovo vprašanje je povedal, da so okna razbili burja in nasprotniki. Bil je odgovoren tudi za čistečo prostorov. vendar ni nikoli videl skrivnostne omare. Ko pa je v časopisih bral o njej in o preiskavi, je pogledal vanjo, in glej čuda, v omari je našel angleško zastavo, ki je niso nikoli imeli v strankinih prostorih. Zagovornik Turola je slavil «za-sluge* obtožencev v osvobodilni vojni, katere so se udeležili, ko so se 30. aprila 1945. »uprli*. Javni tožilec je dejal, da bi prostori ne mogli nikoli služiti v protizakonite namene, če bi obtoženci opravljali svojo dolžnost. Predsednik je prebral dolgo in učeno argumentacijo, ki je bila zelo poučna, zlasti za odvetnike. Povedal je seveda, da v sodbo ne vnaša politike, kot da bi bila stvar čisto zasebna, nato pa je izrekel oprostilno sodbo. Nedvomno so se vsi navzoči nazadnje vprašali, čemu sploh ta proces, ko že nihče nj bil »ničesar kriv*. Lahko b; našli cele arzenale orožja, ko bi obtoženci le vse zanikali. pa bi jih morali oprostiti. Res p-oučn«. stvar! Motijo pa se. če mislijo, ds. bedo tako služili «pomtr-jeniu*. Dejansko bodo samo chra-brli zlc-čince podobne sorte, kot so on; v Tržiču, da še povečajo teror. Morda pa je to tudi v namenih nekoga. ki bi vedno rad igral vlogo razsodnika. Tečaji za slovenščino GOSPODARSTVO IH m/ «inuž°anski trust>> na i/idiku Slovenska prosvetna zveza je organizirala na tržaškem ozemlju vrsto tečajev, katerih namen je, dvigniti znanje našega jezika med sl-cvensko mladino. Dejstvo je namreč, da je slovenščina v bivši Julijski krajini povsod .zanemarjena, kar vsej ljudski izobrazb; ogromno škoduje. V mestih z narodno mešanim prebivalstvom je med mladino italijanizacija tako napredovala, da jvh je mnogo, ki ne razumejo slovenske besede. Fašizem je Preskrba Kruh bo jutri iz ameriške be'e moke. Peki naj dahes dopoldne dvignejo potrebne odrezke. Odrezke za olje za brezposelne naj dvigrej* še danes vsi trgovci pri občinskim prehranjevalnem uradu. Odrezke in nakaznice za testenine za drugo polov'co t. m. naj dvignejo vsi upravniki menz v teku današnjega dne pri občinskem prehranjevalnem uradu. I P O D I Z IIL Za dečji božič Nabiralna akcija za dečji bož č se je razvila zelo zadovoljivo. Samo pri mestnem koordinacijskem odboru je bilo do pretekle sobote vplačanih 5C4.405 Ur. Ako k temu prištejemo U vse ostdlt odbore,- je nabrana svo-ta prav gotovo -ie prekoračila 2 milijona lir. TREBČE Kuiturna prireditev. Zene Iz Trebč so preteklo nedeljo uprizorile «Preskrbovaln;co» in simbolični prizor ((Partizanske sirote«. Sledilo je več deklamacij in pevskih točk. Prireditev je lepo uspela. Kaže, da žene tudi na prosvetnem po'ju napredujejo. Za zaključek so imeli mladinci v svojem domu prosto zabavo in šaljivo pošto. SEŽANA Prosvetno predavanje. Pietekl: četrtek so imeli v Sežani predavanje. na katerem so razpravljali o prosvetnem delovanju. Predavatelj je priporočal zlasti mladini, da bi se v večji meri lotila prosvetnega dela. Roditelji zborujejo. Pretekli petek so imeli v Sežani roditeljski zbor, ki so se ga udeležili tudi starši sesednih vasi. Po predavanju so obravnavali na jvažnejša vzgojna vprašanja. V debati so sklenili, da ne bodo puščali po 7. uri zvečer otrok samih na ulico, ker nočejo, da bi hodili na ples in druge take zabave. Sklenili so tudi, da naj se učijo otroci v strokovni šoli ruščine in so vložili na šolsko oblast v tem smislu prošnjo. Gospodarska io kulturna obnova Slovenske Istre ST. PETER NA KRASU Prispevali so med drugimi: so-c alno skrbstvo 18.360 lir, pododbor Kolonkovec 13.870 lir, podobor v Dolini 14.833 lir, Kačun,) 11258 lir, pododbor za Prosek In okolico 213214 Mr, Prer&d 10.090 lir. pododbor Skorklja 10 657 l'r, pristaniški delavci 50.000 lir, de'avct pri tovarni ILVA in Skedenj 29.820 lir. Kaže, da je tudi nedeljska prodaja spominskih zrakov dobro.uspela, vendar še niso zbranj vgj podatki. Pred kratkim je izvršni Ljudsk, odbor za koprski okraj pedal poročilo o izvršenem delu za leto 1946. Okrajna skupščina je odobrila delo edbera ;n mu izrekla svojo pohvalo. Politična borba in še nerešena pripadnost tega ozemlja sta bili največja ovira delovanju odbora. Delovanje odsekov je pokazalo vidne uspehe že s tem, da so usmerili finančne dohodke in izdatke v okviru preračuna za 1. 1946. v Mnogo Škode, skoraj 250 milijonov Mi* sta letos napravil) izredna suša io v več vaseh tudi toča. Dober je bil pridelek vina, zadovoljiv bo pridelek olivnega olja, občuti se pa pomanjkanje krompirja in fižola. Okrajni cdbor je preskrbel nabavo drevesc za pogozdovanje, čerar se bo treba pTidno lotiti, saj je pomanjkanje gozdov rakova rana v Slovenski Istri. Tovarna paradižnikove mezge Je znatno zboljšala in povečala svojo produkcijo, ogromno delo je opravila posebno v poletnem času ok~ajna zadruga. Iz okraja so iz- FIZKULTURA Tržaški rokoborci v Ljubljani Reprezentanca Trsta Je premegala raprezentanco Slovenije 5:3 V soboto zvečer Je bilo na Taboru. v najvedji ljubljanski dvorani, srečanje med tržaškimi rokoborci in reprezentanco Slovenije. Prireditev je obiskalo več kot 500 ljudi, ki so navdušeno pozdravih tržaške goste. Najprej sta nastopila v mušj; kategoriji Tržačan De Giorgi in Jezernik Stane. Po doigl borbi Je zmagaj Tržačan. S'anje 1:0 za Trst. V peresno lahki kategoriji sta se spoprijela Sartori iz Trsta in Jenko iz Ljubljane. Borba Je bila izredno razburljiva ter je končno zmagal Jenko in izenačil stanje točk. Lahka kategorija: Ta borba je bila najdaljša in najlepša. Za Trst je nastopil Nazmlsz, za reprezentanco Slovenije pa Tašler. Zmagal Je po točkah tehnično mnogo boljši Tržačan. Stanje 2:1 za Trst. V welter kategoriji sta nastopila Poropat za Trst in Sernko za Slovenijo. Zmagal Je Sernko, kljub temu da Je bil Tržačan dosti bol) aktiven in tehnično znatno boljši. Stanje 2:2. V peresno lahki skupini je Tržačan Ruan zmagal Jezernika Franca. S tem je • tržaška reprezentanca prevzela zopet vodstvo. Stanje 3:2 za Trst. Vidali iz Trsta Je v srednji skupini dokazal, da Je eden izmed najboljših rokoborcev. Po lepi borbi Je zmagal Verborsta. 4:2. V poltežkl skupini so zopet zmagali Tržačani. Njih predstavnik Sartori Je, čeprav je bil lažji po teži, premagal Bratnika. Stanje 5:2. V zadnji točki sta nastopila težki skupini Tržačan Verona in V Planici so skakali Kdo izmed športnikov ne pozna Planice, ki se lahko ponaša, da ima najveejo smuško skakalnico na svetu. Na njej so bili do sedsj doseženi najdaljši smučarski skoki v fantastične daljave. Svetovni re. kord, ki ga je na tej skakalnici dosegel neki nemški skakalec, znaša nič manj kot 118 m. No in v nedeljo so v Planici otvorili letošnjo skakalno sezono. Sicer niso skakali z mamutske skakalnice niti ne srednje, ki dopušča skoke do 70 m. temveč so skakali z najmanjše skakalnice. Zmagal je stari partizanski borec Rudi Finžgar iz Krope, ki Je pred leti kot prvi Slovenec skočil več kot 100 m. Drugi Je bil Pribošek Franc, tretji Vidic Andrej, četrti Klančnik Karel itd. Nogometna tekma v korist albanskih poplavljencev V Zagrebu Je bila odigrana v nedeljo nogometna tekma med reprezentanco Zagreba in Tirane. Ctsti dobiček Je bil namenjen za albanske poplavljence. Zmagali sb Zagrebčani s 7:0 (3:0). vozili sadja in zelenjave za nad 100.000.000 lir. Zadovoljiva je produkcija v opekarni Nardone. Izboljšala se je produkcija mila v Piranu, v polnem obratu so tovarne v Izoli in ladjedelnice v Kopru in Piranu, poseb-no zaradi novih naročil; mehanična delavnica v Kopru je dobila že narečila iz Jugoslavije in potrebuje novih delovnih moči. V polnem obratovanju so mizarska delavnica in tovarne ščetk v Kopru, ki izva. žc.jO *vqje izdelk« tudi v Jugoslavijo. V Piranu se dobro razvija, novo ustanovljena čevljarska zadruga. Obnovo izvajajo v okraju izključno obnovitvene zadruge, ki štejejo SOM članov. Obnovljenih je bilo že 96 stanovanjskih In gos.podarsk'h poslopij. Obnova v Istri ima izredne težave zaradi pomanjkanja gradbenega lesa in zidarjev v teh krajih. Socialno skrbstvo je imelo mnogo izdatkov za bolnice tn zdravila, skoraj 4 milijone lir; za podpore ir. počitniške kolonije v 3 mesecih nad 3 5 milijona lir. V kolonije v gorske kraje je bilo poslanih 372 revnih otrok. Tu Je bilo v kolonijah 397 otrck iz cone A. V okraju je bilo cdprtih 47 alo. venskih in 12 italijanskih osnovnih šol, ki jih obiskuje 6332 učencev in kjer poučuje 186 učiteljev, ena slovenska gimnazija in 7 italijanskih srednjih Sol, ki štejejo 644 dijakov in 69 profesorjev. V Portorof.i je tudi gluhonemnica za celb cono B. Stanje šolskih poslopij po vaseh še ni zadovoljivo, ker so bila vsa ta poslopja poškodovana ali uničena. Z večernim) tečaji se odpravlja nepismenost, dviga splošna ljudska izobrazba In kulturno življenje v prosvetnih društvih, ki jih je 24. Tudi italijansko prebivalstvo goji svojo ljudsko prosveto v krožkih. V italijanskem šolstvu je treba odpraviti še zadnje ostanke fašistične n šovinistične vzgoje in metode. Veliko in naporno delo je opravilo okrajno ljudsko sodišče, ki ima svojo ekspozituro tudi v Piranu. Razmere koprskega okraja niso lahke. Okraj je zelo obsežen in ima mešano preb.valitvo. Krvave so rane. ki jih je tu povzroSla Italijanska okupacija. Gospodarsko in kulturno je treba dvigniti Istro. Zato so vidn) uspehi ljudske oblast) na tem ozemlju tem večjega pomena- Albin Bubnič Ceškoslovaška-Francija v košarki Tekma v košarki med Češkoslovaško. ki Je evropski prvak v tej igri, in Francijo, ki se Je odigrala v Franciji, se je na veliko preseneer. nje končala z zmago Francije 37:30 (14:19). Športna delovanje balkanskih držav za leto 1947 V Bukarešti je bila pred kratkim fizkulturna konferenca, na kateri so med drugim določili tudi fizkul- Pirher. Plrher je v tej bprbi zrna- i (,UTO1 načrt balkanskih držav za gal in znižal razliko na 5:3 Gledalci so na koncu še fnkrat toplo pozdravili tržaške rokoborce tn Jih za lepo zmago nagradili z dolgotrajnim ploskanjem. Izrazili pa so tudi željo po čim češčem in tesnejšem športnem sodelovanju Trsta z Jugoslavijo. Tržačani bodo nastopili kot gostje tudi na Jugo. slovanskem državnem prvenstvu v rokoborbi, kjer bodo nedvomno zopet častno zastopali tržaško težko atletiko. a Miklavievanje v Mladinskem domu. Iz bližnjih in daljnih vasi postojnskega ln hrpeljskega okraja so prihajale žene z darili, ki naj bi razveselila partizanske sirote na Miklavžev večer. Zer.e iz št. Petra in okolice so napravile 88 parov copatk in z denarnimi prispevki so kupile 105 parov.nogavic. Sindikalna podružnica je prispevala 5000 lir, državna podjetja in urad', pa 5.450 lir; pekarna Mlakar je pripravila 120 dobrih p'Škotov. Na ta način je vse prebivalstvo tekmovalo, kako bi čim bolj razveselilo in nagradilo malčke, ki jim je narodno osvobodilna borba odvzela starše in jih pustila same na svetu. KLANEC Teden Rdečega križa. Vaški odbor RK je bil s pomočjo drugih udruženj zelo aktiven ves teden RK. Padlim borcem so položili na grobove na pokopališču vence in ves feden so bila predavanja, ki so se jih ureleževali vaščani v lepem 'številu. Tudi mladina iz Ocizle in Klanca je sodelovala s svojim pevskim zborom. Posebno velika zahvala gre učiteljici Anki Sibeniko-vi, ki je zelo požrtvovalno sodelovala ves teden. mlad’na, k; se je po tako dolg: dob; suženjstva znova lotila prosvetnega dela. Naj služi ta prvi uspeh kot pobuda za nadaljnje delovanje In za dosego še večje izpopolnitve. BUKOVJE PRI POSTOJNI Telovadni nastop. V nedeljo 8. t. m. ob zaključku tedna za Rdeči križ so priredili pomladkarji RK osnovne šole v Bukovju miting, na katerem »o nastopili tudi domači otroci z ljubkimi telovadnimi vajami, ki so jih morali ponoviti. Dobiček prireditve v znesku 7.725 lir je bil namenjen RKS. BREZOVICA Kulturna prireditev. V nedeljo 8. t m. je priredilo prosvetno društvo v Brezovici kulturno predstavo. I-grali so «Pr'zor iz ujetništva* in še tri druge igrice, od katerih je igra- RICMANJE Mladinska prired-iev. Na Miklavžev večer so imel ' onanjih pionirji pod okriljem" 'IZZ uspelo prireditev. Na sporedu je bilo petje in ples narodnega kola. Prišel je tudi Miklavž, ki je nagradil otroke. OCIZLA Ob'sk ranjencev. Naša rhladtna je preteklo nedeljo skupno z AFZ obiskala ranjene partizanske borce v postojnski bolnici. Ranjenci so bili obiska zelo veseli. Mladina pa je tudi na drugih poljih delavna, "ako pomaga pri razkladanju materiala za OZ ter se pridno udeležuje študijskih sestankov, čitalniških krožkov in večernih tečajev. GAZON PRI KOFRU Bolska prireditev. V tednu Rdečega križa so-priredili pionirji svojo drugo letošnjo prireditev. Uspela je zelo dobro in dobiček je Šel v korist RKS.' Mladina je priredila ples tudi v korist RKS. Med mladino, ki se je vrnila z udarniškega dela v Brkčt m-Banovičeh in na Brezovici, so razdelili 21 kg sladkorja Prav tako so razdelili med re\ne družine 30 kg mleka v prahu. BERTOKI Pogreb dveh partizanov. Preteklo nedeljo popoldne so v Bertokih svečano pokopal: domača partizana Gvida Starca in Karla Zudiča, Oba sia padla za časa narodno osvobodilne borbe v hribih blizu dobro vedel, kaj dela. Hotel je, da ostane naša mladina neizobražena, ker je nevednega, neizobraženega človeka najlaže .zkoriščati. Obenem je skušal preprečit; širjenje slovenske zavesti, da tako iztrebi vsakršno priliko slovenskega organiziranega dela, ki bi moralo po na-:avi sami biti nasprotno faš'zmu. Tečaji Prosvetne zveze bo.do vrnili slovenski mladini eno znanje, ki mu ga je tujec s svojini proti-Ijudskimi težnjami uropal. Konec je časov, ko se je v Trstu prepovedovala slovenska govorica. V mednarodnem tržaškem ozemlju je slovenščina enakopravna italijanščini, kar bo imelo daljnosežne posledice v vsem javnem življenju, da niti ne govOc-imo o posledicah v novi upravi tega teritorija. Tu ni več priziva ne poti nazaj: konč-noveljavna odločitev v «svetu šti-i 'h* je podrla fikcijo, ki jo je prot-naravno in z nasilstvi vzdrževal bolni italijanski šovinizem. Tečaji so namenjeni naši mladini, ki v splošnem čut; njihov pomen. Zavezniška vojaška uprava je pokazala razumevanje za upraviče-ne težnje, da se popravijo grehi nad slcvenskim ljudstvom v pre. teklcsM. Dala je za tečaje primarne učne prostore. Tako se je po-reke-d že pričelo kulturno delo, ki bo obrodilo razveseljive sadove. Tečaji so se odprli: na Vrdeli s 25 tečajnik', v Earkovljah s-16 tečajniki, v Skednju s 54 tečajniki, v Ronkih s 17 tečajn ki, pri Sv. Ivanu s 36 tečajniki, v Podlcnjerju s 40 tečajniki. Razen teh se vrši tudi še poseben tečaj za dijake. Pripravljajo se še tečaji v Skork-ljJ, v mestu, pri Sv. Jakobu, v Ro-coiu, na Greti, v Rojanu, v zgornji okolici .n na Krasu. Tako je prav. Nadomestiti moramo, kar ?mo zamudili dasi ne po svoji krivdi. Naša mladina pa, ki se je lotila stvar;, ki ji bo prej ali slej prinesla mnogo koristi, naj vztraja v tečajih z zavestjo, da je to delo važno zanjo samo, pa tudi za našo skup-r.o?t. Obenem naj se zaveda, da bc dcEEgla uspehe le s sistematičnim delom, z rednim obtskcin tečajev, z zanimanjem In pridnostjo. Izko-r!st naj zimski čas za svej umski napredek s tisto resnostjo, ki jo od zdrave mladine pričakuje vsa naša javnost. J- F. Po najnovejših vesteh iz Amerike namerava predsednik Truman u-stanoviti nov »možganski trust*. ki bo po svojem obsegu prekašal Rooseveltovega, z namenom, da bi obvladal gospodarsko in socialno krizo. Naglo naraščanje cen, ki je nastopilo po ukinitvi kontrole, postavlja vlado Združenih ameriških držav pred vedno bolj pereče probleme. Prav v tej okolnosti je treba tudi iskati vzrok za nedavno rudarsko stavko V teku tega leta so cene povprečno poskočile za 20.6%. cene živil pa kar za 52%. Naraščanji; cen ni kraja. Zagata ameriške vlade in vsega gospodarstva je očitna. Osiromašeni evropski naredi ne morejo kupovati ameriških proizvodov po visokih cenah. Z druge strani j'm Amerika s svojo stiskaško gospodarsko politiko onemogoča, da bi s predajo lastnih proizvodov pr-sh do deviz, potrebn.h za nakup blaga v ZDA. V nove trgovinske pogodba, ki jih sklepa Amerika, skušajo njen; predstavniki uvesti klavzulo, k) b; ZDA omogočala, da lahko vsak trenutek prekličejo vse carinske olajšave za uvoz tujega blaga. Politika ameriških kapitalistov spravlja v zadrego posebno angleški kapital. Spričo povišanja cen na ameriškem tržišču je vrednc-st ogromnega angleškega posojila v Ameriki v teku enega l“ta padla od 4 na 3 milijarde dolarjev in angleški gospodarski krogi so že »prožili misel, da bi zahtevali pov.šanje posojila v ustrezajočem razmerju. Z ameriške strani se je pojavil cel° predlog, da bi dolar razvrednotil) kar za polovico, s čimer bi tujcem olajšal; nakup ameriškega blaga- Naše ljudstvo se čedalje bolj oklepa svojih zadrug Nedavno je «Okrajna NAPROZA Hrpelje - Koz:na» imela prvo redno skupščino. Pregled njenega delovanja je pokazal, da se naše ljudstvo čedalje bolj oklepa svojega zadružništva. ki ga sedaj po osvoboditvi lahko svobodno razvija. Stavilo članov «Okrajne NAPROZE Hrpelje - Kozina« je od ustanovitve (lani meseca jun ja) narastlo r 2009 članov. Zadruga ima 9 posk valnic; njen promet se je povečal na 44 milijonov lir. Bilančno sta*' nje presega 10 milijonov Ur. Zadruga posluje predvsem z blagovnim kreditom, ki ga je izposlovala prt gospodarski banki. Hrpeljska NAPROZA je razdelila nad 490 000 k? moke in žita, 15 000-kg sladkoriS* 3500 kg maščob, 4000 kg mila, zna^ ne množine čevljev, manifakture. železnine m raznih drugih potre** ščinl V svojem območju je kljuk izredni suši odkupila 12.600 kg češenj. 25.000 kg jabolk in neka) krompirja. Od prebitka za lansko leto le podarila 15.000 lir Dijaškemu domu Hrpelje - Kozina in 300® lir za poplavljence v Albaniji, j * lo eno vojaštvo. Program so izpo-; Idrije. Pogreba se je udeležila ve-polnili z recitacijami in pevski zbor'lika množica ljudstva iz bližnjih in je zapel nekaj pesmi. Vsa pohvala | daljnjih vasi. Kaj boste kupili drag’m za božič? Slovenska orosvetna zveza Ima v zalogi SLOVENSKE KNJIGE Naročite jih pri prosvetnih društvih, ki imajo seznam knjig ali naravnost pri Slovenski prosvetni zvezi: ul. S. Vito 17/1. KNJIGA je kapital, ki se Vam najbolje obrestuje. Tri nove hidrocentral® v Sloveniji Zvezna vlada FLRJ je na predlo? ministra za industrijo izdala uredi« o razlastitvi nepremičnin, ki so potrebne za zgraditev hidrocentral v Mostah pri Žirovnici, na mariborskem otoku in v Dravogradu.. Fizične in juridične osebe ter zadružne organizacije prejmejo popolno odškodnino za razlaščeno in začasno v uporabo vzeto premoženje- Narodno gledališče Dslavci za svoje prav ce V ponedeljek ob 13. ur; je vse delavstvo pri tvrdki IRCO stopilo v stavko, ker so odpustili dva člana njihovega obratnega odbora. Oba člana sta bila odpuščena brez pri. volitve strokovnega sindikata. Delavci so posla'.! vodstvu podjetja spomenico. V' kateri zahtevajo, da se odpustitev prekliče. Složni nastop delavstva v obrambi njegovih pravic, naj služ; vsem reakcionarjem v kar resen opomin. Sreda 18. decembra ob 19.30 v Skednju: «TAKO TUDI B O«, premiera. Sobota 21- decembra ob 1930 v Skednju: (ianassnjl premieri v Ske 1niu // Sporočilain Smučarski izlet V nedeljo 22. dec. prlred; Planinsko društvo v Trstu smučarski izlet z vajami na Crnl vrh nad Idrijo. Cena vežnje tja ln nazaj 200 lir. Odhcd ob 6.30 uri zjutraj. Obvestilo Ir. predplačilo v knjigarni Stoka, ul. Milano 37. Snežne prilike so ugodne, za hrano je preskrbljeno. Izleta naj se udeleže tudi začetniki! Enotni sindikati Jestvine. V četrtek 19. t. m. ob 17. ur) v ul. Conti II občni zbor pekovskih delavcev, z dnevnim redom: porOffili o delu, poročilo novega strokovnega odbora, pojasnilo o novem mezdnem sporazumu, razno. Oddelek za zadruge. Danes ob 19. url v ul. In\briani 5 sestanek zadružnih referentov tovarniških odborov. , ' Drčavni namcSbenci. Danes ob 18.15 sestanek odbora monopolskih nameščencev. Odsek za umetnost. Danes cb 18. ur. učna ura za. slikarstvo in kiparstvo pr.i slikarju Manziniju v ul. Garibaldi 2. Gradbeniki/19. t. m. ob 18.30 uri seja zaupnikov. Petrolejski nameSbenci. Danes ob 19. url v ul. Imbriaai 5 sestanek vodstva in zastopnikov tvrdk Car-della ln Shell-Florisdorf. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga, seja odbora v četrtek 19 t. m. ob 17. Rojstva, smrti, poroke Včeraj se je rodilo 10 otrok, umrli 3 ljudje, poroke so bile 4. Cerkvene poroke: uradnik Lucij Puoci ln uradnica Amalija Calella, uradnik Furio Cusma ln uradnica Ida Tenente, keramik Dušan Sancin in knjigoveznica Ana Marro-ne, uradnik Tomaž Edvarda ln študentka Romana Cojutto. Umrli: 85 letna Pavla Godina, 85 letni Nikolaj Crucls in 8 mea. Marija Tereza Largionl. Tudv^flruga premiera Štorje-iškega narodnega gledališča za Trst ih Primorje: «Tako tudi bo* se mora zaradi »nerazumevanja* natega slovenskega prosvetnega Uvljenja v Trstu po sedanjih tukajšnjih oblasteh, vršiti na periferiji mesta. Za vse mogoče prireditve dvomi) ive sorte so v Trstu dvorane na iaz-polago, le za slovenske kulturne prireditve jih m. Konstantina Simonova igra v šestih. slikah «Tako tudi h ar* ima osnovno težišče v viharnih dogodkih strahotne domovinske vojne. A kljub takemu težišču je igra «Tako tudi bo* čudovito lepo prepletena z liriko, ki je lastna predvsem veliki ruski literatuid. Vsebina igre »Tako tudi bo* je v kratkem naslednja: Inženir Saveljev, ki je ob bombardiranju izgubil Zeno in hčer, se vrne kot gardni polkoimtk s fronte na kratek obisk v svoje staro stanovanje v Moskvo. Tu pa stanuje ie profesor Voroncov s hčerko, dijakinjo Olgo in teto Sašo, ki jim je bilo prejšnje stanovanje uničeno in jim je stanovanjski urad pred kratkim v zameno dodelil So-veljevo. Med bivanjem pri Voroncov ih so postajale prijateljske vezi med njimi in Saveljevem vse prisrčnejšs. — dokler se nista štiridesetletni ALEKSANnER BEK: VOLOKOLAMSKA CESTA Piva zgodba leto 1947. Fizkulturnih prireditev se bo kot gost udeležila tudi Madžarska. Nogomet bodo igrali od maja do oktobra, tekme v košarki in odbojki bodo v Albaniji 24. maja veslaške prireditve v Romuniji od 13. do 25. maja, plavali bodo v Madžarski v avgustu, lahkoalleti se bodo pomerili v Roipuntji od 24. avgusta do 7. septembra, kolesarili bodo v Bolgariji, telovadili v Jugoslaviji, šahovska balkanutda pa bo na Ma-džaifck« m »Ce s* človeku nudi priložnost, da opazuje nekaj izrednega — izbruh vulkana, ko uničuje cvetoča nazelja, upor tlačenega ljudstva proti ose. mogočnemu vladarju ali naval tujega in divjega naroda na. njegovo domovino — ta, ki je to videl, mora vse to zaupati pajrirju. Toda če ni sposoben, da e konico peresa na-nizmje besede zgodbe, tedaj naj pripoveduje svoje spomine izkušenemu pisatelju, ki naj potem vse, kar mu je bilo povedano, oriše no trajnih listih, v pouk vnukom in pravnukom.* Iz romana V. Jana »Džinglskan*. Človek brez priimka i. V tej knjigi sem jaz samo vesten 1-n marljiv zapisovalec. Evo njene zgodovine. 2. — Ne, — Je ostro dejal Baurdžan Momiš-Uli, — nič vam ne bcm pripovedoval. No trpim ljudi, ki pišejo o vojni po tujih pri- povedovanjih. — Zakaj? Odgovori ml i vprsMBa«*!'! — Ali veste, kaj je ljubezen? — Vem. — Tudi jaz sem mislil do vojne, da to vem. Ljubil sem ženo, poznal sem strast, toda to ni nič v primeri z ljubeznijo, ki se javi ja v borbi. V vojni, za časa borbe se rodita rajsilnejša ljubezen in najsllnejše sovraštvo, o katerih nimajo ljudje, ki tega niso sami doživeli, niti pojma. Teda ali razumete vi, kaj Je to notranja borba, kaj je to vest? — Razumem, — sem odgovoril že nekoliko manj prepričano. — Ne, vt tega ne razumete. Vi ne veste, ka.ko se borita, pra skata in trgata drug drugemu lasč dve čustvi: st-.-ah in vest. Nit* uajokrutnejše zveri niso zmežne. da bi se tako neusmiljeno borile kot t; dve čustvi. Vi poznate vest delavca, vest zrelega človeka, toda vi ne veste, kaj je to vest vojaka. Ali ste kdaj vrgli ročno bombo v sovražni jarek? — Nisem... — Kako hočete tedaj pisati o vesti? Borec gre v napad skupno s svojo četo, nanj sipljejo iz mitraljeza, okoli njega padajo tovariš1, a on se plazi in plazi. Mine ena ura.— Šestdeset minut. V minuti je šestdeset sekund in vsako sekundo ga lahko stokrat ubijejo. A on se plazi. To je vojaška vest. Toda radost? Ali veste vi,, kaj je radost? — Verjetno, da tudi tega ne vem, — sem dejal. — Točno! Vam je znana radost ljubezni in morda radost ustvarjanja. Vaša žena' Je verjetno delila z vami radosti materinstva. Toda kdor ni občutil radosti zmage nad sovražnikom, radosti bojnega podviga — ta ne ve, kaj je najmočnejša, najognjevltejša radost.. Kako hočete o tem pisati? Si boste inorda začeli Izmišljati? Na mizi je ležala številka časopUa, v kateiem je bil tiskan članek o Panfilovclh, o borcih prav tistega polka, ki mu j« komandiral Baurdžan Momiš-Vb- IBS nadaljuje) polkovnik in triindvajsetletna Olga vzljubila. Major Grečeva je v Saveljeva zaljubljena, a kljub temu ptomaga Olgi trt Saveljevu, da drug drugega razumeta ter da sta srečna. Ko se Saveljev vrača na fronto »i je v svesti, da ga bo študentka Olga počakala tn prav tako tudi Olga ve, da se bo njen ljubljeni Saveljev vrnil ter da bosta srečna le samo zato, »ker sonce sveti, ker je nebo modro, trava pa zelena*, Pisatelj Konstantin Simonov je eden najpomembnejših mojstrov sedanje sovjetske knjilevnoiH. Pred kratkim je dovršil trideseto leto, V tej osvobodilni vojni se je boje val na različnih frontah ter je prišel leta tudi med jugoslovan ske partizane. Svoje vtise o boiih in llvljenju jugoslovanskih partizanov je opisal v knjigi: »Jugosto vanski zapiski* in v «Razgovorih s Titom*. Bič je večkrat odlikovan za hrabrost ter dosegel čin polkovnika. igro «Tako tudi bo* je napisal leta J9J,!/. , Pri ijanašnji predstavi nastopijo sledeči člani in članioe Slovenskega narodnega gledališča za Trst tn Primorje: Profesdr Voroncov — Justo Košuta, teta Saša — Angela Rakar-jeva, *dijakinja. Olga — Zlata Ro-doškova, Dimitrij Ivanovič Saveljev — Rado Nakrst, Vasja Karjetnikov — Joiko Luke S. polkovnik Ivanov — Modest Sancm, major Ana Gri-gorjevna Grečeva — Ema Starčeva, Stjepan Stjepanovič Cnov — Aleksander Valič, Sergej Nikolajevič. Slnfotn — BeHzar Sancin, narednik Vanja — Zora Jugova, Vanja Spol jo n skl — — Zvezdan Lt-kar; tnsemotor Avgust Černigoj reilsčr Justo Košuta. Igra »Tako tudi bo* je zelo spretno napisano odrsko delo. Človeška toplina ie o njem, vedrina tn zdravi optimizem današnjega sovjetskega Človeka, ki nas bodri v duhu pia-vega patriotizma, da bomo ena.li korakati po pravi življenjski poti po poti resničnega člgveka, ki išče lepoto, pravioo in resnico! JUSTO KOŠUTA DAROVI IN PRISPEVKI Družina Pečar je darovala za de- čji božic 200 lir. Krpan Rozalija je darovala za dečji božič 100 lir. Ob svoji poroki sta Vlasta lD Armid Ukmar darovala 1000 Ur t8 sirote padlih partizanov. Družina Škabar Je darovala za sirote padlih partizanov 1000' Ur. Prosvetno društvo HAS na Vrdel' je darovalo izkupiček od G: egorči-čeve proslave 2236 Ur Za dečji božič, ostanek od miklavževanja ? znesku 465 Ur za sirote padlih P8f* tizanov. RADIO TRST II. SREDA, 18. DECEMBRA 7 otvoritev - koledar; 7 10 jut18' 7.30 nja glasba v zvezi, z Vidmom; vesti v slov.; 7.45 ve6tj v ital; ’ pestra glasba: 11.30 operne arij®’ 12 predavanje: Vodomočni papir* 12.15 orgeljska giasba, prenos 18 Vidma: 12.30 orkester Armstrong- prenos iz Vidma; 12.45 napov ed časa - vesti v slov.; 13 vesti v ital-. 13.15 pestra glasba; 14 sociologU9 podeželja v USA: 14.10 čitanje »P0-reda; 17 30 plesna glasba; 18 snovna književnost: Ruski poetu® realisti: 18.15 glasbeni impresioh- sti; 18.45 rad. univerza: Pomene8 o penicilinu: 19 koncert basista Ff troviča Antona: 19 30 oddaja odreda Jugosi. armade: 20 napoved časa - vesti v slov.; 20 15 filatehstičn predavanje; 20.30 operetna glasba* 21 vesel pester večer; 21.45 plesn glasba: 2215 pestra glasba: 23 napoved časa - vesti v ital.: 23.15 sti v slov. - čitanje sporeda: 23-3 plesna glasba. KINOPREDSTAVEi toč ROSSETTI. 16.30: «Norčava dekl^ ta», J. Stewart, J. Garland. ' FENICE. 16.30: »Čarovnico sem “ ' bil za ženo*. F. March, V. 1-acke FILODRAMMATICO. 16.30: »S*9, sin moj!* M. Carroll, B. Ahern • L. Havvvard. ^ ITAHA. 16.30: »Se te ljubim*. * Loy, W. Powell. ALABARDA. 16.30: »Tako je r.ila naj na ncč*. IMPERO. 16.30: »Bandit*, A. zari. VIALE. 16.30: «Uscdni gozd*. MASSIMO. 16 30: «Cim več jih J* * tem prijetneje je*. GARIBALDI. 16.30: »Sence ** morju*, E. Robinson, , . NOVO CINE. 16.30: «Mumija», “ Karlov. KINO MARE. 16.30: »Veliki P1^ obrat. Sovjetski film, ARMONIA. 16.30: »Samo ene IDEALE. 16 30: »Ljubezen se V«* ča», C, Lombard. ODEON. 16.30: «Veaelje do bežni* D. Fairbanks ml. ^ ‘ Odg. urednik DUŠAN H E E šCA* Ne pozabite! Za BO/.IC In NOVO LETO obiWrt< STOKOVO PAPIRNICO v TRSTU, ul. Milano 3?’ kjer dobite božične in novol«1^ ir razglednice, okraske in sveče drevesca ter darila za malčke odrasle. Istotam dobite Pratiko in stenske koledarj^ Pridite takoj, da ne bo prepo*1* ZAHVALA Družina KRIZE in sorodniki se iskreno zahvaljujejo vsem, ki so spremili dragega pokojnika KRIŽETA MAKSA na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujejo: starim pevcem, godbi, dr. Ambrožiču, duhovščini, darovalcem vencev, Btanovskim tovarišem in bivšim pokojnikovim učencem. POSTOJNA, 16. 12. 1946,