mm ^^ Četrtek, 14. oktobra 2004, št. 42, ieto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR • 36 HRK Demokracija FINANCE Prezadolžena zdravstvena zavarovalnica INTERVJU Dr. Janez Malačič V Sloveniji je treba povečati rodnost iJjiii- ■ il' - m LWiUiib riBiJIBfoijjauilBgi». ijs/ OU ^«{¿litfjll '¿r-jjtlm-,: ijjujj jbjid nj iiwrtojaiiij miutairaa^¡i ujjdJbui» ¿¿iûu uiyju!3uuuaii Viuruiuuaii iK'i .^ijuuMU'J ai»udyjrmuyh?vfi:iii{ ujjuxjujj uutiMdiiitî* uuiijuuu» iutwrn knjigarna DEMOKRACIJA \t AíirlIVO^hQVcN jKC I HQLrfICM&ÜPLICIJE I Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLAČATE POSEBEJ. IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT Pot slovenske države 1991-1994 ** : j i ■ m m v * t i ' '"" ■■:".■ i:,""'™»«*.-»- , h} : laloMut mladinska knjiga JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, Id je bila prodana ze v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT '' A**- Tonftf. BDDROVIČ VZPOnBOifliUfl . PRED HITOnOfl nVSTÍO-OQKSHE Poročila treh iz množičnega groba w Kočevskem Roj» UŠLI SO Iz dnevnika češkega vojaka, ki se je udeležil bojev ob Soči in Piavi. 240 strani, 5.500 SIT MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906 SIT a Avstrijsko-francoski vojni spopadi na slovenskem narodnostnem ozemlju. VASJA KLAVORA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT -___-T- S % nzmr . a TOMAŽ B0DK0VIČ VZPON BOHINJA PRED ZATONOM AVSTRO-OGRSKE Bohinj od marčne revolucije naprej, v času graditve proge in od njenega odprtja naprej. 231 strani, 5.500 SIT 'pS^isj Jan F. Triska ^"j ^miiUMA JAN F. TRISKA POZABLJENA FRONTA I. SVETOVNE VOJNE MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOK RACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT MOČ PREŽIVETJA JOŽE DEŽMAN MOČ PREŽIVETJA Knjiga opisuje krute zgodbe sirot, ki so jim partizani med 2. svetovno vojno pobili očeta ali oba roditelja. 336 strani, 6.510 SIT DOŠAN S. LAJ0VIC MED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO Avtobiografska pripoved iz časa druge svetovne vojne. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. 347 strani, 6.200 SIT 010K BREZ MILOSTI DIMITRIJ ŽILEVSKI OTOK BREZ MILOSTI Pretresljiva avtobiografska izpoved iz pekla ju-goslavanskih komunističnih zaporov. 256 strani, 3.996 SIT SOČA SVETA REKA PETRA SV0UŠAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT S E M ENA RAZDORA Kri mutancev... 3K VIKTOR BLAŽIČ SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT RDEC0 ZVEZDO Prav zanimivo bo videti, kako se bosta v prihodnosti obnašala novinarski sindikat in novinarsko društvo. Ali bosta podprla ustanovitev medijskega sklada, če se bo nova vlada odločila, da ga oživi? tretja stran Kaj pa pluralnost medijev? Za dan volitev 3. oktobra je Sindikat novinarjev Slovenije skupaj z Društvom novinarjev Slovenije organiziral novinarsko stavko za nacionalno kolektivno pogodbo, ki je zajela precejšen del novinarjev. Stavkali so novinarji pri Slovenski tiskovni agenciji, na nacionalnem radiu in televiziji, pri dnevnih časopisih Delo, Slovenske novice, Večer In delno pri Dnevniku ter še nekaterih drugih medijih. Novinarji na komercialni televiziji POP TV, poslovnem dnevniku Finance in številnih preostalih manjših medijih s(m)o med stavko stali ob strani. Če poenostavim, je prišlo do stavke pri tistih medijih, ki se delno financirajo iz žepov davkoplačevalcev, in medijih, ki so bili v prejšnjem režimu glasila socialistične zveze in so nastali na gmotni podlagi recimo predvojnega Slovenca in Jutra ter bili nato kot režimska glasila dolga leta sofinacirani. O vzrokih in razlogih za novinarsko stavko obstaja več teorij. Ena je ta, naj bi vodstvo novinarjev dobilo direktivo za stavko s strani dosedanjih oblastnikov, ker so jim novinarji in kamere v času poraza odveč. Druga je povsem drugačna. Zaradi slabih in neurejenih razmer v novinarstvu se je novinarski sindikat odločil, da bo zahteval sprejetje nove nacionalne kolektivne pogodbe. Pri tem se je obrnil na Gospodarsko zbornico Slovenije, ki je predstavnica delodajalcev. Ta pa se z novinarji ni želela pogajati, ker naj bi ji bil tako naročil nekdanji predsednik države Milan Kučan. Slednji naj bi bil jezen na večino novinarjev, ker ob letošnji volilni kampanji niso tako lakajsko podpirali tranzicijske levice kot vsa leta tranzicije. Tretja teorija pravi... No, pustimo teorije ob strani. Dejstvo je, da v preteklosti nekateri v vodstvu novinarskega društva niso naredil prav nič brez privolitve oziroma nareka oblasti. Bili so lakaji v pravem pomenu te besede. In če se danes zavzemajo za ureditev razmer v novinarstvu, to pozdravljam. Ne pozdravljam pa njihovega preteklega sprenevedanja, ko so na čelu s predsednikom Društva novinarjev Slovenije Grego Repovžem nasprotovali skladu za tiskane medije, ki bi omogočil njihovo večjo pluralnost, boljše razmere za manjše medije, večjo konkurenco in boljšo kakovost. S tem bi se nedvomno izboljšal tudi gmot- ni položaj novinarjev v manjših medijih. Zato bo prav zanimivo videti, kako se bosta v prihodnosti obnašala novinarski sindikat in novinarsko društvo. Ali bosta podprla ustanovitev medijskega sklada, če se bo nova vlada odločila, da ga oživi? Kot vemo, celo v nekaterih zahodnoevropskih državah obstajajo medijski skladi, ki zagotavljajo pluralnost medijev. Pri nas imamo samo nekakšen sklad za avdiovizualne medije, ki je bil ustanovljen v času sedanje ministrice za kulturo Andreje Rihter. Pred tem je ministrica poskrbela, da je šel iz zakona o medijih predlog, ki je predvideval ustanovitev medijskega sklada za tiskane medije in ga je pripravilo ministrstvo za kulturo v času Bajukove vlade. Vladajoča tranzicijska levica si je namreč rekla, da je bolje, da ljudi zasipavajo s popkulturo prek elektronskih medijev in rumenega tiska, kot pa da bi nastal kakšen resen alternativni dnevnik, ki bi ljudi obveščal o dogajanju v družbi drugače kot dosedanji dominantni mediji. O potrebi po medijskem skladu in novem alternativnem mediju je pred časom zanimivo razmišljal publicist Viktor Blažič v zborniku Zbora za republiko. Po njegovem mnenju bi morala vsaka nova alternativna vlada tako rekoč prvi dan svojega stvarjenja obnoviti sklad za pluralizacijo medijev in ustanoviti neodvisni tiskani dnevnik, če že ne neodvisne televizijske postaje. "Ne gre za to, da bi si priskrbela svoje trobilo, pač pa da bi pridobila medijski otok, na katerega lovka monopolne novičarske hobotnice ne seže, ali kraj, kjer novičarsko industrijo obvladujejo samostojno in kritično misleči ljudje. In ta kritična distança naj bi veljala, ne le kar zadeva političnega nasprotnika, temveč še posebej kar zadeva vlado, ki jo v načelu podpira. 2e en sam tak otok bi bistveno spremenil tudi vso drugo novičarsko srenjo, saj slednja ne bi imela več te prednosti, da lahko ob odsotnosti vsakršne drugačne ponudbe po mili volji prenareja in ponareja življenjsko najpomembnejši, sprotni tok informacij. Moč bolj ali manj očitnega ozadja, ki vedri in oblači na nebu naših množičnih občil, bi s tem bistveno upadla. Če bo alternativna vlada tisti prvi trenutek stvarjenja zamudila, bo nehala biti alternativa, ker bo kmalu onesposobljena, kakor je bila prva Demosova, Peterletova vlada in kakor je bila druga iz te opcije - Bajukova. Pri svojih ukrepih se ne bi smela ozirati na nobene, še tako predrzno sprevržene in hudobne očitke političnih nasprotnikov." Naša revija Demokracija je nedvomno tak otok, vendar bi bil počasi že čas, da postane večji... Morda je navajanje Blažičevega razmišljanja preuranjeno, saj nova vladna koalicija še ni povsem jasna, a kljub temu je trezno realna, kajti nedvomno drži to, kar pravi Viktor Blažič: "Nad sleherno vlado, ki bi hotela biti resnična alternativa dosedanjim, bo kot Damoklejev meč viselo klasično in usodno slovensko vprašanje: kako doseženo zadržati?" Metod Berlec Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 O kazalo 9 Mediji o Janši V naslednjih dneh bomo ugotovili, kakšna bo kritika nove vlade in Janeza Janše in kakšne vzorce bo uporabljala. Provokacije s severa Povolilno preračunavanje Letošnje parlamentarne volitve, na katerih je prepričljivo zmagala Slovenska demokratska stranka, so napovedale nejverjetneje zadnjo etapo tranzicije, ki bi sicer morala biti že končana z vstopom v Evropsko unijo. Poraz LDS je namreč dokončno razbil mit o nenadomestljivosti oblastnikov, ki izhajajo iz udbopartijskega režima. 14 Ko 46 glas ni dovolj Bližamo se ustanovni seji državnega zbora, na kateri bodo potrjeni novoizvoljeni poslanci in poslanke. Potrditvi državnega zbora bo sledila izvolitev novega mandatarja in izvolitev nove vlade. Kakšna bo njena sestava, bo najverjetneje odločal predsednik stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov - Janez Janša. 16 Spomin na teharsko dramo 18 ¡131*11 S i %M 22 Prezadolžen ZZZS 32 Avstralija po starem Avstralci se na volitvah prejšnji teden niso odločili za zamenjavo na oblasti. Odnos avstralske vlade do ameriškemega vojaškega posega v Iraku ni bil odločilen. Nazadnje so odtehtale domače teme z gospodarstvom na prvem mestu. Prav tu je bila dosedanja liberalno-nacionalna koalicija najmočnejša in premier John Howard bo gladko začel svoj četrti mandat na čelu avstralske vlade. 34 V Sloveniji je treba povečati rodnost 46 JjjII Pogovor z dr. Janezom Malačičem Mobilnost se na splošno povečuje, zato ne Še smemo pričakovati, da bomo preprosto uvozili imigrante, ki bodo pri nas ostali in nadomestili izpad rodnosti. Njihov prihod bo lahko tudi samo začasen in morda Spekulativen, zato je treba v Sloveniji povečati rodnost. 56 Kaj Oznovski kupleraj še ostane velikim? Medtem ko do konca : : letošnjega tekmovanja v formuli 1 ostaja le še ena tekma, je na vrhu Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez luhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Esad Babačič, Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Soper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Ma-tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka, d. d., Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Dane Kostrič Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@sioI.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. ■HHHMMngmMj Demokracija • 42/2004 že dolso vse odločeno. Ropovo pospravljanje (Stran 8) Novinarska stavka (začasno) pretrgana (Stran 10) Mencingerjeva klofuta (Stran 21) Čas se izteka (Stran 25) Potres na seji o Posočju (Stran 26) Arhive na piano (Stran 29) Nesrečno črnilo (Stran 31) Brstenje barv (Stran 38) Radijske "Ure v aprilu" (Stran 39) Apokalipsa 1942 (Stran 42) Ugrabljena (Stran 48) Novi Srečko (Stran 55) Europe -vedno in znova! (Stran 58) Ni vse v rodovniku (Stran 60) Retrospektiva dejstev (Stran 65) Kovačičevo bajno premoženje (Stran 66) pogovor Na koncu obvelja ročno štetje 0 izvedbi državnozborskih volitev smo se pogovarjali s članom Republiške volilne komisije Janezom Pogorelcem. Volitve so za nami in glasovi prešteti. Kakšne so možnosti nadzora pri ugotavljanju volilnih izidov? Možnosti nadzora je ogromno. Že na samem volišču imajo lahko vse stranke svoje zaupnike in vsaka lista kandidatov svojega predstavnika, prek katerih potem sodelujejo na ravni vseh volilnih komisij od republiške do okrajne volilne komisije in tudi v volilnih komisijah volilnih enot. Pri volitvah sodeluje približno 25.000 ljudi in zaradi tega bi bilo kakršno koli goljufanje težko skriti. Ne nazadnje moramo zaupati ljudem, ki na voliščih delajo. Ugotavljeni izid na volišču se mora iziti, to pomeni, da se mora število oddanih glasov na ravni okrajne volilne komisije iziti glede na število volišč. Na vsakem volišču se izid na koncu nabije tudi na vrata volišča, tako da je praktično pri tem precej dobra kontrola, saj bi bile razlike med izidom na volišču in izidom na okrajni volilni komisiji očitne. Glasovnice se hranijo, in če se kar koli izkaže za sporno, se lahko glasovnice odpečatijo in pregledajo. Edina možnost, če rečem, goljufanja je na samem volišču, če bi kakšen član volilnega odbora naredil glasovnico za neveljavno, s tem ko bi na njej obkrožil še enega kandidata. A tudi za to obstajajo varovalke. Člani volilnih odborov ne smejo uporabljati iste barve svinčnikov kot volivci. Pravila so zelo stroga in prepričan sem, da so glasovi zelo korektno prešteti. Kako komentirate ugovor oziroma zahtevo SDS za preverjanje vnosa podatkov o glasovanju? Kolikor razumem, je ta ugovor že rešen. Pri tem je treba pojasniti, da so bile to težave na ravni neuradnih izidov, ko so se ti še preverjali, dejansko pa so za nas relevantni samo zapisniki. In v bistvu se vse sešteje in preveri tudi ročno. V petek so bili znani izidi glasovanja volivcev iz tujine. V volilnih imenikih za tujino je vpisanih skoraj 10.000 volivcev, iz tujine pa je skupno prispelo dobrih 2.500 glasovnic. Kako komentirate tako nizko število, ki se dejansko ponavlja na vseh volitvah? To število, mislim, ni bilo nikoli večje kot 4.000 ali 4.500. Na teh volitvah je bila udeležba takšna, kakršna je pač bila, in je zelo težko kaj pravno komentirati. Pri nas volivca pač ne moremo prepričati, naj pride na volišče; če ne pride, to ni prekršek kot v nekaterih drugih državah, na primer v Grčiji. Udeležba na volitvah je pač odločitev vsakega posameznika. V preteklosti je bilo veliko pripomb, da so vabila za volitve prihajala na napačne naslove, da so prihajala prepozno itd. Imate mogoče podatke, kako je bilo s tem letos? Vedeti je treba, da RVK ne more biti odgovorna za delovanje svetovnih pošt. V naši ureditvi mora RVK spoštovati določene roke; 25. dan pred dnevom volitev morajo biti vložene kandidature. Dokler te niso vložene, ljudem ni mogoče poslati glasovnic, in še ko so vložene, jih je treba najprej potrditi, se pravi ugotoviti, da so bile vložene v skladu z zakonom. Šele po tem se lahko glasovnice pošljejo v tujino, kar je približno 18 dni pred dnem glasovanja. In seveda se v posameznih primerih zgodi, da pridejo glasovnice do upravičenca šele na dan glasovanja ali celo dan po njem. Togost takšne ureditve smo poskušali omiliti. Prav jaz sem napisal zahtevo za oceno ustavnosti zakona o volitvah v DZ, v kateri je potem kasneje ustavno sodišče odločilo, naj se upoštevajo vse tiste glasovnice, ki so prišle v domovino najkasneje peti dan po dnevu glasovanja. Veliko olajšanje pomeni tudi glasovanje na konzularnih predstavništvih, ki je bilo uvedeno, tako da je bilo glede tega kar precej narejenega. Mihaela Praprotnik Napačna tarča V predvolilnem času je večina vodilnih eldeesovcev skoraj v vsakem drugem stavku omenila nevarnost, ki naj bi jo za Slovenijo in njeno idilično pravljico o uspehu predstavljal Janeza Janša. Glede na to, da so volitve prinesle zmago slednjega in poraz predsednika vlade in LDS Ropa, je očitno, da so volivci ocenili, da pravo nevarnost za Slovenijo predstavlja arogantni in samozadostni Rop. Volivci že vedo, saj imajo vedno prav! Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 Q I tri pike, Film V Sloveniji snemanje filmov ni prav pogost pojav. Tu in tam se pojavi kakšna zgodbica o zakonskih prepirih, včasih pride na vrsto celo kakšna kriminalka. No ja, lahko bi posneli tudi kriminalko po resničnih dogodkih, na primer o aferi SIB. Vendar pa ne smemo pričakovati preveč, saj bi akterji afere lahko hitro zdrveli na sodišče in potožili, kako strašne duševne muke trpijo zaradi enega samega filma. Nič čudnega, da so nekateri tako na nož pričakali dokumentarni film Zamolčani - moč preživetja in njegovega avtorja Jožeta Možino. Je že tako, da se duševne bolečine pojavijo tudi takrat, ko mačku stopiš na rep - tedaj duševnih bolečin ne doživi samo mač-kon, ampak tudi vsi njegovi podrepniki. Da brez dobrega filma ne gre, se zaveda tudi naš slavni filozof Slavoj Žižek, ideolog "vul-goliberalcev", kot je eldeesovce poimenoval dr. Tine Hribar. Žižek je namreč pred volitvami dejal, da mu tri minute dobrega filma pomenijo več kot usoda Slovenije. Zakaj sije izbral prav tri minute in ne pet, ne ve nihče. Ravno tako je težko določiti, kaj pomeni za Žižka dober film. Zagotovo ne prisega na kakšne zlaj-nane mehiške limonade, kajti po raziskavi FDV pred nekaj leti takšne vsebine na televiziji spremljajo samo volivci desnice, če ne gledajo TV-prodaje, ki je v zadnjih letih najpogosteje predvajana oddaja na nacionalni televiziji. Tam se le redko najde res kakšen dober film, recimo Severinin pornič, zaradi česar je hrvaška pevka vložila dve tožbi tako proti nacionalni televiziji kot tudi proti POP TV. Ni kaj, tudi nekaj minut dobrega filma lahko udari po žepu slovenske davkoplačevalce. Program nacionalne televizije je torej lahko zelo drag, četudi si na njem ogledate samo tri minute dobrega filma. Veliko ceneje je kupiti Mladino s priloženim devedejem. In kaj bo dejal filozof Žižek po volitvah? Usoda Slovenije ga očitno ne zanima, zato dvomimo, da je sploh razočaran. Nemara pa prav zdaj uživa ob gledanju kakšne komedije, saj je to veliko zabavneje kot pa gledanje TV-dnevnika, kjer po volitvah ne vidiš drugega kot dolge ksihte veljakov iz LDS. Morda pa ne bi bilo slabo, če bi v LDS izkoristili vmesni čas in do naslednjih volitev posneli film o Golobiču kot "slovenskem Stalinu", čeprav obstaja med Golo-bičem in Stalinom velika razlika: medtem ko se je slednji vzpenjal v hierarhiji, pa se Golobic že nekaj let umika iz politike. Morda pa mu bo tokrat vendarle uspelo. In če mu bo uspelo, bo njegov dosežek vreden vsaj treh minut dobrega filma... Gašper Blažič O h-umor mtanfli "Anton Rop, ki mu je sedel nasproti, je v primerjavi z njim nastopal pobalinsko." (Novinar Rok Praprotnik se je na lastne oči in ušesa lahko prepričal o veliki razliki v nastopih med lanšo in Ropom po volitvah.) "Ste končali s stavko?" (Predsednik države Janez Drnovšek ob obisku novinarja Dejana Pušenjaka ni bil čisto prepričan, ali bo slednji z njim naredil intervju ali bo le lobiral za svoje kolege.) "Ljudje so me sprejeli z rožami. Ne kot nekatere kandidate z raketami." (Predsedniška kandidatka v Afganistanu Masuda Džalal je nedotakljiva tudi v tistih predelih Afganistana, kjer imajo talibani še vedno politično moč.) "Srčno upam, da bo sedanja ministrica čimprej in za zmeraj odšla iz slovenskega kulturnega prostora, ker tam nima kaj iskati, ne ona in ne njen krzneni plašč." (Pesnica Svedana Makarovič nima prav lepega mnenja o odhajajoči ministrici za kulturo Andreji Rihter.) "Tisti, ki na tak način rešujejo mejna vprašanja, kot jih zagovarja Zmago Jelinčič, so v tem trenutku, vsaj tisti, ki so to počeli v Srbiji in na Hrvaškem, v Haagu." (Miha Kovač, politični analitik, o lelinčiču po volitvah; težko bi kaj podobnega izrekel pred volitvami.) "Sem proti poenostavljanju problematike." (Dušan Mramor, odhajajoči finančni minister, ljubi zapletenost in s tem pojasnjuje, zakaj so finančni podatki o slovenskem javnem dolgu tako zamegljeni.) "Med kampanjo vse bolj ugotavljam, da sem zrel, kot bi rekel Brecht, za najboljšo izjavo najboljšega birokrata: 'Postal sem odvečen."' (Gregor Golobic je komentiral svoj vnovični umik iz politike. Kolikokrat se je že doslej umaknil iz politike, ne ve.) "Spremenili smo Slovenijo, zdaj je čas, da spremenimo LDS." (Dosedanji generalni sekretar vlade Mirko Ban-delj bo po volitvah moral najprej spremeniti samega sebe.) "Pred vsakim nastopom nas je pet članov spilo liter viskija, dokler se nekega dne nismo odločili, da se med nastopom posnamemo. Prišli smo do zaključka, da je alkohol koristen le v količinah do 0,5 promila." (Igor Misdaris iz skupine Sukar je našel tretjo pot med tremo in preveliko opitostjo na odru.) "GZS je preživela institucija, ki se ne zaveda več svoje vloge." (Bojan Starman, direktor Jelovice Škofje Loka in novi poslanec, opozarja na delovanje mrtva-kov, ki padajo iz omar.) "Običajno mi prodamo 1,5 do 2 milijona litrov na dan, danes je bilo povpraševanje od dva- do trikrat večje." (Janez Lotrič, predsednik uprave družbe Petrol o tem, kako je Slovence strah podražitev.) "Zame je neumen tisti športnik, ki bi se rad ukvarjal s politiko." (Nogometni selektor Branko Oblak prisega na apolitičnost. Že tako ali tako je v upravah športnih klubov preveč vidnejših članov LDS in ZL.) Demokracija • 42/2004 zgodbe I Spor rešen s poravnavo i modrosti tedna "In kaj lahko pričakuje Katoliška cerkev in vse druge cerkve in verske skupnosti od nove vlade in njene politike? Stalen odprt dialog, jasna pravila delovanja, javni značaj verovanja in sproščeno izvrševanje svojega verskega in moralnega poslanstva tam, kjer posamezniki to želijo in pričakujejo. Pričakujemo lahko samo normalizacijo odnosov v duhu evropskih standardov ... Samo tako lahko pričakujemo slovo od starih ideoloških antagonizmov, ki nas kot narod in nacijo bremenijo od razsvetljenstva naprej." (Teolog dr. Ivan Stuhec) • •• "Vsaka od slovenskih gazel ima svojo zgodbo, a skupno vsem je dvoje. Ničesar ne bi dosegle, če ne bi bilo v ozadju zasebne lastnine in tveganja osebnega premoženja. In drugič, vse bi še bolj tvegale in bilo bi jih še več, če bi še kdo tvegal z njimi. Če bi država naposled prenehala ovirati financiranje novih podjetij... Saj ni težko razumeti: druge članice EU lahko prehitimo samo, če dojamemo, da so podjetniki najboljše, kar imamo, in jim dovolimo, da sodelujejo pri sedanjem spreminjanju Slovenije. Stara vlada je imela s tem težave. Si bo več upala nova?" (Urednik Dušan Snoj) rtve družinskega nasilja Ne moremo in ne smemo si zatiskati oči pred žalostnim dejstvom, da je v slovenskih družinah čedalje več nasilja. Številke o nasilnih dejanjih, predvsem nad ženskami In otroki, kažejo nato, da se stanje iz leta v leto slabša. Kot pomoč ženskam in otrokom, ki so žrtve nasilja, je bilo pred 15 leti ustanovljeno Društvo SOS telefon. Ob tej obletnici so pripravili analizo klicev na SOS telefon in ugotovili, da so povzročitelji nasilja največkrat moški, do nasilja pa prihaja največkrat tam, kjer žrtev stanuje. Od tega je med povzročitelji kar 45 odstotkov zakonskih partnerjev, 20 odstotkov zunajzakonskih partnerjev in 10 odstotkov staršev oziroma očetov. Po podatkih društva je velika večina žensk, ki so klicale na ta telefon, starih med 16 in 55 let, posebej zaskrbljivo pa je, da jih več kot polovica nasilje doživlja ves čas. Ob tem v društvu opozarjajo, da je zelo malo podatkov o spolnem nasilju, saj žrtve o tem ne želijo govoriti, za povrh pa spolni odnos s partnerjem ne glede na to, ali si ga želijo ali ne, razumejo kot svojo dolžnost. In kaj v primeru nasilja naredijo žrtve? Največkrat se obrnejo na policijo ali na kriminaliste, velikokrat tudi na center za socialno delo ali zdravstveno službo. Ustrezne službe žrtvam ponudijo zdravljenje duševnih in telesnih posledic nasilja ter svetovanje in informiranje. Ko že omenjamo pomoč, je prav, da omenimo tudi t. i. varne hiše, v katere se je v obdobju od 1997 Neaativna ocena za Slovenske Konjice Revizorji računskega sodišča so tedna izdali poročilo o reviziji poslovanja občine Slovenske Konjice. Ugotovili so, da je občina v nekaj primerih ravnala v neskladju s predpisi, in ji izrekli negativno mnenje. Občina pri izplačilu na javnem razpisu dodeljenih namenskih sredstev iz državnega proračuna v znesku 138.024 tolarjev ni spoštovala določil zakona, namesto pogodbe pa je pri izplačilu upoštevala začasno situacijo z obračunanimi neizvršenimi deli v znesku 227.045 tolarjev. Poleg tega je občina prodala stavbno zemljišče v vrednosti 6,930.000 tolarjev, za kar ni izvedla javnega razpisa. Poleg tega je dva delavca razporedila na delovni mesti, za kateri nista imela ustrezne izobrazbe, nepravilno je določila količnik osnovne plače, s čimer je povzročila previsoke izdatke občine v ocenjenem znesku 526.000 tolarjev, ter dodatek za posebne pogoje dela po kolektivni pogodbi v znesku 463.000 tolarjev. Javno naročilo v skupnem znesku 39,718.000 tolarjev je oddala z uporabo meri- Računsko sodisce pregleduje poslovajije posameznih občjin do 2003 zateklo več kot 100 žensk; večina od njih lahko pove, da je to edini prostor, kjer se počutijo varne. Na žalost, mar ne? M. P. la plačilnih pogojev v neskladju s predpisi o izvrševanju proračuna. Z javnimi razpisi, ki določajo dodeljevanje transferjev, je v neskladju s predpisi razdelila 4,170.000 tolarjev tekočih transferjev na področju kulture, 15,257.000 tolarjev tekočih transferjev na področju športa, 740.000 tolarjev tekočih transferjev na področju kmetijstva (v delu, ki se nanaša na društva, krožke, združenja) in 2,174.000 tolarjev tekočih transferjev na področju drobnega gospodarstva. Pri vsem tem je javno naročilo male vrednosti v znesku 1,339.000 tisoč tolarjev oddala, ne da bi izvedla postopek oddaje javnega naročila male vrednosti, brez javnega razpisa pa je dodelila tudi tekoče transfer-je v znesku 3,840.000 tolarjev. V. K. Zdenko Roter, nekdanji udbovec, profesor na FSPIM in Kučanov svetovalec, in Dušan S. Lajovic, avstralski podetnik in večinski lastnik revije Demokracija, ki bi se morala prejšnji teden zaradi spora, ki je nastal zaradi nekaterih Lajovčevih trditev o Roterju, srečati na ljubljanskem okrožnem sodišču, sta se postopku izognila z zunajsodno poravnavo. Besedilo poravnave bo na La-jovčeve stroške objavljeno v Delu in Magu, po objavi pa bo Roter zasebno tožbo umaknil. Dušan Lajovic je dvignil veliko prahu z internetno objavo udbovskih seznamov na spletni strani www.ud- ba.net in nato še z izdajo knjige z naslovom Med svobodo in rdečo zvezdo, v kateri je kot dodatek objavil seznam uslužbencev In sodelavcev Udbe oziroma nekdanje Službe državne varnosti. Po objavi udbovske evidence je veliko nastopal v medijih in rekel marsikatero gorko na račun nekdanjega udbovca in zasliševalca Udbe kapetana Zdenka Roterja. V Delu je tako 19. aprila lani izšel članek Roka Pra-protnika z naslovom Moj namen je razkriti barabije komunistov, v katerem je bila zapisana Lajovčeva izjava, da je "ozno-vec Zdenko Roter dvakrat zaprl mojega očeta in mamo". V Magu (Vrnitev Udbe, z dne 23. aprila 2003, novinar Silvester Šurla) pa, da je "Zdenko Roter leta 1950 na Bledu ubil fanta. Tekel je in ga ustrelil. Zaradi tega je bil obsojen, mislim, da ni dobil niti tri mesece, ampak samo pogojno". Roter je zaradi omenjenih izjav, ki pa niso bile avtorizirane, zoper Lajovca vložil zasebno tožbo. V besedilu poravnave sedaj Lajovic izjavlja, da sporna trditev, kije bila objavljena v Delu, in sicer, daje Roter zaprl njegove starše, ne drži. Prav tako ne drži v Magu objavljena trditev, naj bi bil Roter na Bledu ubil fanta, saj je Lajovic v svoji knjigi jasno zapisal, da je to leta 1950 storil pokojni glasbenik Bojan Adamič. Roter je s poravnavo lahko zadovoljen, saj bi mu brskanje po preteklosti lahko precej škodovalo, na drugi strani pa se je Dušan Lajovic lahko pomirjen vrnil v Avstralijo, saj ima kljub starosti kot poslovnež še veliko dela. Še pred tem pa se je s svojimi prijetelji veselil zmage SDS na volitvah. M. B. Po podatkih društva SOS je največ žrtev nasilja nad ženskami in otroki. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 O pro&contra Ropovo 1 pospravljanje iM Več podatkov kaže, da odhajajoča oblast v zadnjih dneh dela nekatere stvari, s katerimi bo prihajajočim novim vodilnim zelo zagrenila življenje, jim onemogočila izpolnjevanje predvolilnih obljub in predvsem poskrbela za svoje politično nastavljene kadre in privilegije posameznikov. Ena izmed novic zadnjih dni je novica o spremembi sestave lastništva v največji državni Zavarovalnici Triglav, s čimer si želi oblast v odhajanju zagotoviti nadaljevanje dosedanjega dela in predvsem onemogočiti zamenjavo politično nastavljenega vodstva zavarovalnice. Zamenjava Jožeta Leniča, predsednika uprave zavarovalnice iz vrst LDS, naj bi bila skoraj nemogoča. Ta primer kaže, da se podobne zadeve potiho nedvomno dogajajo tudi v drugih trdnjavah zdaj še vladajoče Ropove LDS. Miran Lipovec, znani portoroški krupje, je že dan po volitvah javnost opozoril na možnost prodaje lastniških deležev v igralni- vega načrta, saj lastniki Oriona natančno vedo, kaj morajo storiti: premoženje družbe čim prej prenesti drugam ali pa se umakniti iz države, kot je to storil Branko Lužar, solastnik in direktor družbe Orion in privrženec LDS. Po izgubljenih volitvah je odšel "na počitnice" na Karibe, kamor je očitno prenesel tudi večino "svojega" premoženja. Ena izmed njegovih družb naj bi bila tam lastnica uglednega ho- BP? Kako smo ljudje neučakani. Komaj se zapro volišča, že bi želeli vedeti, kdo je zmagovalec in kdo poraženec, koliko sedežev je dobila posamezna kandidatna lista, komu ni uspelo prestopiti volilnega praga itd. A tako hitro ne gre. Čeprav je v izvedbo volitev vključenih 25.000 ljudi, se je treba zavedati, da je preštevanje volilnih glasov precej dolgotrajen postopek. Zaupanje v volitve taka zahteva v zgodovini slovenskih volitev. Nihče naj ne bi bil do zdaj uporabil te možnosti. Ali to pomeni, da tako zelo zaupamo v pošteno izvedbo volitev in da brez pridržka verjamemo volilnim izidom? Očitno je tako. Vendar kljub velikemu zaupanju ne smemo pozabiti na nenamerne človeške napake. Zato se mi zdi nenačelno stališče vseh tistih, ki so zahtevo slovenskih demokratov Prav tako imenovana pluralnost zaupnikov na voliščih je mehanizem nadzora volitev. tela. Čeprav zakon tožilcem in sodiščem dopušča dovolj možnosti za ukrepanje, na kar je Penko opozarjal že kot predsednik protikorupcijske-ga urada, bo Penko kot tožilec s svojim predlogom očitno pogorel. Četudi mu morda na višjem sodišču uspe, pa je vprašanje, kaj od premoženja Oriona bo še ostalo. Kdo je stvari spravil v javnost, skoraj ni neznanka. Državnemu tožilcu to ni moglo biti v interesu, ostanejo torej tisti, ki so odločali o predlogu in ga zavrnili, kar vsekakor V naglici se lahko zgodi marsikaj . Kot se je recimo zgodilo v enem od volilnih okrajev, ko je na volišču prišlo do zamenjave podatkov med dvema listama. Do napake je prišlo tudi pri vnosu podatkov o izidih volitev v računalnike, kajti računalnikar je pomotoma napačno izpustil oziroma preskočil vnos podatkov v polje za eno izmed list. Pravijo, da se je motiti človeško. Drži. In hvala bogu, da obstajajo takšni in drugačni mehanizmi prever- Ropova liberalna demokracija mešetari v zakulisju in še v odhajanju skrbi za svoje politične kadre. cah in napovedal ovadbe zoper pristojne v državnih skladih, če se bo kaj takšnega zares zgodilo. Koliko bo pri tem uspešen, je seveda vprašanje, posebno ker sodišča še niso pripravljena stopiti iz svojih dobro utečenih tirnic. Primer takega ravnanja je Orion, za katerega je Boštjan Penko, višji državni tožilec in nekdanji predsednik urada za preprečevanje korupcije, predlagal zaplembo premoženja družbe, s katerim bi izvršilna veja oblasti zagotovila poplačilo terjatev opeharjenih upnikov. Ne samo da je sodišče tožilcev predlog zavrnilo, zadeva je prišla tudi v javnost. S tem se je zmanjšala možnost uspeha Penko- meče izredno slabo luč in povečuje dvom o odsotnosti politike na najbolj občutljivem mestu - v sodstvu. Lenič in Lužar kot največji ribi nedvomno zelo jasno kažeta, kaj vse se po volitvah dogaja v zakulisju. K temu dodajmo še zadnje premestitve nekaterih preverjenih kadrov v razne na novo ustanovljene državne agencije, s čimer jim želi Ropova vlada v odhajanju zagotoviti dobro plačane službe tudi v prihodnje, sebi pa informacije o tem, kaj vse se bo dogajalo po prevzemu oblasti. Ob takšni Ropovi zapuščini novi vladi, kdorkoli bo že v njej, ne bo lahko. Vida Kocjan be, s katerimi je mogoče storjene napake popraviti. In ta mehanizem je letos uporabila Slovenska demokratska stranka, ki je zahtevala preverjanje vnosa podatkov o glasovanju. Njena zahteva je bila dobronamerna in upravičena, kajti bilo je več in-dicev, ki so kazali na morebitne napake pri ugotavljanju volilnih izidov. Nekaj jih je bilo ob preizkusu, ki ga je opravila državna volilna komisija, ugotovljenih, vendar se je ob tem tudi pokazalo, da gre za napake, ki niso vplivale na končni izid glasovanja. Zahteva Janševih slovenskih demokratov za preverjanje vnosa podatkov o glasovanju naj bi bila prva takoj povezali z nekakšnim nezaupanjem v izvedbo volitev. Ne vem, da bi bilo z Janševe strani rečeno, da ne zaupajo izidom ali da so bili le-ti namerno kakor koli prirejeni, rečeno je bilo le, da se nekateri podatki, ki so jih zbrali zaupniki stranke na voliščih in pri okrajnih volilnih komisijah, razlikujejo od neuradnih izidov, ki so bili objavljeni na spletni strani, in da obstaja možnost, da je prišlo do napake pri vnosu podatkov, za katero pa nihče nikoli ni trdil, da je bila storjena namenoma. V dneh, ko smo čakali na uradne izide volitev, me je zmotilo še nekaj. Na eni od radijskih postaj se je voditelj obregnil ob Janševo izjavo, daje SDS na teh volitvah prvič zagotovila zaupnike (člane in članice SDS) na vseh voliščih. Izjavo je voditelj pospremil z vprašanjem, češ, kaj pa imajo aktivisti stranke iskati na voliščih. In sedaj za vse tiste, ki mislijo podobno kot voditelj na radiu: vsaka stranka oziroma vsaka kandidatna lista ima lahko na vseh voliščih svoje zaupnike, saj je prav t. i. pluralnost zaupnikov na voliščih eden od mehanizmov nadzora volitev. Mihaela Praprotnik O Demokracija • 42/2004 kolumna Mediji o Janši Po volitvah niso pomembne samo analize o tem. zakaj je v volilnem telesu prišlo do večjega preobrata, kot se je pričakovalo in so ga predvidevale razne napovedi. V preteklem desetletju se je izkazalo, da je slovensko volilno telo konservativno. zelo počasno v spremembah in silno previdno. K tej konservativnosti je močno pripomogla petdesetletna in-doktrinacija z egalitarnim vrednostnim sindromom in s ponarejeno zgodovino, z zgodovino. ki je hila pisana tako. kot da smo Slovenci šele s Kardeljem stopili v zgodovino. Eno poglavitnih vlog pri konservativnem vztrajanju slovenskega volilnega telesa pri vedno isti oblasti so odigrali mediji, ki so bili ves čas na strani kontinuitetnih režimskih strank. Moč teh medijev je bila tako velika, da so v nekaj mesecih vrgli Bajukovo vlado, ki ni mogla narediti niti ene dobre stvari, da bi bila deležna rahlega odobravanja medijev. Tudi če je pocenila bencin, so jo mediji za ta ukrep napadali. Posebno poglavje so bili v medijih tako imenovani medijski umori. Najuspešnejši se je zgodil dr. Francetu Arharju. V dobrem mesecu je bil "medijsko umorjen", in to zato, ker so mu ankete javnega mnenja kot predsedniškemu kandidatu dobro kazale. Sredstvo umora je bila njegova visoka plača, ki je bila prikazana kot nespodobna. Zanimivo je to, da je v tistem času, ko je dr. Arhar imel nespodobno visoko plačo, imelo po podatkih davčne uprave v Sloveniji nekaj več kot 500 ljudi vsaj tolikšno plačo kot dr. Arhar, vendar je bila medijsko problematična in nespodobna samo njegova. Najizrazitejši in ekstremni primer poskusa "medijskega umora" pa se je kar več let dogajal Janezu Janši. O njem je bilo v nekaj letih napisanih več kot 200 negativnih člankov. Časopisa Dnevnik in Delo sta imela za ta primer specializiranega novinarja Vlada Miheljaka, ki se je več let ukvarjal z navadnim packanjem Janeza Janše. V enem od svojih antijanševskih člankov je navedel kar 25 negativnih njegovih lastnosti. Naj jih v spomin nekaj navedemo: Janša povzroča v družbi revolucionarne ekscese. Janša ima politične manire, ki imajo zgled v bavarskih pivnicah prve polovice stoletja. Janša je fascinantno podredil cel kup razumnikov. Celotni pomladni blok bo "pupenteater" nekega "norca", to je Janše. Janša ima kap-larsko mentaliteto. Ker je Janša še zelo mlad, bodo dolga naslednja leta v Sloveniji potekale rekrutacije za fronto in vsake volitve bodo vojna za vsako ulico in vsak zaselek. Da ne bi Slovenija padala iz krize v krizo, iz vojne v vojno, bi bilo najbolje, da bi se Janša za nekaj let umaknil. (Dnevnik, 25.7. 2000, str. 5). Tovrstno medijsko uničevanje Janeza Janše je potekalo več let in vsi izrazito režimski novinarji in ustoličeni komentatorji so težko napisali članek, ne da bi vsaj enkrat omenili Janšo v negativnem smislu. Glede na izjemen vpliv, ki ga imajo slovenski mediji na volilno telo, smo nekoliko začudeni, da se je zgodil politični obrat in da velik del volivcev ni več sledil medijem. Res je, da je pisanje, ki je značilno za nekega Miheljaka, v zadnjem času pred volitvami izginilo iz medijev. To pa ne pomeni, da mediji niso bili pro-režimski. Delo je prek svojih vodilnih in sposobnih komentatorjev opozarjalo volivce, da je Janša po-pulist in ekstremist in naj izbirajo le zanesljivo in ustaljeno politično opcijo. Res je tudi to, da so objavili kakšen antirežimski članek, vendar to že več let počnejo. Na deset režimskih člankov objavijo enega nerežimske-ga in s tem dokazujejo svojo pluralnost in celo demokratičnost. Izkazalo se je, da se je večina volivcev, ki v nasprotju z evropskimi volivci zelo neradi zamenjajo oblast, na katero so se navadili, to pot odločila drugače. Velik del volivcev, ki so jih mediji z dolgoletno indoktrina-cijo in izbrano selekcijo informacij - za katero bralci niti ne vedo, kako je selekcionirana - navadili, da razmišljajo in politično ravnajo v skladu z njihovimi pojmi in miselnimi kategorijami, se je premislil in se odločil drugače, kot so želeli mediji. To pomeni, da na določeni točki, ki jo je treba še sociološko in socialno psihološko analizirati in opredeliti, mediji na volilno telo nimajo več zadostnega vpliva. In to je zelo dober znak za razvoj demokracije pri nas. To je posebno pomembno zato, ker so naši mediji v resnici neformalna glasila kontinuitetnih strank. To je splošno spoznanje, ki ga redkokdo zanika. To, kar tukaj problematizira-mo, je vprašanje, kako se bodo mediji, za katere vemo, v čigavih rokah so, uredniško obnašali, če bo vlada v rokah pomladnih strank. Ali bodo ponovili nekoliko omiljen obrazec, ki je bil tako uspešen pri rušenju Bajukove vlade? Vsaka vlada izvaja svoj program in svojo dnevno politiko s svojimi ljudmi. Koalicija Slovenija ne more izvajati svoje politike s kadri LDS, ki jih je kontinuitetni režim ves čas svojega vladanja, posebno pa proti svojemu koncu postavljal na vse pomembne položaje od nadzornih svetov prek Zavarovalnice Triglav do RTV Slovenija. Zato lahko pričakujemo izredno kričanje medijev, očitanje vladi, da izvaja čistke in podobno, ob zamenjavah, ki bodo nujno potrebne. Zamenjati pa bo treba nekaj ključnih ljudi; od tistih, ki so v nadzornih svetih, do tistih, ki so videti manj pomembni, kot je na primer dopisnik Matej Surc, ki nam pošilja selekcionirane protiameriške komentarje. V naslednjih dneh bomo ugotovili, kako izrazita bo kritika nove vlade in posebno Janeza Janše in kakšne vzorce bo uporabljala. Zato lahko pričakujemo, da se bo v medijih v teh dneh začrtala nova uredniška politika, ki bo determinirana s kapitalskimi in političnimi centri moči oziroma njihovimi lobiji. Prvi znaki niso prav ugodni. V Delovi Sobotni prilogi (9. oktobra 2004) smo brali portret tedna o Janezu Janši, ki gaje napisal Rok Praprotnik. Prikazan je v glavnem negativno po vzorcu, ki ga je za Janšo uporabil Vlado Miheljak Rok Praprotnik sicer ne spada med tako inteligentne režimske novinatje, kot sta Lorenci ali Jež, ima pa po položaju vsekakor zadostno težo. Zato bi njegovo pisanje težko opredlili dru- gače kot pripravo za agresivno uredniško politiko po spremenjeni globalni porazdelitvi politične moči. Novinar v članku, ki je v celoti nagativen do Janše - in tudi neresničen -, na koncu sicer prizanesljivo pravi, da smo na televiziji videli Janšo, kakršnega še ne poznamo. Da pa bi glede na članek dajal vtis objektivnega in uravnovešenega novinarja, je dodal, da je Rop nastopal pobalinsko. To sta pač slog in kultura, kakršna ta novinar in ustvarjalec javnega mnenja zmore. V naslednjih dneh bomo ugotovili, kako izrazita bo kritika nove vlade in posebno Janeza Janše in kakšne vzorce bo uporabljala. Zato lahko pričakujemo, da se bo v medijih v teh dneh začrtala nova uredniška politika, ki bo determinirana s kapitalskimi in političnimi centri moči oziroma njihovimi lobiji. Dr. Janez Jerovšek Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 O dogodki Nouinarska stavka (začasno) pretrgana Nedeljo, 3. oktobra, si bomo zapomnili po dveh dogodkih. Prvi je ta, da so v Sloveniji potekale četrte redne držav-nozborske volitve, na katerih smo volivci in volivke izbirali in izbrali 90 poslank in poslancev, ki bodo v naslednjih štirih ietih sedeli v državnem zboru. Drugi pa je stavka slovenskih novinarjev, prva v samostojni Sloveniji. 0 tem, ali je bila stavka novinarjev na dan volitev primerna ali ne, obstajajo različna mnenja. Prav gotovo je veliko ljudi ogorčenih in jeznih na novinarje, saj so prav na dan volitev ostali brez vseh informacij, povezanih z njimi. Kakor koli že, Sindikat novinarjev Slovenije se je odločil, da bo izkoristil pravico do stavke in na ta način prisilil delodajalce in druge pristojne, da se dogovorijo in uredijo status slovenskim novinarjem. Tri dni so potrebovali za dogovor, da so se sploh pripravljeni pogajati o novinarskih za- htevah (to velja predvsem za Združenje za tisk in medije pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki ni priznalo, da je reprezentativni pogajalec na strani delodajalcev). Ključna točka, o kateri naj bi se pogajali socialni partnerji, je, ali bo prišlo do prenove obstoječe kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, kar predlaga sindikat novinarjev, ali pa bo prišlo do nove kolektivne pogodbe, kar zagovarjajo delodajalci. Ob vseh dogodkih okoli novinarske stavke je treba omeniti, da so se ji v veliki meri pridružili le večji mediji oziroma večje medijske hiše, medtem ko so imeli nekateri novinarji iz manjših medijev, ki so se odločili za stavko, kar precej težav. Tako je bilo novinarjem Radia Celje prepovedano stavkati na delovnih mestih, zato so stavkali v preddverju stavbe, direktor radia pa si je vzel pravico in ustno razrešil odgovorno urednico (kar je kasneje zanikal). Odnos odgovorih v manjših medijih kaže na to, da so novinarji tam še v slabšem položaju kot novinarji vvečjih medijih. Pri tem se ne moremo otresti občutka, da je tudi sindikat novinarjev premalo poskrbel za tiste poklicne kolege, ki prihajajo iz manjših medijev, vendar zato niso nič manj vredni. Zanimivo, da se sindikat novinarjev niti visoko leteče Društvo novinarjev Slovenije nista posebej oglašala, ko je bil govor o ustanovitvi medijskega sklada, ki bi lahko bil v veliko pomoč predvsem manjšim medijem, da bi lahko nastajali in se obdržali na medijskem trgu. Društvo novinarjev Slovenije, ki ga vodi Grega Repovž, ni naredilo nič, da bi se zavzelo za ustanovitev medijskega sklada, ob stavki novinarjev pa te možnosti ni niti omenilo. M. P. Sindikat novinarjev je s stavko opozoril na potrebo po ureditvi razmer v novinarskem poklicu. Se bodo kdaj oglasili tudi v podporo ustanovitvi medijskega sklada? Havel, Michnik in Zajac častni senatorji Univerza v Ljubljani letos študentom ponuja program fieš-čine, poljščine in slovaščine. Na filozofski fakulteti so prejšnji teden slovesno odprli omenjene tri nove programe. Pri tem so na sedežu ljubljanske univerze podelili tri naslove častnih senatorjev. V letošnjem študijskem letu je tako na filozofski fakulteti mogoče obiskovati tri nove programe: češčino, poljščino in slovaščino. Po zadnjih podatkih naj bi program češčine letos vpisalo 31 študentov, program poljščine 32 in program slovaščine 31 študentov. Omenjeni trije študijski programi so bili uvedeni kot nacionalna prioriteta, financirani pa so po novi uredbi o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov članic univerze od leta 2004 do 2008. Ob uvedbi novih programov na filozofski fakulteti je ljubljanska univerza podelila naslove častnih senatorjev univerze nekdanjemu češkemu predsedniku Vaclavu Havlu, poljskemu publicistu Adamu Michniku in slovaš- kemu literarnemu kritiku Petru Zaja-cu. Podelitev častnega naslova omenjeni trojici je nadvse lepa poteza ljubljanske univerze, saj sta bila prva dva disidenta in borca za demokrazicacijo v komunistični Vzhodni Evropi. Vac-lav Havel se je rodil 5. oktobra 1936 v Pragi. Ukvarjal se je s pisateljevanjem in dramaturgijo. Njegova dela je bilo na Češkoslovaškem po letu 1968 pre- povedano uprizarjati. Leta 1977 je sodeloval pri ustanovitvi skupine za človekove pravice Listina 77.1979 je bil obsojen na štiri leta in pol zapora, v letu političnega preobrata 1989 pa je bil eden od ustanoviteljev Državljanskega foruma. Kot vodilni predstavnik opozicije in disident je z Aleksandrom Dubčkom in drugimi vodil pogovore za "okroglo mizo", ki so prinesli de- Oniverza v Ljubljani je s podelitvijo nazivov častnih senatorjev počastila odprtje novih študijskih programov. Žal se Havel in Michnik podelitve nista udeležila. mokratične spremembe. 1989 je postal prvi voditelj Češkoslovaške iz vrst nekomunistov po letu 1948. 26. januarja 1993 ga je češki parlament izbral za prvega predsednika Republike Češke, 1998 pa mu potrdil tudi drugi predsedniški mandat. Danes je upokojen. Adam Michnik je bil rojen 17. oktobra 1946 na Poljskem. Šest let je bil zaprt zaradi svoje disidentske dejavnosti proti komunističnemu režimu na Poljskem. Postal je znan aktivist Solidarnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. V času pivih demokratičnih volitev na Poljskem je začel izdajati časopis Gazeta Wyborzca, ki je sčasoma postal najbolj bran poljski dnevnik. Še danes je njegov glavni urednik. Znan je po svoji kritičnosti do obeh političnih polov na Poljskem. Če so v prejšnjem režimu pri nas častne doktorate in podobne naslove podeljevali povsem nezaslužno raznim partijskim veljakom, danes ni več tako. Je pa nekoliko čudno luč na podelitev s svojim govorom (in navzočnostjo) vrgel zadnji predsednik ZKS Milan Kučan, ki je bil v svoji politični karieri na drugi strani, kot sta bila Havel in Michnik. M. B. © Demokracija • 42/2004 naslovna zgodba Provokacije s severa Čeprav je Slovenija postala članica Evropske unije, se v zadnjem času vprašanje meje znova zaostruje. Potem ko smo bili priče zapletom z aretacijo Janeza Podobnika na mejnem prehodu Sečovlje, je v minulem tednu v Piranski zaliv zaplulo hrvaško vojaško plovilo, opaziti pa je bilo tudi prelet hrvaškega vojaškega helikopterja. Kljub dogodku, ki vzbuja zelo neprijetne občutke, pa je težko reči, ali gre za običajno vojaško vajo (že sredi septembra so v Slovenijo prihajala poročila o kopičenju hrvaške vojske na Savudrijskem polotoku, vendar jih ni nihče resno jemal) ali za demonstracijo moči pri bitki za Piranski zaliv in mejo v Istri. Že pred dvema letoma je bilo mogoče slišati grožnje in zahteve hrvaških ribičev, naj hrvaška oblast pošlje v Piranski zaliv vojaško plovilo. Povsem očitno pa je, da bi morebitno "kazanje mišic" s pomočjo vojske, če bo v prihodnosti prišlo do mednarodne arbitraže, koristilo predvsem Sloveniji. Haider spet razburja Očitno pa južna meja ni edina, ki povzroča težave v odnosu s sosednjimi državami. Za razburjenje je v minulem tednu poskrbel razvpiti koroški deželni glavar Jčrg Haider, ki je proslavo ob 84. obletnici koroškega plebiscita znova izkoristil za bolj ali manj odkrito protislovensko propagando. Po poročilu avstrijske tiskovne agencije APA je Haider izrazil namen, da bo v deželno upravo kmalu zapisana tudi meja na Karavankah, s čimer bo ljudska volja, izražena na koroškem plebiscitu 10. oktobra 1920, dobila svojo potrditev tudi v ustavi. Haider se je v svojem nastopu dotaknil tudi dvojezičnih napisov. Po njegovo ustavno sodišče ne more biti zakonodajalec, ampak lahko zakone, ki bi urejali dvojezične napise, sprejema samo avstrijski parlament. Ustavno sodišče je namreč leta 2001 odpravilo uredbo o 25-odstotnem pragu za postavitev dvojezičnih napisov, vendar do tedaj ni bil sprejet nov zakon, zaradi česar po Haiderjevem mnenju velja status quo. Na omenjena Haiderjeva stališča se je odzval Narod- Je »aiderjeva najnovejša provokacija z mejo na ni svet koroških Slovencev, ki je Haiderjevo zahtevo po zapisu meje na Karavankah v deželno ustavo Karavankah P°vezana z d°B°dkl na mei'v lstn? označil za nepotrebno, podpredsednik NSKS Rudi Vouk pa je izrazil začudenje, kako lahko koroška oblast zahteva od manjšine hvaležnost, hkrati pa ne upošteva njenih temeljnih pravic. Kot pravi Vouk, koroške oblasti zahtevajo od manjšine "zavesten mazohizem". Stara navada - železna srajca Haider s svojo tokratno provokacijo seveda ni presenetil, saj je s svojimi izjavami vzbujal veliko ogorčenja že pred svojim prihodom na mesto koroškega deželnega glavarja. Razumljivo je, da se je največkrat loteval zgodovinskih tem in s tem prilival olje na ogenj nacionalističnim strastem. Izkazalo pa se je, da je bil ves dosedanji Haiderjev populizem namenjen predvsem pripravi terena pred volitvami. Tako mu je na predzadnjih parlamentarnih volitvah uspelo pripeljati svobodnjaško stranko celo na drugo mesto, vstop svobodnjakov v vladno koalicijo pa je povzročil veliko nemirov v Avstriji in tudi v Evropski uniji, saj velja Haider, podobno kot pri nas Jelinčič, za izrazitega evroskeptika oz. nasprotnika politike Evropske unije. Vprašanje pa je, ali je njegovo hujskanje proti Evropi samo del predvolilne taktike za lovljenje evroskeptičnih volivcev. Znano je, da je leta 2000 z zahtevo po razveljavitvi avnojskih sklepov posredno posegel tudi v predvolilno dogajanje v Sloveniji, saj je na Haiderjeve zahteve reagiral takratni predsednik države Milan Kučan s trditvijo, da so avnojski sklepi temelj slovenske državnosti. Polemiko o tem je Kučan izkoristil za napad na Bajukovo vlado, češ da ne priznava avnojskih sklepov In se obnaša nedržavotvorno, s tem pa je Kučan kot predsednik države presegel svoje pristojnosti, saj je neposredno posegel v predvolilni boj. Zlonamerna primerjava Da Haider ostaja na neki način priljubljena ikona za notranjepolitične obračune v Sloveniji, dokazujejo nedavne primerjave zmagovalca parlamentarnih volitev Janeza Janše s Haiderjem (češ naj bi bil Janša "slovenski Haider"), ki so se pojavile v koroških medijih. Izkazalo se je, da je avtor omenjene primerjave občasni sodelavec agencije APA Slavko Fras. Dejstvo, da si je omenjeno primerjavo privoščil Slovenec, znova kaže na to, da gre tudi tokrat za poskus notranjepolitičnega obračuna z zmagovalcem nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji, saj so se takšne primerjave pojavljale že v času polemike v zvezi z "izbrisanimi". Na omenjeno primerjavo se je odzval Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in ostro protestiral proti njej. "Medtem ko je za negativno podobo Jorga Haiderja v mednarodni javnosti krivo pomanjkanje jasnega distanciranja od skrajno desničarskih in nacional-socialističnih krogov, so zasluge Janeza Janše za premagovanje totalitarizma v socialistični republiki Jugoslaviji mednarodno znane in priznane," je zapisano v izjavi NSKS za javnost. Gašper Blažič Dejstvo, da si je primerjavo Janeza Janše s Haiderjem privoščil Slovenec, znova kaže na to, da gre tudi tokrat za poskus notranjepolitičnega obračuna z zmagovalcem nedavnih parlamentarnih volitev v Sloveniji. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 politika Letošnje parlamentarne volitve, na katerih je prepričljivo zmagala Slovenska demokratska stranka, so napovedale nejver-jetneje zadnjo etapo tranzicije, ki bi sicer marala biti že končana z vstopom v Evropsko unijo. Poraz LDS je namreč dokončno razbil mit o nenadomestljivosti oblastnikov, ki izhajajo iz udbopartijskega režima. Volitve v državni zbor so tako postavile piko na i prelomnemu letu 2004, ki so ga na notranjepolitičnem področju zaznamovali dogodki, kot so volitve v evropski parlament, ustanovitev Zbora za republiko, vstop Povolilno preračunavanje v Evropsko unijo in Nato ter odhod nadškofa Franca Rodeta iz Ljubljane v Rim. Zlasti odsotnost slednjega v predvolilni kampanji je zmanjšala zanimanje javnosti za interese Cerkve v politiki, s tem pa se je zožil tudi manevrski prostor za kulturni boj, bojno polje torej, na katerem je dosedanja opozicija praviloma izgubljala zaradi močne medijske indok-trinacije. Lahko bi rekli, da je prav relativna odsotnost kulturnega boja - čeprav so ga nekateri hoteli obuditi - vplivala na izid volitev, saj je tokrat prvič prišlo do soočenja dveh različnih pogledov na vladanje: enega so predstavljale stranke dosedanje vladne koalicije, drugega pa koalicija Slovenija, pogojno tudi SLS, ki je bila večji del mandata članica vladne koalicije, dokler se ji ni zgodil izbris zaradi "izbrisanih". Zanimivo je, da so se letošnje volitve kot nalašč pokrile s stoto obletnico rojstva pisatelja in pesnika Edvarda Kocbeka, čigar življenjska zgodba dejansko predstavlja slovensko tranzicijo in njene zablode, da o novinarski stavki na dan volitev kot reprizi novinarskega upora ob zmagi Demosa leta 1990, ko je Janša napovedal "labodji spev" slovenskega novinarstva, niti ne govorimo. Pot LDS navzdol seje pravzaprav začela že leta 2002 z Drnovškovim odhodom iz strankarske politike. Drnovšek je namreč takoj postavil nove standarde v obnašanju "šefa države" in s tem spravil svojega predhodnika Milana Kučana vveliko zadrego. Slednji je bil zaradi izgube politične funkcije tako prisiljen aktivirati svoj me-nedžerski krog, da se je združil v Forum 21, ki je v javnosti pogosto nastopal kot nekakšno civilnodružbeno kritje za LDS. Niso redka mnenja, da je tudi nastop Foruma 21 pripomogel k porazu LDS. Drnovškov odhod iz LDS je sprožil bitko za nasledstvo, ki jo je kot morebitni kandidat za mandatarja dobil Tone Rop, ki pa ni premogel Drnovškove sredinske drže in sklepanja kompromisov. Predvolilna kampanja, v kateri je LDS sporočala, da "spreminja Slovenijo", je bila v kontekstu Ropove napadalnosti le zadnja epizoda razkroja mita o nenadomestljivosti LDS, saj je v javnosti postopoma zavladalo spoznanje, da Drnovšek kot predsednik vlade in LDS kot prva vladna stranka nista nuj -na za blaginjo države. Razbiti miti so se v javnosti pomešali z željami po spremembah, s čimer se je sredinski prostor odprl zlasti proti SDS, ki je zelo dobro izkoristila slabosti LDS in ji zato odvzela izdaten del neopredeljenih volivcev. Posledica tega je bila, da je pred vrati parlamenta ostalo veliko dolgoletnih poslancev LDS, ki si bodo morali poiskati nova delovna mesta, vendar ne v državni upravi. Napredek NSi Napredek v primerjavi s prejšnji- Predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša se je zaradi precej izenačenega razmerja sil v državnem zboru znašel pred težkimi odločitvami. Predsednik države Janez Drnovšek se zavzema za stabilno vlado. Je ta mogoča samo z nekakšno veliko koalicijo tokrat z vodilno vlogo koalicije Slovenija? Mnogo dolgoletnih poslancev LDS se je po zadnjih DeSUSbib volitvah znašlo na cesti. Zaradi dobrih povezav z gos- dar je vpra podarstvom jim verjetno ne bo težko najti novih služb. Janeza Jan e-no podlago slovenske pomladi, ki je nastala prav v kulturniškem krogu Nove revije. Zato bi bilo precej nerodno, da bi mesto ministra za kulturo (po pokojnem Rudiju Šeligu) zasedel nekdo, ki je kulturo spoznal le prek "skrivnostnih pohodov" po Narodnem muzeju in nekaterih sakralnih objektih. Prav tako je vprašanje, ali bo NSi pripravljena zamižati na eno oko zaradi podcenjevalnih izjav na račun Bajuka, ki jih je Jelinčič lansiral v javnost leta 2000 pred izvolitvijo Baju-kove vlade in leta 1997, ko je volivce Jožeta Bemika (dosedanjega poslanca NSi) označil za golazen, ki jo je treba pobiti. V tem kontekstu je problematična tudi Jelinčičeva proticerkve-na usmerjenost, kar bo močno ote-ževalo urejanje odnosov med državo in Cerkvijo. Navsezadnje velja Jelinčič za precej zavednega evroskeptika, kar bi lahko povzročilo težave pri odnosih z Evropsko unijo, saj bi znotraj koalicije lahko prišlo do izsiljevanja. Bodo nove volitve? Skratka, Janša bo moral dobro premisliti o prihodn ji koalici ji. Bržkone se zaveda težavne situacije, ki je nastala zaradi premajhnega števila glasov t. i. programske koalicije. Če je v preteklosti vedno katera od pomladnih strank kolaborirala z zmagovalno LDS (čeravno brez kakšne velike potrebe), je položaj tokrat drugačen, saj bo ob sedanjem razmerju sil morebitna pomoč z leve za izvolitev stabilne vlade celo nujna. V nasprotnem primeru bi vlada lahko padla že zaradi malenkosti. Obstaja pa seveda možnost, da Janša ne povabi nikogar v koalicijo, ampak poskusi s trikratnim neuspešnim glasovanjem priti do novih volitev, kar pa je v tem trenutku le malo verjetno, čeprav bi pomladne stranke na morebitnih novih volitvah utegnile dobiti še več podpore kot na nedavnih. Zagata, ki se pojavlja pri novih volitvah, je namreč v tem, da bi se utegnile karte znova premešati in zaradi tega bi nekateri od poslancev, ki so bili izvoljeni sedaj, izpadli iz državnega zbora. To pa bi lahko ogrozilo notranjo stabilnost strank, zato bodo o prihodnjih odločitvah odločale predvsem malenkosti in pragmatizem. Gašper Blažič politika Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 politika Bližamo se ustanovni seji državnega zbora, na kateri bodo potrjeni novoizvoljeni poslanci in poslanke. Potrditvi državnega zbora bo sledila izvolitev novega mandatarja in izvolitev nove vlade. Kakšna bo njena sestava, bo najverjetneje odločal predsednik stranke, ki je na volitvah dobila največ glasov - Janez Janša. Že 22. oktobra naj bi v poslanske klopi sedli na novo (nekateri znova) izvoljeni poslanci in poslanke. Med njimi očitno ne bo predsednikov treh parlamentarnih stranic Združene liste socialnih demokratov, Slovenske ljudske stranke in Demokratične Ko 46 glas ni dovolj stranke upokojencev Slovenije. Neuradne podatke o tem, kdo je bil izvoljen za poslanca oziroma poslanko v državnem zboru, smo v Demokraciji objavili že v prejšnji številki. A pri preštevanju glasovnic iz tujine je prišlo do nekaterih sprememb, ki se kažejo znotraj posameznih kandidatih list, oziroma do sprememb, ki so pripeljale do tega, da so nekateri neuradno izvoljeni kandidati izgubili poslanske stolčke, na njih pa bodo sedeli njihovi strankarski kolegi. Takšen - lahko bi rekli - zdrs je po podatkih, ki so, ko to pišemo, še neuradni, vendar naj se ne bi več spreminjali, do-letel tudi predsednika Slovenske ljudske stranke (SLS) Janeza Podobnika. Slednji se bo očitno pridružil An- tonu Rousu, predsedniku Demokratične stranke upokojencev Slovenije (DeSUS), ki je prav tako ostal pred vrati državnega zbora, ker ni dobil zadostne podpore volivk in volivcev. DeSUS in SLS brez predsednikov v državnem zboru Dan po volitvah so se pojavila prva ugibanja, ali bo v naslednjih štirih letih v državnem zboru sploh sedel kateri od poslancev DeSUS. Prvi neuradni podatki Republiške volilne komisije (RVK) so kazali, da ima Ro-usova stranka 4,03 odstotka glasov. Dan po tem je ta stranka po neuradnih podatkih RVK imela 4,05 odstotka glasov. Z nekoliko drugačnimi podatki so javnost seznanili v Sloven- ski demokratski stranki (SDS). Po primerjavi neuradnih in neformalnih podatkov RVK, ki so objavljeni na spletni strani, s podatki, ki so jih zbrali zaupniki SDS na voliščih in pri okrajnih volilnih komisijah v času štetja glasov, prihaja po prepričanju SDS do razlik med izidi. Zato so sprva v SDS predlagali preverjanje vnosa podatkov za posamične liste iz zapisnikov volilnih odborov v računalnike okrajnih volilnih komisij. Sodeč po tem v SDS niso imeli pripomb na zapisnike volilnih odborov, temveč na vnos podatkov v računalnike. Po zagotovilih RVK pa je uradni podatek o volitvah zapisnik volilnega organa in ne podatki s svetovnega spleta. Tako je RVK na podlagi zakona dolžna upoštevati le ugotovitve volilnih organov, te ugotovitve pa morajo biti zapisniško ugotovljene. Morebitne napake ob vnašanju podatkov v računalnik tako po zagotovilih RVK ne bodo imele nobenega učinka. Glasovi iz tujine v večini za koalicijo Slovenija Določen učinek pa so imeli glasovi iz tujine. Le-teh je bilo letos dobrih 2.500, od tega je bilo 2.126 glasovnic oddanih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih, 471 glasov pa so zdomci in izseljenci po pošti poslali na okrajne volilne komisije. To je precej nizka številka glede na podatek, da je v volilnih imenikih za tujino vpisanih skoraj 10.000 ,. Kiaušu ■oulnakabsbs. V Republiški volilni komisiji pravijo, da so uradni podatki o volit- Janez Podobnik se bo moral posloviti od poslan- DeSOS ostaja v parlamentu, seveda brez svojega predse vah zapisniki volilnega organa in ne podatki na svetovnem spletu, skega stolčka. Spodnesli so ga glasovi iz tujine, ki mu ni uspelo zasesti nobenega od štirih poslanskih se , o Lennonu. Wiener, do cent zgodovine na neki kali fornijski univerzi, je leta 2000 že izdal knjigo z naslovom Daj mi nekaj resnice: Dokumenti FBI o Jofmu Lennonu. V njej je analiziral tedaj dostopne informacije tajnih služb o britanskem glasbeniku, ki je umrl v atentatu leta 1980vNewYorku. Demokracija • Četrtek. 14. oktobra 2004 @ Našla novi dom Britanski premier Tony Blair in njegova soproga Cherie sta v ugledni londonski četrti Connaught Square v bližini Hyde Parka kupila hišo, kamor se nameravata preseliti po odhodu iz državniške reziden- ce na Downing Streetu 10. Za hišo, ki ima približno 420 kvadratnih metrov, pet spalnic in tri sprejemne salone, nima pa zasebnega vrta, sta zakonca odštela pet mili-¡onov evrov. Zakonca, ki imata štiri otroke, bosta hišo dala v najem, dokler se družina ne bo preselila vanjo. Po poročanju britanskih medijev Blair kot premier na leto za-služi 255.714 evrov, njegova soproga, ki je odvetnica v neki zasebni pravniški firmi, pa 285.714 evrov. Poleg tega je Cherie nedavno objavila avtobiografijo, v ZDA pa je pripravila več predavanj. ki prejeli za svoje odkritje procesa razgradnje beljakovin ob posredovanju ubikvitina. Ubikvitin je majhna toplotno stabilna beljakovina, ki sodeluje pri razgradnji drugih beljakovin v celicah. Več molekul ubikvitina se v verigi veže na določeno beljakovino in jo tako označi za razgradnjo s proteolitičnimi encimi. Novi Alexandrin dom Danska princesa Alexandra, ki se po devetih letih zakona ločuje od princa Joachi-ma, je že junija kupila 269 kvadratnih metrov veliko dvonadstropno vilo v četrti K0ben-havna, kjer je tudi več tujih veleposlaništev, zanjo pa je odštela 970.000 Nobelovci za kemijo Švedska akademija za znanost je sporočila, da bodo letos Nobelovo nagrado za kemijo prejeli izraelska znanstvenika Aron Ciešanover in Avram Herško ter Američan Irwin Rose. Priznanje bodo znanstveni- evrov. Vila, kamor se bo preselila v Hongkongu rojena princesa, je bila rezidenca slovenskega veleposlaništva, ki jo je to imelo v najemu. Alexandra se bo v novi dom vselila, potem ko bodo končana notranja in zunanja obnovitvena dela. Ozonska luknja manjša Ozonska luknja nad območjem okoli južnega pola je letos za 20 odstotkov manjša kot lani. Strokovnjaki naj bi bili namreč z meritvami v novozelandski antarktični bazi prišli do enakih podatkov, do katerih se je dokopal tudi satelit Ameriške vesoljske agencije (NASA). Po teh podatkih naj bi bila luknja v ozonskem plašču letos manjša kot leta 2003. Meritve NASA so lani pokazale, da je bila ozonska luknja takrat velika 28,2 milijona kvadratnih kilometrov, kar je trikratna velikost Evrope. Rekordno velikost je ozonska luknja dosegla leta 2000. Takrat je bila velika 29,8 milijona kvadratnih kilometrov, kar je trikrat več od ZDA. Ozon ustavlja rakaste ultravijolične sončne žarke. Strokovnjaki opozarjajo, da je ozonska luknja glavni vzrok za veliko število obolelih za kožnim rakom v Avstraliji in na Novi Zelandiji. Zlato v reki Revno četrt Manile pretresa zlata mrzlica. Eden izmed prebivalcev je namreč v sicer umazani reki Dario na- šel dragoceno kovino. Gre za zlato, gmota pa je bila težka 75 gramov in vredna 445 ameriških dolarjev. Po tem odkritju zdaj stotine ljudi vztrajno brska po rečnem dnu in išče zlato. DAILY TELEGRAPH / LA REPUBBLICA INDEPENDENT THE TIMES Na podlagi smrti Umori so se začeli pred 11 leti, število žrtev pa narašča. Do danes je bilo ubitih že 380 mladih žensk, njihova trupla pa zavržena na meji med Teksasom in Mehiko, ob mestu Ciudad Huares. Drama Ženske iz Huaresa, ki je nastala na podlagi tega dejstva, je postala tako priljubljena, da jo bodo igrali v gledališču Fride Kahlo v Los Angelesu, knjigo Pridelek žensk, ki jo je napisala novinarka časopisa El Paso Diana Washington Valdes, pa bodo natisnili na začetku prihodnjega leta. Upati je, da bodo oblasti končno začele delovati in preprečile nadaljnje umore. Iste tematike so se namreč lotili še štirje umetniki grafita iz Los Angelesa in ustvarili orjaško fresko, posvečeno ubitim ženskam iz Huaresa. Da bi pokazali močna čustva, ki jih izzivajo zločini, in da bi pokazali težak socialni položaj, so uporabili tehniko poparta in tradicionalne mehiške ikonografije. Umetnica in grafičarka Pheba Gleckner je dvakrat odpotovala v Huares, kjer je obiskala družino 15-letne Marie Elene, ene od žrtev umorov. Nujno zlo Komunizem je bil v določeni meri nujno zlo za svet in človeka. To misel je izpovedal papež v svoji zadnji kn jigi Spomin in kultura, ki je bila predstavljena na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu. V knjigi, v kateri so obravnavani najtesnejši problemi sodobnosti in v kateri papež odgovarja na najgloblja človeška vprašanja, pravi, da je bilo po vojni takoj jasno, da bo komunizem trajal dlje kot nacizem. Bilo je, kakor da je to nujno zlo za človeka in za svet. Papež poudarja, da "se v nekaterih konkretnih okoliščinah navzočnost človeškega zla izkaže v določeni meri koristna zato, ker pripravlja razmere za dejanja dobrote". Satane je mogoče, kot je to povedal Goethe v Faustu, označiti kot "del te sile, ki ves čas hoče delati zlo, pa vendar vedno dela dobro". Glede nacizma pa papež pojasnjuje, da v tistem času niso vsi razumeli razsežnosti zla, ki je obstajalo v Evropi, niti tisti ne, ki so bili v njegovem epicentru. Dolgo časa Zahod ni hotel verjeti, da uničujejo Jude. Svobodo je Bog dal ljudem v dar pa tudi v preizkušnjo. Aleksandrova smrt Zavojeval je skoraj ves svet in zgradil največji imperij v zgodovini. Toda nenadna smrt Aleksandra Velikega pri 32 letih je za vedno ostala uganka. Nekateri strokovnjaki trdijo, da je umrl zaradi malarije, drugi sklepajo, je bil vzrok njegove smrti trebušni tifus, za katerim je zbolel, ker je jedel okuženo hrano, ali pa je umrl zaradi bolezni jeter. Nova hipoteza pa pravi, da je postal žrtev svoje žene Roksane, ki naj bi ga bila zastrupila s tedaj malo znanim strupom strihninom. Hipotezo o ljubosumni ženi je razvil Graham Phillips, priljubljeni zgodovinar, ki meni, da ga je Roksana pokončala iz maščevanja, ker si je vzel še eno ženo, ali pa zato, ker se je zapletel v homoseksualno zvezo s Hefestio-nom, ki je prav tako umrl v skrivnostnih okoliščinah. Pri obeh, tako pri Aleksandru kot pri Hefestionu, so se pojavili klasični simptomi zastrupitve s strihninom. Roksana je bila torej ena od redkih, ki so vedeli za smrtonosne lastnosti rastline Strych-nos nux vomica. Aleksander Veliki je umrl 13. junija 323 v Babilonu. Morda pokončani Raziskovanje paralelnih vrst človeka kaže, da je Homo erectus - vzravnani človek - izumrl šele pred 25.000 leti. To je znatno pozneje, kakor je veljalo do sedaj. Kaže torej, daje Homo erectus v Aziji živel vzporedno s Homom sapien-som na desetine tisoč let. Vrsti sta prišli v sumljivo tesen stik le malo pred izginotjem Homa erectusa. Znanstveniki menijo, da so vzrok za izumrtje neandertalca, ki je v Evropi živel hkrati s kromanjon-cem vsaj 30.000 let, prav sodobni ljudje, ki so naredili genocid ali pa so se le bojevali za preživetje. Toda zadnje raziskave se čedalje bolj nagibajo k prvi možnosti. Smo torej bili pleme bratomorilcev, katerih roke so okrvavljene? Ali pa smo se nemara v nekaterih primerih z obema vrstama tudi pomešali in jih postopoma izrinili, ker smo bili pač gensko odpornejši in uspešnejši pri življenju? Za zdaj točnega odgovora še ni. Naša vrsta, Homo sapiens, pa izvira iz Afrike. Ali smo ljudje torej že gensko nagnjeni h genocidnemu vedenju? Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. M O (F j-jj.ij j ju - \m i Plačilo s položnico Mfill - pl lijijsijs \\iši0Mi • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana Demokracija ime in priimek: pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: podpis naročnika: kraj, poštna št.: Davčni zavezanec: □ da □ ne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga ima te: □upokojenec □ invalid □brezposeln □ študent ali dijak cena: 550 SIT Demokracija • 42/2004 tujina Afganistanske sobotne predsedniške volitve bi morale biti veličasten dogodek. Ljudje, ki so doslej poznali le diktaturo, tujo okupacijo, državljansko vojno, nazadnjaški teokratski režim in vladavine lokalnih vojaških poveljnikov, so prvič lahko neposredno volili svojega voditelja. Predsedniške volitve naj bi pomenile prelomen dogodek na afganistanski poti v demokracijo in hkrati k nacionalni enotnosti. Neposredna izvolitev skupnega političnega vodite- Žal ni šlo niti brez žrtev, saj so uporniki v času pred volitvami ubili najmanj 12 uradnikov, zadolženih za izvedbo volitev na lokalni ravni. Toda če nasilje ni moglo ustaviti volitev, jim je najbolj usodno škodo povzročila tako banalna podrobnost, kot je črnilo, ki se prehitro izbriše. Zaradi primitivne evidence volivcev, so morali vsakomur po glasovanju označiti palec s črnilom. Toda ker so ponekod namesto (menda predvidenega) obstojnega črnila uporabili navadno, je bilo mogoče oznako iz- Nesrečno črnilo lja naj bi pokazala pripadnost Atga-nistancev skupni državi, ki presega lokalne, plemenske in etnične lojalnosti. Hkrati naj bi tudi prelomila s še vedno močnimi tradicijami, v katerih namesto običajnih ljudi odločajo plemenski starešine, verski voditelji (mule) in lokalni vojaški poveljniki in vkateri namesto žensk odločajo moški. Volilna pravica je namreč tokrat pripadla vsem polnoletnim državljankam in državljanom. "Prva volivka" Skoraj simbolično na j bi bila prva oseba, ki je oddala svoj glas, de-vetnajsdetna Mokadasa Sidiki v Pakistanu, kamor se je zatekla pred državljansko vojno v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Bila je ena od 740.000 afganistanskih beguncev, ki so se za volitve registrirali v Pakistanu. Se približno pol milijona pa jih je imelo volilno pravico v Iranu. Med 10,5 milijona registriranimi afganistanskimi volivci je bilo dobrili41 odstotkov žensk, ki sicer tvorijo približno dve tretjini celotnega prebivalstva. Tudi možnost kandidiranja na volitvah so Afganistanci vzeli resno, saj se je za predsedniško funkcijo, ki po ameriškem zgledu združuje ta položaj z vodenjem vlade, potegovalo kar 18 kandidatov. Že pred volitvami so največ možnosti za zmago pripisovali sedanjemu začasnemu predsedniku Hamidu Karzaju. Ta reformno usmerjeni pripadnik večinske paštunske etnične skupine 1 Hamid Karzaj, afganistanski začasni predsednik, ima na volitvah daleč največje možnosti. 1 Dr. Masuda Džalal, predsedniška kandidatka: kdaj bo tako tradicionalno družbo lahko vodila ženska? 1 Uzbeški general Abdul Rašid Dastum je kot "manjšinski" kandidat lahko računal na podporo le znotraj lastne etnične skupine. uživa tudi trdno podporo zahodnih držav, ki vidijo v njem poroštvo za preseganje delitev v sedanjem Afganistanu. Toda množica protikandidatov bi lahko pomenila, da bi lahko Karzaj absolutno večino, ki jo potrebuje za zmago, osvojil šele v drugem krogu. Med pomembnejšimi nasprotniki lahko najdemo protizahodno usmerjenega Paštuna Ahmada Šaha Ahmad-zaja, ki velja za zagovornika religioznega tradicionalizma. Po drugi neral Abdul Rašid Dostum je Uzbek. Junus Kanuni, prav tako eden od voditeljev Severnega zavezništva, ki je ob podpori ZDA pomagalo poraziti talibane, je Tadžik. Mohamed Mohakik pripada šiitski različici islama in etnični skupini Hazarov. Zaradi nestabilnih razmer in nasilja so bile parlamentarne volitve, ki bi morale potekati hkrati s predsedniškimi, prestavljene na naslednje leto. To pa tudi pomeni, da morajo etnično raznoliki Afganistanci na pr- brisati in znova voliti. Za ta problem bi težko krivili neizkušene afganistanske volilne uradnike. Krivda je predvsem na strani Združenih narodov in njihovih predstavnikov, ki volitev, za katere je mednarodna skupnost namenila skoraj 200 milijonov dolarjev, niso mogli izpeljati tako, kot je treba. Dva od predsedniških kandidatov sta podprla Karzaja, preostalih 15 pa se jih je zaradi škandala s črnilom najprej odločilo za bojkot volitev, nato pa so nekateri svoje stališče nekoliko strani je med kandidati tudi pedi-atrinja iz Kabula dr. Masuda Džalal, ki kot prva ženska, ki se poteguje za najvišji politični položaj v državi, uživa precejšnjo pozornost. Etnične delitve Večina najmočnejših kandidatov kaže, da so lokalne in etnične delitve v Afganistanu bistveno večje od strankarskih. Močnejši Karzajevi protikandidati so namreč hkrati pripadniki večjih etničnih manjšin. Ge- vih volitvah dejansko izbrati eno samo osebo. Če je izbor dober, lahko ta oseba vsaj približno zastopa različne etnične in druge skupine v državi. Usodno črnilo Zagotoviti red v času volitev, ki bi preprečil ustrahovanje volivcev, goljufije in druge zlorabe, je bil velik izziv za mednarodno skupnost in za mlado afganistansko oblast, ki se je morala praktično iz nič naučiti temeljev demokratičnih postopkov. omilili in zahtevali le odpravo napak. Dejstvo, da bi bil Karzaj izvoljen v vsakem primeru, torej tudi brez volilnih nerodnosti, tega problema ne zmanjšuje. Prav legitimnost, ki naj bi mu jo zagotovile volitve, bo namreč bistveno ogrožena, s tem pa je negotova tudi prihodnost afganistanskega demokratičnega razvoja. Zmožnost afganistanskih oblasti in mednarodne skupnosti, da rešijo problem volilnih neregularnosti, bo tako odločilna za afganistansko prihodnost. Gjyle Vishaj Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 O Avstralski premier John Howard slavi volilno zmago. Avstralija po starem Avstralci se na volitvah prejšnji teden niso odločili za zamenjavo na oblasti. Odnos avstralske vlade do ameriškega vojaškega posega v Iraku ni bil odločilen. Nazadnje so odtehtale domače teme z gospodarstvom na prvem mestu. Prav tu je bila dosedanja liberal-no-nacionalna koalicija najmočnejša in premier John Howard bo gladko začel svoj četrti mandat na čelu avstralske vlade. Petinšestdesetletni Howard, ki vodi vlado že od leta 1996, bo tako na čelu svoje koalicije postal premier z drugim najdaljšim stažem v zgodovini svoje države. Dosegel ne bo le svojega vzornika, ustanovitelja njegove Liberalne stranke, ki je avstralskim vladam predsedoval ce-lih osemnajst let. Po osmih letih na oblasti Howard ni več presenečenje, res pa je, da je mnoge v zadnjih letih presenečal uspeh njegovega političnega sloga. Ko je leta 1987 prvič nastopal na volitvah kot vodja desnosredinske Liberalne stranke, je bil poražen. Celo v medijih, ki so bili njegovi stranki sicer naklonjeni, so ga takrat praktično odpisali kot voditelja, saj so presodili, da ga volivci niti ne spoštujejo niti ga nimajo radi, njegova najprepoznavnejša lastnost pa naj bi bila dolgočasnost. Howard je po nekaterih ocenah še danes dolgočasno predvidljiv, vendar se je prav to tako v zadnjih letih kot tudi na tokratnih volitvah izkazalo celo za enega od njegovih adutov. Irak in volitve Njegov glavni izzivalec na tokratnih volitvah, več kot dvajset let mlajši in bistveno dinamičnejši Mark Latham na čelu opozicijske Laburistične stranke skoraj ne bi mogel biti bolj drugačen od Hovvarda. Čeprav je Latham omilil svoje nastope v primerjavi s prejšnjimi časi, ko je o Georgeu Bushu izjavil, da je "najbolj nesposoben in nevaren predsednik, kar se ga je mogoče spomniti", je ostal ostrejši in bolj polemičen od Hovvarda, toda za večino Avstralcev hkrati preveč nepredvidljiv in neizkušen, da bi lahko premagal nekoga, kot je Howard. Je mogoče vojaško podpreti ameriški vojaški poseg v Iraku in po tem ostati na oblasti? Iraška vojna v kombinaciji s terorističnim napadom v Madridu je oblasti že stala nekdanjega španskega premierja Aznarja. Letos čaka podoben test ameriškega predsednika Busha, prihodnje leto pa verjetno še njegovega glavnega zaveznika Tonyja Blaira. Čeprav je avstralska vojaška udeležba v Iraku znatno manjša od na primer britanske -Avstralija ima v Iraku ali v njegovi neposredni okolici 850 vojakov-, je Howard najmanj tako trden ameriški zaveznik kot Blair. Iraška vojna je povzročila v Avstraliji največje proteste po vietnamski vojni, vendar Howardu politično ni posebno škodila. Njegova priljubljenost je sicer nekoliko upadla, vendar je kasneje spet zrasla, verjetno predvsem pod vtisom dejstva, da Avstralija v Iraku ni imela žrtev. Podobno kot prej Španija je tudi Avstralija v zadnjem času doživela teroristični napad, vendar so bile njegove razsežnosti - šlo je za napad na avstralsko veleposlaništvo v Džakarti prejšnji mesec - bistveno manjše. Kaže, da so ga tudi avstralski volivci razumeli nekoliko drugače od španskih: ne kot "kazen" za udeležbo v Iraku, ampak kot še en izraz globalne teroristične grožnje, pred katero jih lahko najbolje varuje odločna in hkrati predvidljiva politika, kakršno predstavlja Howard. © Demokracija • 42/2004 tujina Brez strahu pred nepriljubljenimi potezami Tudi drugače Howard ni politik, ki bi se pri vsaki politični potezi oziral na lastno priljubljenost. Poleg posega v Iraku so še mnoge druge njegove poteze sprožile odpor dela javnosti in civilne družbe: od strožjega omejevanja glede nošenja strelnega orožja do zmanjševanja nekaterih izdatkov socialne države. S trdim odnosom do beguncev in prosilcev za azil si je nakopal ostre kritike organizacij, ki se ukvarjajo z varovanjem človekovih pravic. Odnos do Iraka je bil v volilni kampanji sicer eno glavnih področij, kjer sta se kandidata razlikovala. Howard, ki je znan po tem, da ni niti najmanj obžaloval svojega tesnega vojaškega sodelovanja z ZDA, je obljubljal, da bodo avstralski vojaki ostali v Iraku vse do takrat, ko jim bo iraška vlada sporočila, da lahko odidejo. Latham je nasprotno obljubljal, da bodo vsi avstralski vojaki v Iraku do božiča že doma. Zanimivo je, da se je zdela ta obljuba napoved neodgovornega ravnanja tudi delu tistih volivcev, ki so posegu v Iraku nasprotovali. Ugodni gospodarski trendi Toda čeprav so bile razlike največje glede Iraka, Irak ni bil tema, na podlagi katere bi avstralski volivci presojali Howardovo liberalno-nacionalno koalicijo na eni in Lathamove opozicijske laburiste na dragi strani. Avstralce je veliko bolj zanimalo to, kar jih najbolj neposredno zadeva, predvsem gospodarstvo. Tu pa je bil Howard v praktično nedosegljivi prednosti. Avstralija ima gospodarsko rast vsako le- RADIO U NI VOX MHz ZDA, ki vključuje tudi navzočnost v Iraku, medtem ko je Latham namesto tega ponujal www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 ¡MeSraSl not l .«aiižia S trdim odnosom do beguncev si je avstralski premier nakopal kritike. * Protesti proti iraški vojni v Avstraliji Avstralske mirovne sile na Vzhodnem Timorju: Avstralija je v zadnjih letih igrala pomembno vlogo pri vzpostavljanju stabilnosti v svoji regiji. Posledice septembrskega terorističnega napada na avstralsko veleposla ništvo v Džakarti, Indonezija: tudi Avstralija je med žrtvami terorizma. ' Glavni Howardov adut je bila avstralska gospodarska uspešnost. pred volitvami pomembno koristil Howardu z objavo podatkov, da je brezposelnost spet upadla - v septembra je znašala 5,6 odstotka, ustvarjenih pa je bilo 63.500 novih delovnih mest. Pomembni temi sta bili tudi šolstvo in zdravstvo, kjer sta bila kandidata za premierski položaj razmeroma uravnotežena: oba sta ponujala večmilijardne obljube, ki glede na avstralsko gospodarsko rast verjetno niti niso nerealne. Glede davkov je bil za volivce prepričljivejši Howard, kije izrecno poudarjal, da obdavčitev v naslednjem mandatu ne bo naraščala, medtem ko Latham glede te teme ni bil tako jasen. Oba kandidata sta namenila veliko pozornost obrambi pred terorizmom. Pri tem je glavna razlika med njima Howardov poudarek na tesnem zavezništvu z so bile številne žrtve med Avstralci, in z napadom na avstralsko veleposlaništvo. Nove priložnosti za poraženca? Toda niti opozicijski očitki, da se Howard premalo ukvarja z varnostjo "bliže domu", za volivce očitno niso bili dovolj prepričljivi. Tudi v svoji širši regiji je bila namreč Avstralija v zadnjih letih precej dejavna in učinkovita pri zagotavljanju stabilnosti in varnosti. Omenimo lahko uspešni mirovni operaciji na Vzhodnem Timorju in na Salomonovih otokih, kjer je Avstralija kot regionalna sila odigrala vodil- RUMENE STRANI SLOVENIML pisan. Laburistični stranki, ki je bila po zaporednih porazih že popolnoma demoralizirana, je vrnil novo upanje, tako daje spet postala resnejši tekmec vladajoči liberalno-nacionalni koaliciji. Nova priložnost se utegne Lathamu ponuditi po odhodu premi -erja Howarda, ki se bo po tem mandatu ali pa še celo pred njegovim iztekom - po možnosti na višku svoje politične slave-skoraj zanesljivo upokojil. Če mu Latham zdaj ni bil dorasel, pa bo lahko predstavljal zelo resen izziv za Howardovega naslednika. Gjyle Vishaj INTER MARKETING to, odkar je Howard na čelu vlade. Inflacija je zanemarljiva in brezposelnost nizka, ugodni pa so tudi njeni trendi. Avstralski statistični urad je še nekaj dni usmerjanje k nevarnostim in krizam, ki so "bliže domu". Terorizem se je Avstraliji res približal, predvsem z napadi v Indoneziji: na otoku Bali, kjer no vlogo. Laburistični voditelj Latham je zdaj nesporni poraženec volitev, vendar to po mnenju komentatorjev še ne pomeni, da je tudi politično od- intervju Je avtor več knjig in okrog 200 strokovnih in znanstvenih člankov in referatov, ki so bili objavljeni v osmih jezikih. Njegovo ožje strokovno področje pokriva ekonomsko demogratijo, ekonomsko statistiko in ekonomiko dela. Na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani predava predmete s tega področja, od začetka oktobra pa predava tudi ekonomiko dela v javni upravi na Fakulteti za upravo. ta 1990 in s tem povezane družbeno-soci-alne spremembe? Deloma verjetno tudi. To je mogoče utemeljiti s hitrejšim poglabljanjem demografske krize v večini evropskih nekdanjih socialističnih držav kot v Evropi zunaj nekdanjega socialističnega bloka. Vendar je sprememba sistema pomembna v kombinaciji s številnimi drugimi spremembami. Kaj pa dosedanja vladna politika? Nekateri menijo, da bi lahko vlada storila več na področju družinske politike predvsem s tem, da bi omogočila ustrezne razmere, ki bi pripomogle k temu, da bi se mladi pari (laže) odločali za otroke. Slovenske vlade in politika na splošno bi morale storiti veliko več, in to ne le na področju družinske politike. Največja napaka je bila predolgo zanemarjanje poglabljanja demografske krize, čeprav smo strokovnjaki nanjo opozarjali od vsega začetka in napovedali njeno zaostrovanje. Se posebej si negativno oceno zaslužijo vladajoči v zadnjih desetih letih, saj so onemogočili še tiste pobude, ki so v prvi polovici 90. let nastajale. V zadnjem mandatu je bila vlada kljub opozorilom še posebej ignorantska. Hkrati pa seje naslanjala na feministično in levičarsko obarvane raziskave, ki demografskih problemov niti dobro ne razumejo, ter povsem zanemarila dobre prakse številnih razvitih držav, opozorila in predloge vrste domačih strokovnjakov in celo prizadevanja in priporočila OZN. Slovenija potrebuje celovito demografsko politiko vsaj v podobnih okvirih, kot je že dolgo navzoča v Franciji. Če bi tako politiko začrtali v 70. in v začetku 80. let in jo izvajali in bogatili, bi imeli danes veliko boljše demografske razmere. Veliko se govori, naj bi "izpad" domačega 1,2 otroka. V demografskem modelu s tako rod- negotova ali pa v neprimerni obliki. In še nekaj, prebivalstva nadomestili z uvozom priseljen- V Sloveniji je treba Spomladi so v javnost prišli podatki, ki so pokazali, da rodnost v Sloveniji še naprej upada. Leta 2003 smo bili priče rekordno nizki rodnosti, saj seje rodilo samo 17.321 živoro-jenih otrok. Ali Slovencem grozi izumrtje? Na ozemlju današnje Slovenije rodnost upada že od konca 19. stoletja. V času demografskega prehoda, ki se je pri nas končal približno v drugi polovici 50. let, je padanje rodnosti povzročila splošna modernizacija kot posledica vsestranskega napredka današnjih razvitih držav. Pred demografskim prehodom je ženska v povprečju rodila 5 do 7 otrok, po prehodu pa okrog 2 v svoji rodni dobi. V Sloveniji sta nato sledili dve desetietji (1961-1980), ko seje rodnost ohranjala približno na ravni preprostega obnavljanja prebivalstva ali celo nekaj više. Zaradi ugodne rodnosti in pozitivnih netomigracij je prebivalstvo Slovenije v tem času doseglo eno svojih najhitrejših rasti v zgodovini. Nekateri strokovnjaki iz nekdanjih jugoslovanskih republik, ki so se že takrat srečevale z resnimi demografskimi težavami, so v Sloveniji videli neke vrste Francijo, ki ji je uspelo zagotoviti zdravo in nemoteno obnavljanje prebivalstva. Ugodne demografske razmere pa so se začele na začetku 80. let spreminjati v čedalje globljo demografsko krizo. Ta se bolj kot v številu živorojenih vidi v naraščajočem negativnem naravnem prirastku prebivalstva po letu 1997 in v tem, da ženska pri nas v rodni dobi v povprečju rodi samo še okrog znatno omiliti. Pogosto se to zgodi na zelo ino-vativen način, ki ga je težko predvideti. Okoli leta 1970 se je v Sloveniji rodilo skoraj 30.000 otrok, danes skoraj za pol manj. Kje so glavni vzroki za tako drastično zmanjšanje rodnosti? Vzroki so številni, raznovrstni in bolj ali manj podobni v številnih razvitih državah. V kratkem odgovoru jih je praktično nemogoče našteti in še manj razložiti. To kaže tudi dejstvo, da še zmeraj nimamo dobre in dovolj široko sprejete teorije rodnosti. Morda bi lahko rekli, da so vzroki v sodobnem načrtovanju rojstev, ki je postalo splošno sprejet način življenja velike večine prebivalstva, ter načinih in sredstvih, ki ga omogočajo. Vendar je treba pojasniti dejavnike, ki vplivajo na načrtovanje rojstev. Ti so ekonomski, družbeni, psihološki, kulturni, antropološki in biološki. Najpomembnejši med njimi so verjetno tisti, ki povzročajo pozno osamosvojitev mladih od staršev, dolgotrajno šolanje in splošno vključevanje fantov in deklet na trg dela, (pre) ve-' lika pričakovanja in zahteve, ki morajo biti izpolnjeni, da se mladi sploh odločijo za rojstvo otrok, ki za povrh še konkurirajo z zmeraj številnejšimi in raznovrstnimi možnostmi porabe (nizkega) dohodka mladih (potencialnih) staršev. Ti v sodobni družbi pri skrbi za otroke pogosto ne morejo računati na pomoč širše družine. Pomoč države pa je največkrat premajhna, povečati rodnost Pogovor z dr. Janezom Malačičem nostjo bi prebivalstvo upadalo po povprečni letni stopnji okrog 1,5 odstotka in bi se razpolovilo v približno 45 letih. Čeprav s tem modelom ni primerno računati, kdaj bi prebivalstvo Slovenije izumrlo, nam model kaže zelo resno demografsko krizo, v kateri je Slovenija. O izumrtju verjetno ni smiselno govoriti, ker se družba prej ali slej odzove in poskuša krizo odpraviti ali vsaj današnji rod mladih staršev v nasprotju s prejšnjimi rodovi postavlja v središče svojega življenja pričakovanja in cilje, ki dajejo večji pomen karieri, gmotni blaginji in poklicnim dosežkom, bistveno manjšo težo pa potomstvu. Je eden izmed vzrokov tudi sprememba družbenega sistema, ki smo ji bili priče le- cev. Priseljevanje naj bi slonelo predvsem na uvozu ljudi z območja nekdanje Jugoslavije, o čemer piše Strategija razvoja Slovenije, ki jo je pripravila dosedanja vlada. Nekateri svarijo, da to ni dobro, saj je v največjih članicah EU imigrantov med 5 in 8 odstotkov, v Sloveniji pa je delež priseljencev že danes veliko večji. Podatke o deležu imigrantov med država- Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 šni meri so se priseljenci pripravljeni vključiti v slovensko družbo. Zdi se, da je to še bolj aktualno v Zahodni Evropi, kjer imajo na primer v Franciji težave z naglavnimi rutami in podobno. Kako naj se ob tem obnaša Slovenija, ki je sedaj del EU? Odnosi med domačini in imigranti so zmeraj kompleksni in pogosto tudi konfliktni. Potrebno je prilagajanje z obeh strani. V branje priporočam knjigo Teda Morgana On Becoming American, Paragon, New York 1978. Danes se v Evropi pogosto zdi, da imigranti izkoriščajo demokratičnost sekularnih evropskih družb za uvoz nekaterih arhaičnih družbenih praks in norm v Evropo. Evropejci moramo jasno povedati, da za nas ni sprejemljivo ločevanje (segregacija) moških in žensk v javnih kopališčih, vrtcih, šolah, policiji, vojski in na drugih javnih mestih, spolno pohabljanje žensk, prinašanje sovraštva med npr. Arabci in Judi, Turki in Kurdi, Tutsiji in Hutuj-ci, pa tudi ne uvoz radikalnih muslimanskih idej, ki jih pogosto širijo v muslimanskih državah izobraženi muslimanski pridigarji. Za človekove pravice in demokratične vrednote pa smo odgovorni tako nemigranti kakor imigranti. Slovenija mora pri tem spoštovati sodobne demokratične in mednarodno uveljavljene standarde. V Sloveniji smo imeli parlamentarne volitve. Kot kaže, bodo novo vlado sestavljale večinoma druge stranke kot doslej. Kaj bi morala storiti nova vlada, da bi ustavila trend upadanja rodnosti? Predvsem bi se morala zavzemati ali celo bojevati za uveljavitev družbene norme vsaj dveh ali celo dveh do treh otrok na družino (žensko). Dokler se takšna norma ne bo uveljavila, demo- Pri plačah vodilnih pri nas ni toliko problem njihova višina kot dejstvo, da so premalo odvisne od uspešnosti podjetij ali drugih organizacij. mi je zelo težko primerjati, ker le-te vodijo različne politike naturalizacije. Res pa je, da Slovenija spada med tiste evropske države, ki imajo velik delež priseljencev. Vendar tega ne bi smeli povezovati s prihodnjimi migracijami. Prav tako ne bi imelo nobenega smisla naše prihodnje ¡migracije kakor koli vezati na območje nekda- nje Jugoslavije. Veliko pomembnejše so druge stvari. Z vstopom v EU so se razmere na migracijskem področju bistveno spremenile. Se bolj se bodo spremenile, ko bomo postali del schen-genskega sporazuma. Najpomembneje pa je, da bo tako Slovenija kot Evropa v prihodnje potrebovala vse več imigrantov. Projekcije prebivalstva kažejo, da se te številke že v prihodnjih desetih letih zelo hitro povečajo. Pri tem je treba upoštevati, da potrebujemo izobražene priseljence, saj za neizobražene ne bo dela. Za take pa bo velika konkurenca med razvitimi državami. Zato bodo ljudje šli tja, kjer bodo blaginja, razvoj in možnosti za osebni razvoj večje. Že danes so to pogosto ZDA in ne Evropa. Pa še nekaj, tako Slovenija kot EU bosta morali veliko investirati v človeški kapital priseljencev, saj bodo ti prihajali pogosto iz revnih in nerazvitih držav, kjer ni dovolj sredstev za takšne investicije. Pred časom ste v enem izmed člankov postavili vprašanje, zakaj naj bi države sploh sprejemale imigrante. Zakaj torej? Vprašanje je bilo bolj retorično in poenostavljeno. Hipotetično seje mogoče postaviti na stališče, da bi, ceteris paribus, npr. v Sloveniji bolje živelo pol milijona ljudi, ki bi imeli na voljo sedanji obseg kapitala, bruto domačega proizvoda in ozemlja kot sedanjih 2 milijona ljudi. Vendar je realno življenje mnogo kompleksnejše. Kaj takega v resnici sploh ni mogoče. Čeprav Evropi/EU že danes pravijo trdnjava, sama sploh ni sposobna omejiti priseljevanja. Enako lahko rečemo za Slovenijo. To še veliko bolj velja na dolgi rok. Na kratko: Sloveniji in EU so mladi, sposobni in izobraženi imigranti potrebni predvsem za uresničevanje razvojnih ciljev. To pa so v preteklosti veliko bolj spoznali v ZDA, kjer so razvili globalni selekcijski mehanizem, ki je odkrival talente in jih usmerjal na podiplomske in doktorske študije v ZDA. Ker sedanje poostrene razmere vizumskih režimov v ZDA omejujejo tudi dotok mladih talentov, so čedalje glasnejše kritike, da to škoduje interesom ZDA. Sam ne vidim nobenega razloga, da enaka logika ne bi veljala tudi za Evropo. Po drugi strani pravite, da kulturni, socialni, politični in varnostni razlogi bolj nasprotujejo imigracijam, kot jih podpirajo. Izraženo stališče je treba razumeti relativno. UkA iapH v Sflb L h. J^K^H, m^F i Pomoč države je največkrat premajhna, negotova ali pa v neprimerni obliki. Poleg tega pa današnji rod mladih staršev v nasprotju s prejšnjimi rodovi postavlja v središče svojega življenja pričakovanja in cilje, ki dajejo večji pomen karieri, gmotni blaginji in poklicnim dosežkom ter bistveno manjšo težo potomstvu. Vsaka družba se mora zavedati, da so z migracijami na splošno in z ¡migracijami še posebej povezane pozitivne in negativne stvari. Prve je treba krepiti, druge pa preprečevati. Imigranti so pogosto revni, neizobraženi, brezposelni, diskti-minirani, getoizirani ipd. Lahko se razvijejo priseljensko obarvane in mednarodno povezane kriminalne združbe. Zato so pogosto varnostni problem, saj se ob naštetih lastnostih nekateri imigranti obrnejo proti družbi, v katero so prišli. Ne glede na vse to pa bodo morale razvite in druge države v prihodnje najti poti, ki jim bodo omogočile primerno integracijo imigrantov. Ne smemo pozabiti, da se pri tem razvijajo in postavljajo čedalje višji mednarodni standardi pa tudi same migracije zaradi nastajanja "globalne vasi" že dolgo niso več tisto, kar so bile še pred sto leti. Mobilnost se na splošno povečuje, zato ne smemo pričakovati, da bomo preprosto uvozili imigrante, ki bodo pri nas ostali in nadomestili izpad rodnosti. Njihov prihod bo lahko tudi samo začasen in morda Spekulativen, zato je treba v Sloveniji povečati rodnost. Pri tem je verjetno velik problem, v kolik- grafske krize v Sloveniji ne bo mogoče odpraviti. To pa je izrazito dolgoročen cilj, ki daleč presega mandat ene vlade, hkrati pa so dosedanje vlade že veliko zamudile, kar še otežuje in odmika doseganje cilja. Poleg tega je zelo pomembno, da jasno določi dolgoročne prednostne naloge. V temelju je treba oblikovati in dosledno izvajati kompleksen sistem ukrepov in aktivnosti, ki bodo pomagali oblikovati družinam in rojevanju naklonjeno okolje. Posebej je treba pomagati družinam z večjim številom otrok. Kaže pa tudi racionalizirati in poceniti sistem predšolskega varstva in vzgoje otrok. Nadaljnje naštevanje na tem mestu ni mogoče, treba pa je upoštevati demografski moment, ld bo v prihodnjih letih še sam pripomogel k nizkemu šte- © Demokracija • 42/2004 intervju vilu živorojenih otrok. Zato je treba postaviti cilj v obliki družbenih reproduktivnih norm. Na ekonomski fakulteti poleg demografije predavate še ekonomiko delovne sile oziroma trga dela. V Zahodni Evropi poskušajo podaljševati delovni čas. V Sloveniji verjetno potrebe po tem ni, saj smo ostali pri šti-rideseturnem delovnem tednu. So se v nekaterih evropsldh državah pred leti prenaglili, ko so uzakonili 35-urni delovni teden? Evropski delovni čas je v splošnem veliko krajši kot delovni čas v ZDA in razvitih azijskih državah. Malo poenostavljeno lahko za Evropo (EU) navedemo okrog 1.500 (z nekaj izjemami, npr. V. Britanija), za ZDA okrog 1.800 in za razvite azijske države celo čez 2.000 delovnih ur na leto. Tako velike razlike niso posledica razlik v produktivnosti, ampak predvsem specifičnega zgodovinskega razvoja, političnih odločitev, moči sindikatov, kulturnih razlik ipd. Razlike čedalje bolj ogrožajo konkurenčno sposobnost podjetij in gospodarstev v Evropi, kar velja tudi za Slovenijo. Zato lahko pričakujemo, da bodo procesi globa-lizacije te razlike zmanjšali. Kar pa se tiče francoske uzakonitve 35-urnega delovnega tedna, je danes povsem jasno, da je bila napaka. V času, ko je edini zakon, ki ga priznava trg, fleksibilnost, se administrativno predpisovanje istega kopita vsem - od direktorjev multinacionalk do delavcev za tekočim trakom - ne more končati dobro. Opozarjate, da se razlike v delovnem času neposredno pokažejo v razlikah v povprečnih dohodkih evropskih in ameriških zaposlenih. Po vaših podatkih naj bi bili dohodki v ZDA za tretjino višji kot v Evropi. Verjetno vzrok ni samo v daljšem delavniku? Vzroki so gotovo kompleksnejši in tudi razlika je zaradi neprimerljivosti podatkov le ocenjena. V ZDA ljudje prej vstopajo na trg dela in kasneje izstopajo, že dalj časa imajo znatno nižjo brezposelnost ipd. Kij ub vsemu pa ostaja dejstvo, da večina ljudi v sodobni družbi živi od svojega dela in z več dela poveča svojo gmotno blaginjo. Ta je v Evropi v povprečju nedvomno nižja kot v ZDA. Zdi se celo, da Američani bolj cenijo delo in dohodek, Evropejci pa prosti čas. Vendar so evropski trgi dela preveč zakonsko regulirani in Evropejci bistveno bolj obdavčeni kot Američani, da bi lahko preprosto pritrdili trditvi v prejšnjem stavku. Pretirana obdavčitev zmanjšuje spodbude za delo in s tem povzroča zniževanje bruto domačega proizvoda. Bi bilo mogoče na podlagi ameriškega zgleda tudi v Sloveniji povečati plače? Nedvomno. Z več dela bi se marsikje dalo povečati proizvod in dohodek. Vendar to ni re- cept za vse. Ne gre pa tudi samo za plače. Pogosto so lahko ogrožena delovna mesta in zaposlitev delavcev, saj delodajalci ob previsokih stroških dela selijo proizvodnjo v države z nižjimi stroški dela. Naše težave so razmeroma nizka produktivnost, tehnološka zaostalost, pomanjkanje ino-vativnosti, podjetniške prodornosti ipd. Vsega tega pa se z delovnim časom ne da reševati. V času volilne kampanje (in tudi pred tem) seje pri nas precej govorilo o nizkih in najnižjih plačah, ki praktično ne omogočajo normalnega preživetja. Nekateri menijo, da imajo na drugi strani posamezni vodstveni kadri tako v javni upravi kot v gospodarstvu previsoke plače. Se strinjate z njimi? Pri plačali vodilnih pri nas ni toliko problem njihova višina kot dejstvo, da so premalo odvisne od uspešnosti podjetij ali drugih organizacij. Zaradi tega so pogosto premalo stimulativne za doseganje čim boljših rezultatov in posledice čuti celotna družba. Razlike v plačah, do- hodkih in premoženju so zmeraj vroča tema. Pri nas so se v času tranzicije povečale, vendar so večinoma še zelo daleč od tistih, ki jih poznajo v svetu. Zavedati se moramo, da so razlike potrebne za stimuliranje ljudi za čim večje dosežke v življenju. Spodbude za delo so pri nas prej prenizke in zanemarjene kot na primerni ravni. Nizke in najnižje plače pa so (pogosto) posledica prenizke usposobljenosti in produktivnosti, saj se je v Sloveniji vse do 90. let premalo vlagalo v človeški kapital. Najslabše izobraženi del našega prebivalstva se je nekako znašel v nepravem času. To je čas vseživljenjskega izobraževanja in usposabljanja. Ti ljudje pa se nikoli v življenju niso naučili učiti se in se pogosto niti danes ne učijo. Za nami je stavka slovenskih novinarjev, v kateri so se ti zavzeli za nacionalno kolektivno pogodbo. Vi na drugi strani v enem izmed člankov, ki ste jih pred časom objavili v poslovnem dnevniku, pravite, da bi bilo nujno, "da se Slovenija odpove splošno veljavnim, neselektivnim in vse zavezujočim kolektivnim sporazumom". Zakaj? Zato ker je v Sloveniji treba bistveno sprostiti delovanje trga dela in našo institucionalno ureditev prilagoditi sodobni teoriji in filozofiji zaposlitvenih razmerij. V teh implicitnih pogodbenih razmerjih so pomembna ekonomska tveganja, medsebojne odgovornosti med delodajalcem in delojemalcem pa tudi med delojemalci samimi, trdnost vezi med osebo in delom ipd. Vsega tega v kolektivnih in še manj v splošno veljavnih kolektivnih pogodbah ni mogoče reševati. Kolektivne pogodbe so po svoji naravi zanikanje trga dela. Če jih iz političnih razlogov ne moremo odpraviti, jih je treba temeljito decentralizirati in čim bolj spustiti na raven podjetij. Zdi se mi, da ste precej kritični do sindikatov, ki po vašem mnenju, če poenostavim, s svojo dejavnostjo zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva in s tem možnosti za hitrejši gospodarski razvoj. Se morda motim? Moja kritika izvira iz sodobne ekonomske teorije. V tržnem, konkurenčnem in odprtem gospodarstvu lahko sindikati kaj malo izbojujejo za svoje člane. Njihova moč pa se poveča tam, kjer se konkurenca zmanjša ah celo nastanejo monopolne oziroma oligopolne razmere. V takih razmerah sindikati izbojujejo svojim članom sindikalni dodatek, ki ga mora nekdo plačati. To pa so potrošniki, brezposelni, davkoplačevalci ipd. Na agregatni ravni se to kaže v nižji konkurenčnosti gospodarstva in počasnejšem gospodarskem razvoju, kar še posebej izrazito velja za Slovenijo, ki je med sindikatom najbolj naklonjenimi državami, saj je pravico do sindikalne organiziranosti in stavke (nepremišljeno) zapisala celo v ustavo. V sodobnih razmerah izrazite globalizacije nas bo zaradi tega še bolela glava. Pred volitvami se je veliko govorilo tudi o pokojninah, še pred tem pa so poslanci izglasovali ustavno pravico do pokojnine. Vi ste do tega precej skeptični. To je edina drža, ki preostane kritično raz-mišljajočemu strokovnjaku. V razmerah poglabljanja demografske krize in pretiranega staranja prebivalstva je pri nas in v drugih razvitih državah čedalje teže zagotavljati izplačevanje pokojnin. Reforme pokojninskih sistemov postajajo stalnica. Avstrijci uvajajo obrazec 45 (let plačevanja prispevkov) - 65 (starost ob upokojitvi) -80 (odstotkov plače je pokojnina). V Sloveniji med tistimi, ki odločajo, takih diskusij še ni. Namesto tega poslušamo pomirjevalne izjave, ki so skregane z realnimi pričakovanji, in nove obljube. Od politikov bi pričakoval, da se zavedajo prihajajočih težav in dejstva, da ne bodo mogli izpolniti obveznosti do prihodnjih upokojencev, ki temeljijo na preteklih obljubah politikov. V takih razmerah ni modro dajati novih obljub, kar ustavna pravica do pokojnine nedvomno je. Metod Berlec V tržnem, konkurenčnem in odprtem gospodarstvu lahko sindikati kaj malo izbojujejo za svoje člane. Njihova moč pa se poveča tam, kjer se konkurenca zmanjša. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 popkultura V Zavodu sv. Stanislava si lahko ogledate razstavo akademske slikarke Mire llršič z naslovom Slikarska čebeljarna in komentarji. Slikarka je v eni izmed svojih pesmi zapisala: Če bi bila slikarka, po platnu mi barve bi brstele." Oglejte si, kako v resnici brstijo njene barve! Mira Uršič je avtorica, ki nas vselej znova nagovarja z gostobesednimi likovnimi zgodbami, v katerih prepoznavno in izrazito odigrava svojo vlogo tudi barva. Likovna kritičarka in umetnostna zgo- Brstenje dovinarka Anamarija Stibilj Šajn pravi, da "njena paleta resnično brsti, prekipeva v živosti, v čutnem naboju, v simboličnem in metaforičnem dihu. Naravo posnemajoči barvni temelji se oplajajo v osebni, čustveno zaznamovani interpretaciji in tako odslikavajo tudi slikarkino stanje duše..." 0 umetnici... MIRA URŠIČ (ŠPAROVEC) se je rodila 16. julija 1950 v Mariboru. Otroštvo je preživela v Be- nediktu v Slovenskih goricah. Po končani gimnaziji v Mariboru je v letih 1969-1974 študirala slikarstvo na Akademiji likovne umetnosti v Ljubljani. Diplomirala je pri profesorju Janezu Berniku. Od leta 1974 živi in deluje s statusom samostojne likovne umetnice v Ljubljani, od tedaj dalje tudi samostojno razstavlja, največ v Ljubljani. Leta 1997 je razstavljala v VViesbadnu. Sodeluje na skupinskih razstavah in na slikarskih kolonijah. Za uspešno likovno ustvarjanje je prejela že več priznanj in nagrad. B. K. Na kratko Knjige v Frankfurtu Pretekli teden je svoja vrata odprl frankfurtski knjižni sejem, letos že 56. Sejem je slavnostno odprl nemški kancler Gerhard Schroder. Kancler je pozval k dialogu med arabskim in zahodnim svetom in v zvezi z islamskimi državami zavrnil tezo o "boju kultur". Generalni sekretar Arabske lige Amr Musa je v svojem nagovoru pozval Zahod z besedami: "Stopimo skupaj proti silam mraka, nasilja in zatiranja." Arabski svet je namreč častni gost sejma, na katerem se predstavlja 17 od 22 držav članic Arabske lige. V literarnem nagovoru je egiptovski Nobelov nagrajenec za književnost Nagib Mahfus obžaloval, da se Zahod za arabsko kulturo zanima šele tedaj, ko občuti, da Vzhod ogroža njegovo varnost. Govor 92-letnega Malifusa, ki iz zdravstvenih razlogov ne more potovati, je na sejmu prebral njegov prijatelj Mohamed Salmavi. Na največji svetovni razstavi knjig je zbranih 6.691 razstavljavcev iz 111 držav s priblližno 350.000 knjižnimi naslovi. Organizatorji sejma pričakujejo približno 180.000 obiskovalcev iz knjigotrške panoge. Slovenski založniki in tiskarji, ki od leta 1991 na sejmu pripravljajo skupen nastop, razstavljajo v hali 5.0 na razstavnem prostoru C910, velikem 200 kvadratnih metrov. Pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije sodeluje 24 razstavljavcev, od tega 19 založb in pet tiskam. Slovensko literaturo po izboru Stritarjeve nagrajenke Lucije Stepančič predstavljajo Marjan Stro-jan, Uroš Zupan, Aleš Šteger, Brane Mozetič, Cvetka Lipuš, Evald Fli-sar, Dušan Šarotar, Mojca Kumerdej, Feri Lainšček in Marko Uršič. o Demokracija • 42/2004 kultura Radijske "Ure v aprilu" Na tretjem programu Radia Slovenija - programu ARS - od 4. oktobra naprej predvajajo radijsko nanizanko Ure v aprilu. Prisluhnite odsevu našega bivanja ob začetku 2. svetovne vojne. Radijska nanizanka Ure v aprilu dio priredil Peter Zobec. Dogajanje poleg Miltonovega Izgubljenega raja v njej je postavljeno na začetek 2. sve- in Finžgarjevega Pod svobodnim son- tovne vojne in predstavlja odsev na- cem predstavlja enega izmed treh ve- šega bivanja v takratnem prelomnem likih projektov Uredništva kulturno- času, ko je prihajalo do propada meš- umetniškega programa Radia Slove- čanstva oziroma zatona stare Evrope, nija v tem letu. Režiser nanizanke je Peter Zobec je ob predstavitvi Peter Zobec, poleg Nataše Barbare projekta dejal: "Romana April in Ure Gračner, kije interpretinja glavne žen- mojih dni sem prebral že pred mno- ske vloge, pa v igri nastopajo tudi Ivan- gimi leti in sem sprva želel narediti ka Mežan, Zlatko Sugman, Gašper film. Pred dvema letoma sem knjigi Tič, Ljerka Belak, Branko Sturbej, Igor znova prebral in se odločil, da bom Samobor, Polona Juh in mnogi drugi, napisal radijsko igro. Pritegnila me je predvsem polifonija čustev, ki segajo od ljubezni do sovraštva. Pri pisanju Poslušalci Radia Slovenija lahko radijske igre sem ostal zvest tako likom, radijsko igro spremljajo v oddaji Ra- odnosom med njimi kot tudi zvo- dijski roman, in sicer vsak delavnik kom takratnega časa. Prav posebej ob 18. uri do vključno do 6. novem- smo se potrudili, da smo z različnimi bra tega leta. Nanizanko v 30 delih je zvočnimi efekti in glasbo pričarali po romanu Mire Mihelič April za ra- ambient takratnega časa." Na kratko ■ Pridih latina V Ljubljani v teh dneh poteka slovensko-mehiški festival Con sabor latino, ki v jesensko prestolnico vnaša ogromno španskega temperamenta in razpoloženja. Glavna ideja festivala Con sabor latino, ki se je začel že prejšnji teden in bo trajal do 16. oktobra, je predstaviti mlade in hkrati priznane talente iz različnih sfer kulturnega delovanja, pri tem pa zbližati ustvarjalce in kulturnike obeh držav. Festival je pripravila organizacija Biografia oziroma njen idejni vodja Oscar Leonel Ruiz-Ramirez, eden od sodelujočih pesnikov, ki sicer končuje doktorat iz jedrske kemije na inštitutu Jožefa Štefana. Festival na različnih ljubljanskih lokacijah ponuja literarne dogodke, slikarske in fotografske razstave, glasbo, ples, film in razprave. Ru-iz-Ramirez je pripeljal sedem mehiških avtorjev - tri pesnike in štiri pisatelje, med katerimi so trije dobitniki ugledne mehiške nagrade premio nacional de poesia. Slovenski avtorji, sodelujoči na festivalu, pa so Dane Zaje, Tomaž Šalamun, Alojz Ihan, Aleš Šteger, Gregor Podlogar, Primož Cučnik in drugi. Mehiška revija Reverso (Guadalajara) je na svojih straneh v povezavi s festivalom že namenila prostor predstavitvi slovenskih pesnikov. Ruiz-Ramirez načrtuje objavo antologije slovenske poezije v španščini za južnoameriški trg, ki je že v pripravi, prav tako tudi tri publikacije slovenskih avtorjev v španščini Predstavljeni avtorji bodo sodelovali na največjem južnoameriškem knjižnem sejmu Feria Internacional del Libro de Guadalajara, s čimer želijo doseči svojo prepoznavnost ne le v Meliiki, ampak tudi v drugih špansko govorečih državah Latinske Amerike. B. K. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 3 Naš čas. d.o.a. Kidričeva 2a. Velenje 1 tel: 03/ 897 50 03. fax.- 03/ 5869 263 popkultura sejo dolgčas". Jimmy se Alison pritožuje, kako ga njeni bogati starši nikoli niso sprejeli, in nad ignoran-co ljudi. Ko se s Cliffom za šalo ste-peta, pri tem podreta likalno mizo. Alison se opeče, zato se skregata in Jimmy užaljen odide. Alison zaupa Cliffu, daje noseča, Jimmy-ju pa se boji povedati za otroka. Ko Alison pokliče njena prijateljica Helena Charles, gledališka igralka, jo Alison povabi v njihovo sta- nekega večera odločita iti v cerkev, kar pa Jimmyja zelo razburi in na dan spet privrejo vsi njegovi očitki o Alison in o njeni družini. Loti se tudi Helene. Isti večer Jimmyju sporočijo, da prijateljeva mama, na katero je zelo navezan, umira. Zeli jo obiskati skupaj z Alison, toda ona gre vseeno s Heleno v cerkev, naslednji večer pa odide z očetom. Ko se Jimmy vrne, najde Alisoni-no sporočilo, Helena pa mu pove, no ko se odpravljajo ven, se vrne Alison. Pove, da je izgubila otroka. Jimmy jo ignorira. Helena ga prosi, naj se ne vede tako, in mu pove, da odhaja, a ne zaradi Alison. Avtor drame Angleški dramatik John Osborne (London, 1929-1994, Shropshire) je otroštvo preživel v revščini. Ko je bil star 16 let, so ga izključili iz šole, nato pa je opravljal različna dela. učeval mlade igralce. Pisal je predvsem grenko satirične drame o nasprotjih sodobne družbe, naperjene zoper meščanske konvencije, svetohlinstvo, korupcijo. Njegovi junaki se upirajo vsemu, kar jih obkroža, vendar njihov upor ni utemeljen v ideji o alternativni, boljši družbi in zato nazadnje vsi spet pristanejo v istih konvencijah. Drama Ozri se v gnevu je njegovo najuspešnejše delo; po tem Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je v začetku oktobra zaživela odlična drama Johna Os-borna o "generaciji jeznih mladeničev" z naslovom Ozri se v gnevu. Besedilo je prevedla Darja Dominkuš, uprizoritev pa režira filmski režiser Janez Lapajne. Petindvajsetletni Jimmy Porter, ki prihaja iz revnega angleškega nižjega sloja, živi s svojo ženo Alison, hčerko starega polkovnika, v podnajemniškem stanovanju. Nekega nedeljskega popoldneva skupaj s prijateljem Cliffom "pa- Ozri se v gnevu novanje, to pa Jimmyju ni pogodu. Po dveh tednih Alison pove Heleni, kako se Jimmy vede do njenih staršev in drugih družinskih prijateljev- zanj je to bitka nižjega sloja proti bogatim. Helena piše Alisoni-nemu očetu, naj pride po hčerko. Helena in Jimmy se neprenehoma kregata. Alison in Helena se da je Alison noseča. Jimmy je jezen in žaljiv, zato mu primaže klofuto. Takrat ga premaga bolečina in iz obupa zakriči. Helena mu odmakne roke, s katerimi si je zakril obraz, in ga strastno poljubi. Nekaj mesecev kasneje se skupaj dolgočasijo Cliff, Jimmy in Helena, ki Jimmyja zapušča. Rav- Kratek čas je delal kot novinar pri strokovnih glasilih, kot so Gas World, Nursery World in The Miller, nato pa se je leta 1948 v Empire Theatru v Sheffieldu v vlogi Gospoda Burrellsa v drami No Room at the Inn prvič preizkusil kot igralec. V potujoči igralski skupini je sodeloval tudi kot asistent režiserja in po- dramskem delu je vsa podobno usmerjena generacija mladih angleških pisateljev v 50. letih preteklega stoletja dobila ime "jezni mladeniči". V glavni vlogi Jim-myja Porterja nastopa gostujoči igralec Grega Zore, v drugih vlogah pa Jaka Lah, Jana Zupančič, Mojca Funkl in Janez Starina. o Demokracija • 42/2004 Aristotel recenzije Jacques Maritain Mohorjeva družba Celje Knjiga Po navdihu Tomaža Ak-vinskega prinaša dve razčlenjeni temeljni poglavji - o Bergsonu in Tomažu Akvinskem pa o biti in bivajo-čem - iz bogate dediščine največjega sodobnega krščanskega filozofa. Zapustil je bogato duhovno dediščino, saj je v več kot 60 knjigah, ki so vsaj deloma prevedene v 20 jezikov, obdelal vsa temeljna področja filozofije. Njegova filozofija je pristna philosop-hia perennis, ki se naslanja na večno modrost, zavezano tistim temeljnim resnicam, ki so na neki način navzoče v vseh časih, včasih zakrite, tudi okrnjene, vendar v vseh časih vedno znova navdihujejo. V tem mislu je Maritain most med francoskim duhovnim svetom prve tretjine 20. stoletja in velikim krščanskim mislecem Tomažem Akvinskim. Dr. Jože Hlebš je v obsežni spremni besedi vsestransko osvetlil Maritainovo življenje in delo. Homo sacer Študentska založba Homo sacer (1995) Giorgia Agam-bena je prvi, ldjučni del istoimenske trilogije pomembnega in izvirnega sodobnega italijanskega političnega filozofa. V arhaičnem rimskem pravu je bil homo sacer tisti, ki ga je lahko vsakdo ubil, ne da bi s tem storil umor, in ki so ga lahko tudi žrtvovali v obredno predpisanih oblikah. Agambenova stava je, da smo danes vsi homines sacri, izročeni na milost in nemilost suvereni odločitvi biopo- litične "oblasti". V takem stanju se vse tradicionalne kategorije politične re-flelsije od človekovih pravic do demokracije in državljanstva postavijo pod vprašaj. S tega stališča avtor preuči razvoj odnosa med suvereno oblastjo in golim življenjem od Aristotela do Auschwitza. Skrito biopoli-tično paradigmo modeme odkriva tudi v današnjem globaliziranem svetu. Visoki tujec Svet knjige Novinar, popotnik in pisatelj Želj-ko Kozinc je v romanu Visoki tujec pripeljal "visokega tujca" iz Argentine, kjer se je ukvarjal z življenjem kitov, v naš folklorni svet prehodne zgodovine, kjer mu bo nova država vrnila premoženje staršev, Id ga je stara država zaplenila. Nič kriv in nikomur nič dolžan se znajde v vrtincu političnih, družinskih in ljubezenskih spletk, ki mu dodobra zapletejo življenje, čaka pa ga tudi nepričakovana podoba ŽEKJKO KOZINC m w Hi -¡t -i®!!!®'1 i njegovih prednikov. Napeta zgodba in šokantni preobrati nas vodijo iz grotesknega humotja v tragiko in spet nazaj. Na anonimnem natečaju za slovensko leposlovno delo ob 30-letnici kluba Svet knjige je bil Visoki tujec soglasno izbran za najboljši roman. Aristotelova Fizika Slovenska matica Aristotelova dela so temelj evropske filozofije in v tem smilu pogosto upoštevana predvsem kot temeljna besedila za študij filozofije. Aristotel je z genialnim razumom in domišljijo zasnoval miselni sistem, ki je bil člo- FIZIKA Knjige 1,2,3,4 veštvu dolgo edino spoznavno orodje. Oporekal je Platonovmu idealizmu in posamezno postavil kot izhodišče, s katerega dosežemo splošno. Napisal je številna dela, med njimi osem knjig z naslovom Fizika. Slovenska matica je v zbirki Filozofska knjižnica zdaj izdala prve štiri knjige njegove Fizike. Prevedel jih je Valentin Kalan, ki je tudi napisal obširno uvodno besedo in opombe ter sestavil besedišče. Svetovni etos Društvo 2000 Trojna štvilka revije 2000 (št 162 do 164) je izšla pod naslovom Svetovni etos, saj uvodoma prinaša štiri prispevke na to temo: Deklaracija o univerzalnem etosu, Čemu svetovni etos (Hans Kiing), Etika kot orientacijski čut - o projektu svetovnega etosa (Cvetka Hedžet Toth), Etika za novo tisočletje (Dala) Lama). V drugem razdelku Dialog so objavljeni trije prispevki: Duhovna izkušnja in etos (Vlado Sav), O počlovečevanju človeka in etosu (Robert Kroflič), Transcendentna utemeljenost etike (Peter Kovačič Peršin). Objavljena sta dva eseja: "Slepi in brezzobi?" (Jasna Taufer) in Zapiski o poeziji in bivanju (Marko Elsner Grošelj). Objavljen je tudi intervju s pisateljem Borisom Pahorjem, ki ga je naredil Vlado Motnikar. Formula za srečo Založba Orbis Sodobna znanost razkriva veliko skrivnost: "srečo". Raziskovalci možganov so se podali na raziskovanje prijetnih občutij in odkrili način, kako jih izmeriti. Raziskave odkrivajo, kako nastaja v naših glavah "sreča", hkrati pa razpirajo nove možnosti, ka- ko se naučiti biti srečen. Štefan Klein vabi bralca na zanimivo raziskovalno potovanje. Njegova knjiga povzema najnovejša spoznanja filozofije, psihologije, medicine, nevrofiziologije in etologije v znanstvno utmeljeno predstavo o srečnem bivanju. Bralca po-vede v laboratorije vrhunskih raziskovalcev. Predstavi vlogo ljubezni in spolnosti, blaginje in aktivnosti, opojnih drog in psihofarmakov ter pokaže, kako uporabiti znanja v vsakdanjem življenju. Knjiga pojasnjuje, zakaj človek tako zelo stremi k sreči in zakaj sreča ni nasprotje nesreče. Menuet za kitaro DZS Roman Vitomila Zupana Menuet za kitaro velja za enega najboljših romanov o naši partizanščini. Založba DZS ga je zdaj v zbirki Klasje izdala za uporabo pri študiju književnosti, opremljenega z obširnim spremnim aparatom, s podatld o pisatelju, o času, v katerem je živel, in o samem romanu ter z didaktično spremno besedo Nade Barbarič. Roman se odvija na dveh prizoriščih in v dveh doga-janskih časih. V ospredju je dogajanje ■■H m JHHH v pozni jezeni 1943, v času nemške ofenzive na Mokrec in JCrim, ki se prepleta z doživljanji glavnega junaka na turističnem otočju Majorka leta 1973. Glavnijunak je Jakob Bergant-Berk, ilegalec, intemiranec in partizan, v času vojnega dogajanja vseh energij poln mladenič, ki na Majorki cinično in ostarelo podoživlja vojne dogodke. Roman velja za dokaj verno pripoved o partizanščini. M. B. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 O revolucija Apokalipsa 1942 lik, da je bila bela garda popolnoma nesposobna, da bi nastopila z orožjem v roki. Pred italijansko ofenzivo smo imeli opravka samo z manjšo belogardistično-mihailovi-čevsko bando /t. i. Štajerski bataljon/, ki se je precej spretno izvlekla vedno, kadar smo jo napadli. Beli gardi so omogočili nastop z orožjem udarci, ki jih je splošna italijanska in nemška ofenziva zadala OF. Svoje premične oborožene bande je bela garda rekrutirala in še rekrutira: 1. iz najreakcionar-nejših elementov, med katerimi igra veliko vlogo del bivših jugoslovanskih oficirjev, predvsem pa večina katoliškega klera; 2. iz ku-laških elementov; 3. iz dezerterjev iz partizanske vojske; 4. iz nezave-denega vaškega elementa, ki je pod vplivom belogardističnega katoliš- kega klera; 5. iz lumpenproletar- starimi francoskimi puškami na tri cev; 6. iz prisilno mobiliziranih, ki naboje del slovenskih vasi. /.../ jih je največ. Razen premičnih band sta okupator in bela garda Veliki krvoloki prisilno oborožila z bombami in Bela garda je pravzaprav ime za tični vodje terorizirajo svoje bande v utrjenih postojankah. Za hitro nadaljevanje procesa razkroja bele garde so potrebni močni vojaški udarci v njihova utrjena gnezda. /.../ "... so za sovjetski režim" Kar se krščanskih socialistov tiče — je perspektiva manj jasna. Socialno so izraz revolucionarnih-de-mokratičnih procesov v katoliških slovenskih množicah. Razpoloženi so iskreno sovjetofilsko. Nekih jasnih 'zahodnih' tendenc pri njih sedaj ni. Priznavajo avantgardno vlogo partije in se odrekajo ustanovitvi lastne politične stranke. /.../ Pro-gramatično so za sovjetski režim. Njihovo vodstvo meni, da bo s svojo revolucionarnostjo dokazalo, da vera ni škodljiva za sovjetsko oblast. V ugodnih pogojih bo lahko krščan- Demokracija • 42/2004 Okoli 14. decembra 1942 je tudi Boris Kidrič poslal "na jug" Centralnemu komiteju KPJ obširno poročilo. V njem je med drugim zapisal: "Naši so pretiravali glede likvidacij in predvsem glede načina likvidacij. To se je dogajalo posebno v partizanskih enotah, kjer se je uporabljalo tudi mučenje sumljivih civilistov. Stvari so prišle v javnost in precej pomagale - resnični beli gardi. Odnos partizanskih enot do civilnega prebivalstva je bil v mnogih primerih nepravilen. /.../ Oboroženi nastop bele garde: Med italijansko ofenzivo, posebno pa po njej, je bela garda nastopila z orožjem proti OF. Svoje sodelovanje so izvedli tako okupatorji kot bela garda popolnoma javno. Kot smo že omenili, je bila pred italijansko ofenzivo 'oblast' OF v zasedenih krajih tako popolna, moral-no-politični kapital OF pa tako ve- klerikalno izdajalsko reakcijo. Toda bela garda tesno sodelu je z mihailo-vičevci, ki so v primerjavi z njo v veliki manjšini in ki poleg tega tudi na lastno pest delajo z italijansko policijo. Mhailovičevci dajejo italijanskim oblastem sezname OF-ovskih aktivistov. V oboroženih belogardističnih bandah sodelujejo kot partnerji. Vse to svoje delo mihailovičevci prikrivajo pred svojimi pristaši na terenu, ki jih je vendarle nekaj. Tudi med belo gardo in mihailovičevci so seveda trenja. Bela garda predstavlja v glavnem separatistični del izdajalske reakcije, medtem ko predstavljajo mihailovičevci njen velikosrbski del. /.../ Bela garda in mihailovičevci seveda vodijo v časopisih tudi silovito kampanjo proti voditeljem partije in OF itd. Imena Kardelj, Kidrič, Leskošek, Kocbek, Rus itd. so na dnevnem redu. Včasih objavljajo tudi naše fotografije. Vse so nas naslikali kot velike krvoloke. /.../ V samih belogardističnih bandah se je na podlagi dogodkov na velikih frontah pa tudi zaradi naše agitacije pričel proces razkroja. Dezer-tacije pa tudi prestopanje k partizanom se že pojavljajo na Dolenjskem in Notranjskem. Toda belogardis- Z eno od glavnih ulic v Žalcu še vedno častijo tudi Franca Rozmana-Staneta, partizanskega komandanta, ki smo ga v začetku leta v daljšem podlistku v Demokraciji prikazali kot enega najhujših zločincev komunističe revolucije. revolucija sko-socialistična skupina šla z nami celo v poslednjo etapo. /.../ V sedanjem položaju oboroženega nastopa bele garde in njene demagogije s katoliško vero — so krščanski socialisti za nas prava 'zlata jama'. Hegemonija partije v OF je še vedno popolnoma zagotovljena Vojska, tehnika in varnostna služba so v naših rokah. Terenski odbori so v glavnem v naših rokah zaradi tega, ker je partija najbolj aktivna in vzdržljiva. Politične in organizacijske zveze Izvršnega odbora OF s terenom so tudi v naših rokah (Peter je sekretar IO, uradne zveze z okroženimi odbori OF vzdržujejo partizanske patrulje ali partizanska tehnika). Linijo CK smo doslej v Izvršnem odboru še vedno v celoti izvedli. Seveda so v zvezi z novimi težavami našega dela in z bližnjim koncem možne tudi težave z zavezniki, vendar je stvar še vedno trdna." Z zavezniki je Kidrič mislil ne(pro)komunistične skupine v OF. Tudi to Kidričevo pisanje nam jasno pokaže, za kaj je pri vsem skupaj šlo. Poboj Mavsarjeve družine Okoli 14. decembra 1942 je CK KPJ poslal obsežno poročilo tudi Boris Kraigher, organizacijski sekretar CK KPS. V njem je med drugim zapisal: "VOS dela ves čas samostojno pod neposrednim in izključnim vodstvom partije. Posebno dobro je organiziral svoje delo v Ljubljani sami. /.../ Toda morali bomo tudi ta aparat izpopolnjevati posebno z razpredanjem njegove mreže izven Ljubljane v pokrajine. Zaradi tega smo poslali posebnega tovariša na Gorenjsko /Franca Ravbarja-Viteza, ki je kot eden vodilnih vosovcev imel veliko izkušenj z ubijanjem Slovencev v Ljubljani, op. I. Ž./, kjer je glede tega že nekaj narejenega, samo da organizacija VOS tam doslej še ni zavzela bolj sistematičnega značaja. Ta tovariš bo postavil to organizacijo na lastne noge in ji dal prve smernice za delo, potem pa se bo vrnil. Tudi na Primorskem (v Gorici) so že majhni začetki organiziranja VOS. Tudi tam ima Pokrajinski komite v načrtu prehod na sistematično organiziranje VOS kot samostojne organizacije." 15. decembra 1942 je Sercerje-va brigada napadla postojanko vaške straže v Skocjanu pri Turjaku. Kljub tridnevnemu napadanju je postojanka vzdržala. 23. decembra je Dolomitski odred napadel vaške stražarje pri Ligojni. 21. decembra 1942 se je Gubče-va brigada spravila nad postojanko v Žužemberku, vendar neuspešno. Naslednje dni so se Cankarjeva, Tomšičeva in Gubčeva brigada odpravile v mirnsko dolino, kjer je del Gubčeve brigade 27. decembra uničil grad Dob. Po uničenju gradu so partizani umorili sedem članov Mavsarjeve družine, starše in pet otrok. V leto 1943 tu ne bom šel, saj je takrat tudi protirevolucionarna stran začela "odgovarjati odločneje", za obdobje od poletja 1941 do skoraj celotnega leta 1942 pa velja, da je pobijala Slovence komunis-tično-partizanska stran. Navodila "Štajercem" 28. decembra 1942 je Kardelj v imenu CK KPS pisal pokrajinskemu komiteju KPS za Štajersko med drugim naslednje: "Razkrinkujte najin-tenzivnejše belo gardo. Naj vas ne moti to, da pri vas teh pojavov ni. Prav zaradi tega je sedaj še čas, da preprečite njen kasnejši nastop. Na pri- meru Ljubljanske pokrajine pokažite na izdajalsko vlogo londonske vlade in DM /Draže Mihailoviča/ ter slovenske bele garde. /.../ Likvidiranih je nekaj utrjenih belogardističnih postojank in zaplenjeno orožje. /.../ Tudi v političnem pogledu b. g. dobiva vse večje udarce in je na vsej črti na umiku." Gre za še eno grozljivo Kardeljevo navodilo. Potem ko so bila podobna navodila večkrat poslana na Primorsko in Gorenjsko, je bila tokrat na vrsti Štajerska. Prva dva stavka sta prav grozljiva. Takratne razmere na Štajerskem so se namreč povsem razlikovale od razmer v Ljubljanski pokrajini. Zaradi izredno trdega nemškega režima in nasilja so bile tam razmere za delo komunistov nemogoče. V primerjavi z njimi so bile tiste pod italijanskim okupatorjem v Ljubljanski pokrajini idealne, prava "topla greda" za komunistično početje. Za nameček so Nemci izselili in pregnali iz Štajerske tudi veliko duhovnikov, vsaj najza-vednejše, ki so se povsod najprej uprli vsakršnemu nasilju, seveda tudi komunističnemu. Kako zgoden je bil Kardeljev "izvoz" komunistične revolucije na Štajersko, nam pove po- Edvard Kardelj pred Golim otokom? Tam so končale le njegove žrtve. datek, da so tako imenovano plavo gardo tam začeli "odkrivati" šele čez eno leto. In to kako! O tako imenovani pohorski aferi, ko so komunisti na Pohorju od jeseni 1943 do pomladi 1944 iz preprostih fantov, idealistov, ki so se iz Slovenskih goric prišli tja bojevat proti okupatorju, z najbolj okrutnim mučenjem hoteli narediti "plavogardiste", bi vedela veliko povedati še živeči Mitja Ribičič (takrat politični komisar IV. operativne cone) in Ivan Tlaker-Luka (takrat namestnik vodje cone Vos Rudija Kneza-Silasa). Takrat so v Lehnu na Pohorju z mučenjem ubili osem fantov, nato pa so jih še zažgali. Še prej so zaradi istih "vzrokov" ustrelili devet fantov. Potem ko je Mirko Fajdiga v knjigi Pohorski partizani navedel teh 17 žrtev, je še zapisal: "Do konca marca 1944 je bilo potem ustreljenih še nekaj nedolžnih žrtev." Kako so bili takrat komunisti obsedeni s "plavo in belo gardo", pove primer iz Kamniško-savinjskega odreda, ko so maja 1943 samo v enem bataljonu tega odreda "odkrili" kar 60 "belogardistov". Seveda so na Štajerskem partizani pobijali Slovence tudi v mnogih drugih primerih - in to od leta 1941 naprej! Veliko primerov je naštel Milko Mikola v pred kratkim izdani knjigi Sodni procesi na Celjskem 1944-1951. Povračilni nastop 29. decembra 1942 je Edvard Kardelj v imenu CK KPS pisal po-verjeništvu CK KPS za Ljubljano: "Nestrpno smo čakali te dni, da bi dobili od vas sporočilo o rezultatih belogardističnih blokad, ki nas močno skrbe." Konec oktobra 1942 sta nekdanji jugoslovanski generalštab-ni polkovnik Ernest Peterlin, ki so ga Italijani določili za vojaškega organizatorja ljubljanskih vaških straž, in nekdanji odvetnik iz Radovljice dr. Albin Šmajd iz vodstva Slovenske legije zbrala v Ljubljani okrog 150 ljudi in ustanovila ljubljansko vaškostražo. 1. 11. 1942 soji dopustili policijsko oblast v Ljubljani, da je lahko sama opravljala preiskave in aretacije. Za zapor so ji dali en trakt Belgijske vojašnice. 21. in 22. decembra 1942 zvečer in ponoči je proti-revolucija vrnila prvi večji udarec komunističnmu divjanju v Ljublja- Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 © revolucija ni. V obsežni (tako imenovani božični) raciji so zaprli 567 oseb. Naj nadaljujem z navedbo iz Kardeljevega pisma: "Ker danes še nismo dobili od vas nobenega glasu, vam pišemo to kratko pismo. Itali-jansko-belogardistična hajka na sektor Dolomitov /tam je bil Kardelj ta-kat skrit/ je potekala popolnoma brez uspeha za belo gardo, pač z njihovimi znatnimi izgubami. Naši partizani so držali ves dan napad 1.500 belogardistov in Italijanov na položaju Ključ ter tam ubili 40 belogardistov in Italijanov. Se po koncu hajke, ko so se znova vrnili na položaje na Ključu, so tam našli 10 trupel Italijanov in 4 belogardiste, z orožjem vred." Seveda gre tako kot v večini drugih primerov pri navajanju števila mrtvih za veliko pretiravanje. "Bijte plat zvona!" 31. decembra 1942 je Kardelj pisal dr. Alešu Beblerju, predstavniku CK KPS za Primorje: "Bega je izdala direktivo na Primorsko: vse proti partizanom! Bijte plat zvona! Pričeli bodo z močnejšo akcijo, pri čemer se opirajo zlasti na 'sredino'. Zdi se mi nujno potrebno, da čim prej nekaj ukrenete s Kraljem!! Močno pazite, da vam sedaj ne izvlečejo iniciative iz rok. Vrzite se z vso močjo na propagando proti beli gardi in mihailovičevcem." Dr. Janko Kralj iz Gorice je bil pravnik in publicist, ki je od leta 1932 živel v Milanu in Rimu. Občasno je prihajal domov in je bil (vsaj po mnenju komunistov) eden glavnih organizatorjev protirevolu-cionarnega gibanja na Goriškem. 31. decembra 1942 je Edvard Kardelj napisal pismo še celotnemu Pokrajinskemu komiteju KPS za Primorje: "Glede OF je potrebno, da imate pred očmi zlasti naslednje dejstvo: na Primorskem obstoji velika nevarnost 'sredine', kljub temu, da danes nima za seboj večjih mas. Ni nobenega dvoma, da bo mednarodna reakcija naslonila svoje prizadevanje prav na te kroge. Zato je politično razbitje 'sredine' na Primorskem neobhodna potreba, če hočemo na tem sektorju zmagati. Potrebno je pri tem imeti pred očmi naslednje: naša politika v odnosu do 'sredine' mora iti za tem, dajo notranje diferencira na tak način, da bo en del nujno prešel Jm ... Potem ko je polovil že vse v Sloveniji, je svojo strast do pobijanja stresal le še nad živalmi. na pozicije OF, drugi pa na odprte pozicije bele garde, na katerih jo bo laže razbijati. Ko govorim o tem poslednjem potu, ne smete razumeti, da moramo 'sredino' naganjati v belo gardo. Ne, treba je zasledovati naslednji kurs: v borbi za enotnost vsega ljudstva /neverjetno, kakšen besednjak: najprej poziva k razbijanju, nato pa k "borbi za enotnost vsega ljudstva", op. I. Z./, v borbi za prite-govanje 'sredine' v to enotnost je treba ves razvoj potiskati v smeri, ki bo silil na opredeljevanje posameznih Politika izključevanja Vaš kurs v odnosu do londonske vlade mora biti ostrejši, kakor ste ga zavzeli v resoluciji. Vlado je treba poslej tretirati kot vlado beguncev, izdajalcev, netilcev državljanske vojne, ki mora priti pred narodno sodišče prav tako, kakor drugi krivci fašističnega nasilja nad narodi Jugoslavije. Z vlado ni več nobenih možnosti za sodelovanje. — V kolikor bo nastopila v Londonu globlja sprememba, lahko nastane samo pod pogojem, da vlada odstrani Dražo Mihailoviča in ga proglasi za sleparja. Samo tedaj nastopajo možnosti za kak odnos sodelovanja. Dokler se pa to ne zgodi, dokler bo Draža Mihailovič posredno ali neposredno še agent londonske vlade, z njo ni mogoče drugače postopati kot z or- elementov 'sredine'. Pri tem se s temi elementi povezujte na vseh mogočih vprašanjih, tudi če jih ne morete popolnoma pidobiti za OF. Čim večja in silnejša bo vaša vojna in politična akcija, tem bolj bo silila te elemente ali na naše pozicije, ali pa se bodo znašli na političnih pozicijah, kjer jih bo laže razkrinkati. — O konkretnih oblikah našega dela smo se dogovorili z Brankom. V masah samih ne dovolite diferenciacije po strankah, ampak razvijajte enotno gibanje OF, ki pa mora biti jasno opredeljeno tako v odnosu do ZSSR kakor v odnosu do KPS. /.../ ganizacijo zločinskih izdajalcev naroda. Tako stališče razvijajte v vsej vaši propagandi. Bodite ostri in čim bolj to stališče propagirajte med narodom. Poslej je edini pravi in resnični predstavnik narodov Jugoslavije poleg Vrhovnega štaba in tov. Tita samo še Protifašistični svet narodnega osvobojenja Jugoslavije. Gre sedaj za to, da izvojujemo tudi mednarodno priznanje tega fakta. Smo na najboljši poti, da to uredimo." Delova ignoranca To je le nekaj odlomkov iz poteka komunistične revolucije na Slovenskem v prvem letu in pol vojne. Ti odlomki so zelo kratki izseki iz obsežnega gradiva, predvsem iz Kardeljevih pisem in navodil. Že petnajsto leto (po letu 1990) čakamo na zgodovinarja, ki bi se lotil bistvenih oseb in dogodkov v tem času, jih pošteno raziskal, ovrednotil in z njimi seznanil slovensko javnost. Leto 1942 je ključno za razumevanje medvojnih in povojnih dogodkov. Razne komunistične skupine (Vos in partizani) so do konca leta 1942 ubile najmanj 1.000 Slovencev. Večinoma je šlo za civiliste. Umorili so na primer 16 duhovnikov in 28 kompletnih družin (oče mati in vsaj eden od otrok). Mnoge umore so izvedli z mučenji. Komunistična revolucija je s pomočjo zelo agresivne propagande črnila svoje politične nasprotnike, predvsem svoje žrtve ter pobijala, mučila, ropala, požigala in še in še. Se danes je malo znanega o tem, da so partrizani požgali številne domove ljudem in da so v ogenj zmetali kar precej svojih žrtev. Nikakršne druge možnosti v tistem strašnem letu 1942 ni bilo kot upreti se temu nasilju, ki je izkoriščalo okupatorjevo navzočnost. Kot je bilo uvodoma v ta podlistek zapisano, sem ga v Demokraciji objavil zato, ker ga (njenega prvega dela) uredništvo našega osrednjega dnevnika Delo ni hotelo objaviti. Namenjen je bil kot odgovor na pisanje Janeza Stanovnika, predsednika borčevske organizacije. Njemu je uredništvo Dela dalo na razpolago veliko prostora, za Resnico pa ga, kot je to že dolgo znano, ni! Človeka je lahko ob takšni ignoranci resnice samo sram. Sram je nas, varuhov revolucije na Delu zagotovo ni. Ivo Zajdela S kipom Karla Destovnika-Kajuha, ki je bolj znan kot pesnik, manj pa, da je bil izrazit revolucionar, še danes posiljujejo mladino pred gimnazijo v Celju. Demokracija • 42/2004 mejniki Vračanje izvirnih podob Letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine so bili namenjeni restavra-torstvu. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je ob tej priložnosti izdal knjigo Vračanje izvirnih podob. Restavratorski posegi. Vsebinsko bogat katalog (vodnik) v uvodnem delu prinaša tri strokovne prispevke naših vodilnih restavratorjev. Ivan Bogovčič piše o restavratorski stroki in dejavnosti, Jernej Hudolin, vodja Restavratorskega centra Slovenije, o restavratorstvu v Sloveniji in njegovih razvojnih možnostih, Zoran Milic pa o naravoslovnih raziskovanjih v konservatorstvu in restavratorstvu. Sledijo trije tematski sklopi. V prvem, ki je namenjen stavbni dediščini, so podrobneje predstavljena restavratorska dela na šestih objektih (cerkev Device Marije v Polju, grad jablje, cerkev sv. Luke pri Lukovici, cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, križev pot v Šmarjah pri Jelšah in dvorec Valburga). Med kiparsko dediščino spoznamo gotski oltar sv. Petra nad Dragonjo, oltarje in prižnico podružnične cerkve sv. Petra na Kamnem Vrhu, Kalvarijo -kapele križevega pota v Šmarjah pri Jelšah, oltar župnijske cerkve sv. Petra v Komendi pri Kamniku in kiparsko zbirko Narodne galerije. Med slikarsko (nepremično in premično) dediščino pa so predstavljeni ptujski oltar Konrada Laiba, novomeški prošti, freska sv. Krištofa na Vrzden-cu, poslikave Giulia Quaglia na oboku ladje ljubljanske stolnice ter sliki Valentina Metzingerja GrofLambergin Kiarja Meška Zadnja večerja. Zbrana dela Edvarda Kocbeka Založba Litera je v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev izdala KDVARD KOCBEK osmo knjigo Kocbekovih zbranih del. ZBRANO DELO Knjiga prinaša Kocbekovo potopisno prozo. Najprej je tu zbirka Krogi navzno-ter, ki je izšla leta 1977 in je bila zadnja knjiga, ki jo je avtor pripravil za tisk. V Zbranih delih je to tudi zadnja literarna knjiga. V Krogih navznoter je zbral četvero pričevanj: o svojem bivanju v Berlinu v študijskem letu 1928—1929, o dveh povojnih obislcih Pariza in na koncu še za- .a» piske študentovskih letovanj v Dalmaciji konec dvajsetih let. Knjižnemu gradivu je urednik Andrej Inkret priključil kot "nezbrano potopisno prozo" troje besedil, napisanih o povojnih potovanjih v Sovjetsko zvezo (1946) in Nemčijo (1963). V Dodatku so objavljeni še mladostni zapiski iz Italije, kamor je Kocbek romal "po stopinjah Frančiška Asiškega" poleti 1925. Objavljene potopise je Kocbek sam namenil objavi, zato urednik sem ni vključil tistih potopisnih zapiskov, ki jih je Kocbek zapisal v svoj dnevnik. Tako med drugim niso vključeni dnevniški zapiski, ki jih je delal v času svojega predvojnega obiska Pariza, ko se je med poletnimi počitnicami udeležil "kongresa" revije Espritin obiskal tako imenovano svetovno razstavo, ki so zanimivi zato, ker se je takrat usodno navezal na komuniste, konkretno na Kardelja in predvsem na Prežihovega Voranca. Minoritski samostan v Piranu Kraška hiša v Repnu Slovenski etnografski muzej je v Zbirkah s te ali one strani izdal knjigo Muzej Kraška hiša v Repnu. Kraška hiša v Repnu se je razvila in postala pravi pojem v času zadnjih 35 let, od njenega rojstva leta 1968. Iz želje, da se v vasi Repen pri Opčinah obnovi stara hiša, ki bi nato pripovedovala o življenju naših prednikov, seje razvilo precej več. Zadruga Naš Kras in njegova duša Egon Kraus sta sprožila proces, ki je v nekaj desetletjih popeljal ime Kraške hiše v svet. Kraška hiša je postala kraj srečanja ljudi. Najprej je to prostor muzejske zbirke, ki nazorno priča o življenju in delu slovenskega človeka na Krasu. Sama zgradba je dokument stavbarske tehnike in kamnarske veščine domačinov kamnosekov. Na pomanjkanje vode kaže štirna na dvorišču borjaču. Zidovi in stene so zamenjali lastnino, vendar jo hkrati obvarovali pred vetrom in mrazom. Kraška hiša je s svojo zbirko postala prava etnološka in turistična zanimivost, ki vsako leto pritegne veliko število obiskovalcev. Ob hiši stoji tudi umetnostna galerija, ki v pomladanskih in poletnih mesecih gosti marsikatero razstavo umetnikov. Kraška hiša pa je tudi osrednje prizorišče največje prireditve med Slovenci v Italiji: Kraške ohceti. Prireditev predstavlja šege in navade iz kulturne dediščine Slovencev na Krasu. Knjiga Muzej Kraška hiša v Repnu je več kot zgolj vodnik po hiši in njenih zbirkah, saj obširno predstavi tudi zgodovino nastanka muzeja. M. B. Zbornik Sedem stoletij minorit-skega samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu opozarja na izjemno bogato zgodovino tega samostana. V njem je objavljena vrsta zelo poglobljenih prispevkov: Od Frančiška Asiškega do ustanovitve minoritske-ga samostana v Piranu (France M. Dolinar), Franjevačkipočeci u Istri i samostan sv. Franje u Piranu (p. Lju-devit Maračič), Zgodovina samostana od 17. do 19. stoletja (SalvatorZit-ko), Prispevek k zgodovinopisju samostana sv. Frančiška Asiškega v Piranu (od leta 1900 do velikega jubileja) p. Janeza Šamperla, Oris stavbne zgodovine cerkve sv. Frančiška in minoritskega samostana vPiranu (Marko Vuk), Oris gospodarstva piranskega minoritskega samostana do konca 19. stoletja (Zdenka Bonin, Darko Darovec), Samostan sv. Frančiška med lastniki solnih polj (Flavio Bonin), "Pinacotheca mi-norum"vPtanu (Dušica Žitko), Uturgčna oprema cerkve sv. Frančiška Asiškega vPiranu (Marjetica Simoniti), Orglaijiin orgle v samostanski cerkvi (Edo Škulj), Starejše muzikalije v knjižnici in arhivu minoritskega samostana (Alenka Bagarič, Darja Frelih), Po sledeh zgodovinskega razvoja knjižničarstva v Piranu (Slavko Gaberc). P. Marjan Vogrin je predstavil knjižnico, arhiv in napise vsamostanu. V zborniku pa je še več prispevkov. Demokracija • Četrtek. 14. oktobra 2004 © pričevanje Nadaljujemo z odlomki iz knjige Alberta Svetine-Erna Od osvobodilnega boja do banditizma, ki je izšla pri naši založbi Nova obzorja. Tokrat namenimo nekaj pozornosti uživaštvu, ki so si ga privoščili na sedežu Ozne, v partizanskem glavnem štabu in na Bazi 20, kjer je so bili možgani revolucije CK KPS. O pripravah na lepo življenje najvišjih funkcionarjev revolucije po vojni Svetina piše tudi naslednje: "Na Bazi 20 sem videl, da so imeli člani CK lepo urejeno življenje. Večina osrednjih organov se je leta 1944 preselila v Belo krajino, glav- no politično vodstvo pa je bilo spet posebej, v konspiraciji in dobro skrito v Rogu. Člani partijskega vodstva so bili vedno dobro preskrbljeni. Živeli so v lesenih barakah, ki so bile dobro grajene in opremljene. Hrane je bilo dovolj na zalogi. Imeli so štiri intendante in posebno kuhinjo. Jedli in pili so, kolikor so hoteli. Tudi prašiče so imeli pa razne pijače, kar sije človek lahko samo želel. Dobro so živeli: Leskošek, Marinko, Kidrič in vsi tisti, ki so bili z njimi. /.../ 'Vsega je bilo dovolj" Kmetje so skrivali zadnje gomolje krompirja in zadnja zrna fižola, da bi preživeli svoje družine. Partizani so prihajali in jim odnašali vse, kar so imeli. Nihče se ni oziral na to, od česa bo živel kmet. In čeprav je prebivalstvo v Beli krajini trpelo veliko pomanjkanje, smo bili v Ozni z vsem dobro preskrbljeni. Lakote nismo občutili. Zjutraj smo zajtrk začeli z žganjem. Med raznovrstnimi živili smo imeli na razpolago klobase, jajca in kruh, ki so ga kmalu pekli tudi v Črnomlju. Opoldne smo imeli dobro kosilo, zvečer pa dobro večerjo. Imeli smo vina in vsega je bilo dovolj. Intendant nam je vozil ogromne količine hrane. Ni @ Demokracija • 42/2004 mi bilo jasno odkod. Poleg tega, da smo ljudem hrano jemali za ničvredno posojilo, smo jo tudi kupovali. Mačekje imel denar. Plačevali smo z dolarji, če je bilo treba. /.../ Ker jih /prašičev/ na slovenski strani Kolpe ni bilo mogoče nikjer več dobiti, sem s čolnom odhajal čez Kolpo na hrvaško stran. Kmetje so bili srečni, ker sem jim plačal z dolarji. Naši inten-danti so jih po več skupaj zaklali, jih prepeljali čez Kolpo in jih z vozom pripeljali v Črnomelj, kjer je kmalu nastala mesnica. Na Stražnji Vrh so pripeljali že pripravljeno meso." Mačkove ženske Enemu od poglavij je Albert Svetina-Emo dal naslov Ženske na Stražnjem Vrhu. V njem piše o kupleraju na glavnem sedežu Ozne in v partizanskem glavnem štabu med drugim naslednje: "Zore in Hilda Sedej sta bila skupaj; oba sta pila. Večina oznovcev je imela ženske. Bili so skupaj in življenje je teklo naprej z Mačkom ali brez njega. Kako se ne bi ukvarjali z ženskami, če pa so bili mladi, spočiti in dobro hranjeni. Ženske so na Stražnjem Vrhu v glavnem opravljale razna tajniška dela; vodile so administracijo, tipkale in podobne stvari. Poleg tajnic so bile še kuharice in bolničarka. /.../ Ob sobotah je Maček ženskam navadno dovolil, da so zapustile bazo. Ko sem s Stražnjega Vrha prihajal v glavni štab, se mi je komandant Stane pritoževal, da ima ob sobotah pravi kupleraj. Ženske iz oznovske baze na Stražnjem Vrhu so prihajale v glavni štab, čezmerno pile in se nato neprimerno obnašale. Komandant Stane se je od tega početja strogo ogradil. Prihodov žensk s Stražnjega Vrha se je hotel znebiti. Prosil me je, ali lahko pomagam, da bi razvado preprečil. Vendar nisem mogel, ker jim je dovoljenje dajal Maček." Eros - Tanatos Svetina pravi, da se je "komandant Stane" od oznovskega ženskega kupleraja "strogo ogradil". Toda pravijo, da je v tistem času tudi on zaplodil hčerko, ki naj bi po njem nosila ime Stana. Svetina nadaljuje: "Moja namestnica Tina je bila pogosto pri Avšiču, ki ni bil poročen. Zanj bi dala vse. Bila je majhna in drobna, on pa je imel gotovo več kot sto kilogramov. Ko se je ob sobotah z Mačkovim dovoljenjem odhajala zabavat v glavni štab, je bila stalno ob njem. Na ta račun so pozneje na naši bazi in v glavnem štabu nastale razne govorice in šale. Pritisk na ženske je bil v partizanih posreden. Partizanski komandanti so namreč ženske izsiljevali, ali so pod pritiskom privolile v posilstvo ali pa so morale ponoči na stražo. Moja poznejša žena Cveta Zimic, ki je bila pred prihodom na Stražnji Vrh partizanka v Gorjanskem odredu, je morala na stražo. Ko je bila zima in mraz, sta šli po dve na stražo in vso noč prejokali. Po dve, štiri pa tudi po šest ur so bile zunai na straži. Zlasti pričevanje če je bila ženska lepa, so jo v četah in bataljonih izsiljevali na ta način. Če se je vdala, je imela od tega ugodnosti. Med pijanostjo se je to pogosto dogajalo. Čim večji čin je imel komandant, imenitneje je bilo. /.../ V zvezi z oznovskim odnosom do ženskega vprašanja je značilen dogodek, ki se ga spominjam prav z oznovske baze na Stražnjem Vrhu. Na proslavi septembra 1944 se je kot vedno ob takih priložnostih veliko pilo. Ko se je zvečerilo in so gostje odšli, mi je ostalo samo še, da preverim stražo. Ker sem odgovaijal za varnost baze, sem šel vsako noč dvakrat, najprej ob enajstih zvečer in nato še okrog treh ponoči, preverit stražo. To so bile nevarne ure. Menjava straže je bila okrog desetih, potem pa do jutra kontrole ni bilo več. Bal sem se, da se mi kaj zgodi in bom ob glavo. Mačkova ljubica Imel sem ročno luč in odšel proti Mačkovi zidanici, ob kateri je bila straža. Ker sem nedaleč slišal neke glasove, sem opozoril stražarja in odšel pogledat naokrog in v senci svoje luči videl, da je nekaj skočilo v vinograd, ostal paje generalski plašč. Vedel sem, da sta bila tam Maček in bolničarka, ki je bila najlepša ženska na bazi. In spomnil sem se, kaj mi je Maček rekel glede morale, preden je odšel v Drvar. Ko sem zagledal generalski plašč, sem ga obšel in se naredil, kakor da nisem ničesar opazil. Bal sem se, da bi šel naprej. /.../ Naslednji dan je bolničarka prišla k meni in me v joku prosila: 'Erno, to, kar si včeraj videl, veš, kaj pomeni. Dve glavi, tvojo in mojo.' Odgovoril sem ji, da nisem nič videl in da nič ne vem. In potem je bilo vse tiho; jaz sem bil tiho, Vera je bila tiho in Maček je bil tiho. Po tistem me tri dni ni klical k sebi. Pred tem in pozneje sem mu moral poročati vsak dan." "Bal sem se Mačka" Ivana Mačka-Matijo je Svetina opisal z naslednjimi besedami: "Govoril je zelo na kratko. Večkrat je vse pomešal. Ni se ponašal s pretirano inteligenco. Partijsko je bil sicer dobro podkovan, toda kot človek je bil na zelo nizki ravni. Ko sem živel pod njegovim vodstvom, sem se ga prav tako bal, kot so se ga bali dru- gi. Ni upošteval niti tega, da sem bil partijski sekretar. Če mu je bilo do tega, da se zdere, se je navadno zdrl nad mano. Brez vsakega razloga me je obdelal z raznimi negativnimi vzdevki. Tak je bil. Primitiven, nekulturen in nečloveški. Človek s štirimi razredi osnovne šole. Partija ga ni vzgojila, ker partija človeka ni vzgajala v kulturnem smislu. Partija je samo izvajala svojo linijo. Ker ni vzgajala kulturno, so bili partijci zelo primitivni. Pri likvidacijah in drugih zločinih partija ni priznala, da gre za ljudi, da gre za živa bitja. Ne, videla je le sovražnika in sovražnika je treba spraviti s poti." Oznovska kartoteka Ozna se je že med vojno pripravila na "obračun" s svojimi političnimi nasprotniki po koncu vojne. Kot danes vemo, so bili ti politični nasprotniki izmišljeni. V resnici je šlo za to, da komunisti zasedejo oblast tako, da prej počistijo z organi prejšnje oblasti in da zaplenijo lastnino tistih, ki so bili premožnejši. Slo je za prvinski zločin torej. V ta namen je Ozna v zadnjem letu vojne intenzivno pripravljala spisek oseb, ki bi jih bilo "treba" odstraniti. O tem Svetina napiše naslednje: "Oddelek za kartoteko nasprotnikov KP je v Ozni zavzemal zelo pomembno mesto in je prejemal tekoča poročila tudi od drugih oddelkov. Zaposleni so se ukvarjali izključno z dopolnjevanjem kartoteke. Deloma je k temu oddelku pripadala tudi tehnika, ki jo je vodil Milan Apih, namenjena pa je bila predvsem za ponarejanje dokumentov. V karto- teki je bilo vse, kar so lahko na terenu zbrali. Kdor je bil proti OF ali proti partiji, je bil gotovo v njej. To je bila kartoteka sovražnikov, kartoteka ljudi, ki so jih imeli za svoje sovražnike, ker bi po osvoboditvi ovirali vzpostavitev komunizma v Sloveniji. Pred koncem vojne je bilo v kartoteki več kot 17 tisoč registriranih nasprotnikov komunizma. Po ustanovitvi Knoja je Tito do jeseni 1944 razglasil amnestijo za pripadnike vseh vojaških formacij, ki so se bojevale proti partizanom, in s tem razgrnil načrte za konec vojne. Do konca amnestije se je zbiranje podatkov in sestavljanje spiskov za kartoteko pospešilo. Z amnestijo je partijsko vodstvo sicer obljubilo, da bodo vsi, ki se bodo na tej podlagi priglasili, oproščeni, drugim pa je bilo zagroženo, da bodo aretirani in poklicani na odgovornost, t. j. likvidirani. Ker so obljubo prelomili, je bil vsakdo, ki se je prijavil, takoj ustreljen. Najprej naj bi jih sicer postavili pred sodišča, a ni bilo potrebno, ker so že takrat množično pobijali brez sodišč. Pri Ozni za sovražnika ni bilo sodišč, ampak samo likvidacija." Rozmanov pogreb V začetku leta so lahko bralci Demokracije brali daljši podlistek o Francu Romanu-Stanetu. Tam je bilo omenjeno tudi, da leta 1952, ko so za vodilne revolucionarje sredi Ljubljane zgradili grobnico, tja ni bilo prekopano Rozmanovo truplo, kot so uradno razglasili in to še danes velja. O Rozmanovem pogrebu leta 1944 je Svetina napisal naslednje: "Pogreb je v celoti potekal pod mo- jim nadzorom in vse je bilo opravljeno tako, kot je ukazal Maček. Najprej je bilo slovo v Črnomlju, potem pa smo ga odpeljali na pokopališče, kjer so bili izkopani trije grobovi. Z dvema spremljevalcema smo vse tri žrtve pripeljali na pokopališče. Trije grobovi, drug poleg drugega, so bili pripravljeni. Ko so bile pogrebne slovesnosti končane, je Ozna izpraznila pokopališče. Ljudje so odšli in straža je pokopališče zaprla. Zasuli smo trupli komandan-tovih spremljevalcev, prav tako tretji grob, ki pa je ostal prazen. Komandanta namreč nismo položili v jamo, temveč smo ga naložili na manjši italijanski tovorni avtomobil. Obložili smo ga z deskami in krsto pokrili z odejami, da se ne bi videla. S temi spremljevalci in šoferjem smo ga odpeljali proti Semiču v Rog. Pred naseljem smo zavili proti Rogu, kjer smo iskali prostor za pokop. Vozili smo po ozki gozdni cesti, ki so jo kmetje pred vojno uporabljali za spravilo drv, med vojno pa jim tega nismo več dovolili. Ker je bilo vse-naokrog veliko skalovja, smo taiplo odnesli do njenega roba, kjer je bilo malo več zemlje. Tam smo izkopali meter globok grob in ga položili vanj. Pet nas je bilo tam in vsi smo jokali. Mislil sem: 'O, človek, nikdar več te ne bo odtod.' Nemogoče je, da bi ga pozneje kdo našel. Ni mogoče. Niti jaz, ki sem ga pokopal, ga ne bi več našel. Leta 1952 pa naj bi ga bili vseeno našli. A to zagotovo ne drži. Po osmih letih v Rogu... gozd se vendar tako hitro spremeni. Kako naj bi ga našli po tolikšnem času? Nihče ga ni mogel najti. Komandant Stane nikdar več ni mogel priti od tam." K temu bi lahko dodali samo to, da se za to, da Rozmana ne bo nihče več našel, ne bo nihče posebej vznemirjal. Predvsem zato ne, ker so prav Rozmanovi partizani pomorili na tisoče Slovencev, ki že šestdeset let ležijo v neznanih jamah in breznih. Se huje je. Slovenija je ena redkih držav na svetu, ki časti svoje najhujše zločince. Le kje še imajo sredi svoje prestolnice, nekaj metrov od zgradbe državnega parlamenta, grobišče zločincev, ki ima funkcijo varovanega spomenika prve kategorije. To o Sloveniji in o njenih voditeljih pove vse. Nadaljevanje prihodnjič Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 © film Zaradi težav z alkoholom se je umaknil iz vrst CIA. Dobil je novo priložost in postal telesni čuvaj deklice premožnih staršev. Vrhunska akcijska drama Telesni čuvaj je posneta po resnični zgodbi. Mehiko zajame val ugrabitev in bogataški sloj, še posebej starše, zagrabi panika. V samo šestih dneh je prišlo do 24 ugrabitev, zato so mnogi najeli telesne čuvaje za svoje otroke. V svet ugrabitev vstopi nekdanji vladni mož John Creasy, odlično ga igra Denzel Washington, izmučeni nekdanji operativec in ubijalec CIA, ki je obupal nad življenjem. Njegov prijatelj Ray-burn (Christopher Walken) ga pri- pelje v Mexico City, da bi postal telesni čuvaj devetletne Pite Ramos, ki jo igra Dakota Fanning, hčerke industrijalca Samuela Ramosa (Marc Anthony) in njegove žene Lise (Radha Mitchell). Creasyja ne zanima delo telesnega čuvaja, posebej ne otroka, a ker nima boljšega dela, sprejme ponudbo. Creasy komaj prenaša prezgodaj zrelega otroka in njegova nadležna vprašanja o njem in njegovem življenju. A počasi se deklica prigrize skozi njegovo navidez neprebojno zunanjost in nazadnje se ji le odpre. Creasy znova najde smisel življenja in zato ga Pitina ugrabitev dotolče. Čeprav je med ugrabitvijo hudo ranjen, Creasy goreče priseže, da bo ubil vsakogar, ki je vpleten v ugrabitev ali se z njo utegne okoristiti. In nihče ga ne more ustaviti. ž Man on Fire Režija: Režija: Tony Scott Scenarista: Brian Helgeland po romanu A. J. Quinella Producenti: Arnon Milchan, Tony Scott, Lucas Foster Igrajo: Denzel Washington, Dakota Fanning, Christopher Walken, Marc Anthony, Radha Mitchell Premiera: 14. 10. 2004 Distribucija: Continental Film Ozadje zgodbe Začetek snemanja Telesnega čuvaja v Mexico Cityju predstavlja vrhunec dvajsefietne odisejade režiserja Tonyja Scotta in Regency Enterprises, da bi projekt pripeljali na velika platna. Ustanovitelj in lastnik Regen-cyja Arnon Milchan je kupil filmske pravice za roman Man on Fire A. J. Quinnella (gre za psevdonim avtorja, čigar pravega imena javnost še danes ne pozna), ki je izšel leta 1980. "Zgodba je čustvena vožnja z vlakcem smrti," pravi Scott. "Gre za moža, ki je zašel s poti in ki se znova rodi, ko varuje devetletno deklico. Ko Van Helsing Zloglasni lovec na glave se odpravi v Transilvanijo, da bi obračunal z grofom Drakulo, ki pri svojih novih zločinih uporablja odkritja doktorja Frainkensteina in volkodlakov. V preteklosti, ko je bilo nadnaravno nekaj vsakdanjega, ko so pripovedovalci zgodb nepojasnjenemu pripisovali fantastične razloge in ko so se ponoči prikazovala bajeslovna bitja, je živel nekdo, ki se je bojeval z bitji, skritimi v strašanski temi. Njegovo ime je Van Helsing. Gabriel Van Helsing, igra ga Hugh lackman, je mož, preklet s preteklostjo, kije ne more priklicati v spomin, in poklican, da opravi nalogo, ki je ne more zavrniti. Za skrivno organizacijo mora poiskati in poraziti Zlo. Z izničevanjem strašnih bitij po vsem svetu si je prislužil naziv "morilec". Van Helsing pohajkuje po svetu kot izobčenec, ubežnik, samotar. Preganjajo ga tisti, © Demokracija • 42/2004 film jo ugrabijo, se požene za odgovornimi in se prebije skozi ugrabiteljsko verigo vse do vrha, med svojim pohodom pa ne odpušča nikomur." Helgelandovi prvi osnutki so tako kot roman dogajanje postavili v Italijo. A Foster in Scott sta uvidela, da so lokacija in njeni mafijski an-tagonisti že izčrpana tema, poleg tega pa so bile zaradi novih zakonov ugrabitve v Italiji tako rekoč izko- reninjene, zato sta začela iskati lokacije za snemanje v Brazliji, Gvatemali in v Mehiki. Kot sta odkrila, so v Mexico Cityju ugrabitve postale način življenja. "Ugrabitve so tam donosen posel, zelo nadzorovane in organizirane. To je pravzaprav industrija," pravi Scott. Opravljene raziskave so bile neprecenljive in so pripomogle v večplastnosti zgodbe. "Četudi občinstvo ne pozna postopkov in svetov, s katerimi imamo opravka v filmu, mislim, da se jim bo vse zdelo realistično." Helgeland Telesnega čuvaja primerja z Lepotico in zverjo. "Pita ve, da ima nekje v globinah svoje osebnosti Creasy skrito zlato srce," pravi. "Ko mu vzamejo tisto, kar gaje pripeljalo nazaj v življenje, pobesni, kajti njegovo srce je začelo znova biti." Monika Maljevič ki ne razumejo prave narave njegovega poslanstva - preganjanja pošasti. V mračni Transilvaniji prepozna svet, ki še vedno tiči v preteklosti in v katerem so legendarna bitja nekaj povsem običajnega. Pokrajini vlada hudoben, močan in nepremagljiv vampir, grof Drakula (Richard Roxburgh). Van Helsing ga mora uničiti. Anna Valerious, igrajo prikupna Kate Beckinsale, je ena izmed zadnjih predstavnikov mogočne kralje- ve družine, toda Drakula bo kmalu onemogočil tudi njo. Neustrašna lovka hoče maščevati svoje prednike in preklicati starodavni urok, toda ubiti mora vampirja. Van Helsing in Anna imata skupen cilj: uničiti sovražnika Drakulo in njegov imperij groze. V spopadu z neumrljivim sovražnikom pa Van Helsing odkrije nepredstavljivo: soočiti se mora s skrivnostmi svoje lastne mračne preteklosti. m^hhhiVan Helsing Režija: Stephen Sommers Scenarist: Stephen Sommers Producent: Bob Ducsay Igrajo: Hugh Jackman, Kate Beckinsale, Richard Roxburgh, Shuler Hensley Premiera: 14. 10. 2004 Distribucija: Creativa Cinemania Group na kratko Vil. letu starosti je umrla igralka Janet Leigh, najbolj znana po trilerju Psiho. Leighova, njena hči je slavna igralka Jamie Lee Curtis, je igrala v mnogih cenjenih filmih 40., 50. in 60. let. Njena za oskaija nomi-nirana vloga v Hitchockovem filmu Psiho je postala ideal v filmskem svetu, Psiho pa je bil stalen gost lestvic najboljših filmov groze. Leighova je o svoji vlogi v omenjenem filmu leta 1995 napisala tudi knjigo, svojčas pa je dejala, da kar nekaj časa po koncu snemanja Psiha ni mogla stopiti pod prho. Igrala je tudi v drugih klasikah, kot sta The Manchurian Candidate iz leta 1962 in Dotik zla Orsona Weflsa iz 1958, pa tudi v 50 drugih večjih filmih. Igralec Sean Connery je nepričakovano odstopil od vloge v filmu Joshianov zakon, zato mnogi novinarji napovedujejo upokojitev tega 74-letnega igralca. Igralčev tiskovni predstavnik je dejal, da je igralec odstopil od vloge, vredne 17,5 milijona dolarjev, ker se želi posvetiti pisanju spominov. Časopis Daily Variety pa je zapisal, da Conne-ryja najverjetneje zapušča veselje do snemanja dragih filmov po slabi izkušnji s snemanja zadnjega filma Družba pravih gospodov, pri katerem se je spri z režiserjem Stevnom Norringtonom. Priljubljeni pevec Justin Timberlake in Emile Hirsch bosta na stopila v filmu Alpha Dog družbe New Line Cinema. Režiser projekta je Nick Cassavetes, zgodba pa je nastala po življenju Jesseja Jamesa Hollywooda, prekupčevalca z mamili, ki postane eden najmlajših kriminalcev na seznamu najbolj iskanih ljudi. Hirsch bo igral glavno vlogo, medtem ko se bo Timberlake pojavil v vlogi prijatelja glavnega lika. Poleg omenjene dvojice po v filmu nastopila Sharon Stone, in sicer kot mama enega glavnih likov. Preostali del igralske ekipe naj bi bil znan kmalu, saj se snemanje začne že 25. oktobra. Hongkonški režiser Wong Kar Wai (Days of Being Wild) namera va v svojem novem filmu The Lady From Shanghai angažirati oskarjevko Nicole Kidman. S Kidmanovo se ta čas pogaja Waiev dolgoletni sodelavec William Chang Suk-ping, ki bo igralki predstavil njeno vlogo in celoten projekt. Zgodba filma je postavljena v 30. leta v Sanghaj, druge podrobnosti pa so še skrivnost. Slednje v tem primeru ni nič nenevadnega, saj je Wong znan po tem, da piše scenarij med snemanjem in da svojim igralcem nikoli ne daje informacij o njihovih likih. Poleg tega je Wai znan tudi po dolgotrajnem delu s svojimi igralci, zaradi česar je film 2046 snemal celih pet let. Kidmanova naj bi pri njegovem projektu delala med aranžmaji pri drugih filmih. Filmski igralec in režiser Mel Gibson je dosegel sodno odredbo proti nekemu 34-letnemu moškemu, ki ga je zalezoval in hotel skupaj z njim moliti. Režiser Kristusovega pasijona je od sodišča zahteval, da moškemu prepove, da se približa njemu, njegovi ženi in sedmim otrokom. Skladno z odločitvijo sodišča očitno versko zelo goreči nadlegovalec z Gibsonom ne sme kontaktirati niti prek kakšnih drugih sredstev. Po poročanju medijev je moški v septembru že dvakrat poskušal priti do Gibsona na njegovem posestvu v Malibuju. Prav tako je od igralca zahteval, da skupaj molita, ko se je Gibson udeležil molitve v neki kapeli. Svojo globoko vero naj bi Gib-sonu poskušal dokazati tudi s pošiljanjem pisem, v katerih je zapisal svoje molitve. Ko je zadnjič prišel do igralčeve hiše, ga je aretirala policija. Gibson pa si bo do začetka sodne obravnave 6. oktobra le malce oddahnil, saj bo moški do takrat moral ostati v priporu, ker nima denarja za varščino. RadiG kßrka 106.6 MHz Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 tv program PETEK, 15.10.2004 Slovenija 1_[J 6. 20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO |UTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 VESELA HIŠICA: INDIJANSKA PRAŠIČJA PRINCESA, LUTKOVNA NANIZANKA, 16/23 9.20 RISANKA 9.30 |URI| DROBIŽEK, RISANA NANIZANKA, 8/26 9.55 SKIP IN SKIT, RISANA NANIZANKA, 15/26 10.10 NA UNIJI, ODDAJA ZA MLADE 10.45 ŠTAFETA MLADOSTI 11.25 DRŽAVNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, POSNETEK IZ BELTINCEV, 3/4 11.55 RESNIČNA RESNIČNOST 12.25 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 1/24 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 ZABAVNI INFOKANAL 13.25 TEDENSKI IZBOR 13.25 OSMI DAN 13.55 SVETO IN SVET 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI • HIDAK (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 POTEPANJA, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1/10 (VPS 16.50) 17.15 IZ POPOTNE TORBE: DREVESA (VPS 17.15) 17.40 AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/9 (VPS 17.40) 18.30 ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) 20.55 24, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 3/24 (VPS 20.55) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 POLNOČNI KLUB 0.05 NOČNI IZBOR 0,05 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 1.00 DNEVNIK ZAMEISKETV (VPS 01.00) 1.20 AFRIKA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 4/9 2.10 PASJA LJUBEZEN, MEHIŠKI FILM (VPS 02.10) 4.35 POLNOČNI KLUB 5.45 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.40 17.15 17.45 18.15 18.30 20.05 22.00 23.30 0.15 Kanal A 9.40 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 08.25 Automobille ponovitev 12. dela ameriške nanizanke 08.50 TV prodaja 10.30 E+, ponovitev 09.10 Policaj s petelinjega vrha, 10. del 12.30 TV prodaja jugoslovanske nanizanke 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 3. del ameriške 10.10 TV prodaja nanizanke 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 254. del 10.55 Videalisti, glasbene lestvice ameriške nadaljevanke 12.00 TV prodaja 14.45 Vsi moji otroci, 149. del ameriške 12.25 Risanke nadaljevanke 13.15 TV prodaja 15.35 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 16.05 Obalna straža na kolesih, 1. sezona, 13. del 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija ameriške nanizanke 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 7. del 15.00 Koncert ameriške humoristične nanizanke 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 7. del ameriške 17.30 Sto izložb, sto strasti, 291. del italijanske humoristične nanizanke telenovele 18.00 E+ 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 20.00 Midve z mamo, 2. sezona, 21. del ameriške 18.30 Pokemoni, risani film nanizanke 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.55 Romantični film: 20.00 Noč brez srečanja, ameriška romantična Ljubezen prek pisem, ameriški film komedija, 1993 22.35 Moške zadeve, 3. sezona, 7. del ameriške 21.50 Rdeči udar, YU vojni film, 1974 nanizanke ^ 23.30 Popotovanja z Janinom, ponovitev 23.30 Ruby Wax, pogovorna oddaja 00.00 Dokumentarna oddaja 00.20 TV prodaja Slovenija 2 Z Pop TV PO> 7.25 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.15 Rubi, ponovitev 27. dela mehiške nad. 9.10 Klon, ponovitev 133. dela brazilske nad. 10.00 TV prodaja 10.30 Moja Sofija, ponovitev 128. dela španske nadaljevanke 11.20 Vrtnarjeva hči, pon. 61. dela mehiške nad. 12.15 Trenja, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 62. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, 129. del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 134. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi28. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Sanjski moški, slovenska erealityi serija 20.55 Akcija: Šakal, ameriško-angleško-francosko- nemški film ^ 23.10 Vroče mesto, 1. sezona, 5. del ameriške nanizanke 0.05 XXL premiere 0.10 Ljubezen in izdaja, ameriški film ^ 1.50 24UR, ponovitev 2.50 Nočna panorama TevePika INFOKANAL TEDENSKI IZBOR OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA MOSTOVI - HIDAK: POD DROBNOGLEDOM - NAGYITO ALATT OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA VIDEOSPOTNICE: VROČE, PONOVITEV OSEBNO, POGOVORNA ODDAJA (VPS 17.45) SKOZI ČAS (VPS 18.15) ZAKON GUSTAVA III., ŠVEDSKA BIOGRAFSKA NADALJEVANKA, 1/2, PONOVITEV (VPS 18.30) HIŠA IZ 40. LET PREJŠNEGA STOLETJA, ANGL. DOKUMENT. SERIJA, 3/4 (VPS 20.05) CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST (VPS 21.00) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 6/15 ^ POTAPLJAČ, ŠVEDSKI FILM (VPS 22.00) SLOVENSKA JAZZ SCENA: THE FOOL COOL JAZZ ORCHESTRA, 1. DEL (VPS 23.30) INFOKANAL 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 10.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.30 Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon 11.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 V družbi z Bazilico in Nutrilabom, pon 12.15 Predstavitev Luke Koper, pon 12.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, pon 12.40 Glasbeni mozaik 16.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 17.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 18.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 19.00 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.30 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 20.00 Ko to tamo svira, reportaža iz Guče, 2 del TV IDEA, prvič 20.30 Avto šok, reli Velenje, prvič 21.00 Kulturne drobtinice, portret Janeza Hafnerja, Jurčičev krjavelj, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 23.00 Trenja POP TV 0.20 Glasbeni mozaik Kanal III SOBOTA, 16.10.2004 Slovenija 1 EZH 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, pon. 2. dela am. naniz. 07.00 Pokemonl, slnhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja_ 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 7.35 8.30 10.00 10.00 10.50 12.00 13.00 13.10 13.25 15.30 15.55 16.30 16.45 17.10 17.15 18.20 18.45 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 20.30 22.05 22.30 23.00 0.00 0.00 1.55 2.35 2.55 3.20 5.30 5.50 6.30 9.05 9.20 9.50 11.00 11.30 12.30 15.55 17.25 19.00 19.50 20.05 20.55 21.55 23.45 1.45 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI ZGODBE IZ ŠKOLJKE RISANKA MALE SIVE CELICE, KVIZ KINO KEKEGPINGVIN AMUNDSEN, NEMŠKI FILM (VPS 08.30) TEDENSKI IZBOR NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ POLNOČNI KLUB TEDNIK, PONOVITEV POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) INFOKANAL HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: PODNAJEMNIKI, TV NANIZANKA, 3/15, PONOVITEV ZATON DRUŽINE GOLD, AMERIŠKI FILM (VPS 13.55) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 15.30) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 16.45) OZARE (VPS 17.10) ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15/21 (VPS 17.15) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE (VPS 17.50) GRIMMOVE PRAVLJICE, RISANA NANIZANKA, 6/13 (VPS 18.20) RISANKA (VPS 18.45) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK UTRIP VREME ŠPORT HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TRENTA, TV NANIZANKA, 4/15(VPS 20.00) KONCERT UNICEFA (VPS 20.30) PRVI IN DRUGI (VPS 22.05) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.30) SOPRANOVI, AMERIŠKA NADALJEVANKA, 2/ 13 (VPS 23.00) NOČNI IZBOR IZDANE SKRIVNOSTI, ANGLEŠKI FILM, 2. DEL (VPS 00.00) ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE DNEVNIK, VREME, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.35) NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR ZAKLADI SVETA, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 15/21 MACBETH, ANGLEŠKA DRAMA (VPS 03.50) PRVI IN DRUGI INFOKANAL INFOKANAL GLASBENO JUTRO TOLKALEC GREGA GORENŠEK IN TOLKALNA SKUPINA STICK CONTROL (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M), BRETSKIY - GORENJE, PRENOS (VPS 15.55) CELJE: LIGA PRVAKOV V ROKOMETU (M), CPL - WISLA, PRENOS (VPS 17.25) ŠPORTNI FILM SKOZI ČAS (VPS 19.50) HOWARD GOODALL - POMEMBNI DATUMI: 1791, ANGLEŠKA GLASBENO-DOKUMENTARNA SERIJA, 1/3 (VPS 20.05) RIŽ IN KOČIJA, ŠPANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 20.55) S.O.B., AMERIŠKI FILM (VPS 21.55) SOBOTNA NOČ (VPS 23.45) INFOKANAL Kanal A a 8.50 9.20 11.50 12.40 13.30 14.00 15.00 15.55 16.50 18.50 20.00 22.30 0.15 TV prodaja Vsi moji otroci, ponovitev 145. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 146. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 147. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 148. dela ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, ponovitev 149. dela ameriške nadaljevanke Goodyear liga - oddaja Dannyjeve zvezde Dr. Phil, pogovorna oddaja Pozor - nevarno!, dokumentarna oddaja, 2/3 Goodyear liga, Geoplin Slovan : Zadar, prenos košarke E+ Kriminalka: Čudno obnašanje, avstralsko-ameriški film ^ Najpogumnejši reševalci otrok na svetu, dok. oddaja ^ Smrt na vidiku, ameriški film Ekstra magazin, ponovitev ^ Pop TV PO> 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Najlepše pravljice bratov Grimm: Bremenski muzikantje, ris. film 8.50 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.10 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.35 Palčiča, sinhronizirana risana serija 10.00 Bučke, sinhronizirana risana serija 10.10 Mala princesa, sinhronizirani risani film 11.00 Dogodivščine Jackieja Chana, risana serija 11.30 Jekleni Max, risana serija 12.00 Šolska košarkarska liga 13.05 Jubal, ameriški film 14.55 Duhovi ljudožerskih otokov, dokumentarna oddaja 16.05 Divji psi vračajo udarec, dokumentarna oddaja 17.15 24UR-vreme 17.20 Bogati kuža, ameriški film 19.00 24UR 20.00 Filmski hit: Ti, ti lažnivec, ameriški film 21.35 Majhni lopovi, ameriški film 23.20 Striptizete, dokumentarna serija ^ 23.50 24UR, ponovitev 0.50 Nočna panorama TevePika BE 9.30 10.00 10.30 11.35 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon Kulturne drobtinice, portret Janeza Hafnerja, Jurčičev krjavelj, pon Video novice za gluhe in naglušne, prvič Martin Krpan, najmočnejši Slovenec, pon © Demokracija • 42/2004 tv program 12.05 Computer line, oddaja o računalništvu 12.35 Zvezde za otroke, glasbena humanitarna prireditev v Velenju, VTV Velenje, pon 13.35 Naša krajina in ljudje, skrb za odpadke v občini Trebnje, pon 14.05 Glasbeni mozaik 16.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, družinska optika Lah, pon 18:00 Zavod za alternativno izobraževane, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon 18.30 IDOL 2004, pon 20.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 21.00 Ko to tamo svira, reportaža iz Cuče, 2 del TV IDEA, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 23.00 Ekstra magazin, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik Kanal III v3 08.00 09.00 09.25 09.50 10.10 10.35 11.00 11.30 12.30 13.00 13.30 14.30 15.30 16.30 17.30 18.00 18.30 18.45 19.00 22.10 23.00 23.40 00.10 287. dela 7RR dela 6.30 789. dela 11.00 790 deli 11.30 791 dela 12.00 12.30 TV prodaja Sto izlo2b, sto strasti, ponovitev Sto izložb, sto strasti, ponovitev Risanke Za vas in mesto, ponovitev Risanke TV prodaja Supernova Multi Talents - avdicija v Ljubljani Videalisti, glasbene lestvice Leteči Start, ponovitev Policaj s petelinjega vrha, 11. del jugoslovanske nanizanke Nas vrt, ponovitev Janja, razvedrilna oddaja Automobille Risanke Videalisti, glasbene lestvice Agencija, 9. del ameriške nanizanke 7 v Agencija, 10. del ameriške nanizanke Dokumentarna oddaja TV prodaja 7.30 10.25 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.10 14.15 14.20 14.25 14.30 14.35 14.40 14.50 15.05 15.40 15.50 15.55 16.00 ŽIV ŽAV: BINE, LUTKOVNA NANIZANKA, 3/14; METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 26/26; MEDVEDEK, RISANA NANIZANKA, 5/14 (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN LjUDEH, ODDAjA TV MARIBOR, PONOVITEV SLEDI, ODDAjA O LJUBITELJSKI KULTURI TV MARIBOR (VPS 09.55) MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.25) AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 11/13 (VPS 10.55) OZARE, PONOVITEV OBZORJA DUHA (VPS 11.30) LJUD|E IN ZEMLJA, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) VSAKDANJIK IN PRAZNIK (VPS 13.10) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 14.15) MALI DEMONI POLDNEVNIK ČLOVEŠKI FAKTOR GLAS LJUDSTVA NEDELJSKO OKO PREDMET POŽELENJA PLANET TV ŠPORT & PREMIERE LEAGUE ŠPORT NA DANAŠNJI DAN PET MINUT SLAVE WHOOPl, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 4. DEL_ 16.30 16.50 16.50 17.15 17.20 17.40 17.50 18.10 18.15 18.30 18.40 18.55 19.00 19.25 19.40 19.45 20.00 21.50 22.45 23.15 0.55 0.55 1.35 2.00 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 11.00 Dogodivščine lackieja Chana, risana serija 9.05 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.50) 11.30 Oliver in njegovi, mladinska nanizanka 9.05 LORELLA 12.00 Šolska košarkarska liga 9.25 ŽIVE LEGENDE 13.05 Mestece za vedno, 1. sezona, 16. del 9.45 GLASBENI DVOBOJ ameriške nanizanke 10.10 NOČNA MORA 14.00 Sanjski moški, ponovitev ARENA 14.55 Zibali bomo!, ameriški film 10.45 VROČE 16.35 Filmska ugrabitev, ameriški film 12.30 DRUŽABNA KRONIKA 18.15 24UR • vreme 13.00 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.20 Ainsleyjeva kuharija - vse o žaru, angleška 13.15 RISANKA (VPS 18.40) dokumentarna oddaja 13.15 VREME (VPS 18.55) 19.00 24UR 13.45 DNEVNIK 20.00 Lepo je biti milijonar 14.05 ZRCALO TEDNA 21.45 Športna scena 15.00 VREME 22.45 Super zvezda, ameriški film 15.55 ŠPORT 0.15 24UR, ponovitev 16.30 SPET DOMA (VPS 20.00) 1.15 Nočna panorama 16.50 INTERVJU (VPS 21.50) 17.05 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) NA KLANCU, SLOVENSKI FILM (VPS 23.15) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.35) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA TevePika Slovenija 2 NEDELJA, 17.10.2004 Slovenija 1_[] INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA DRŽAVNO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, POSNETEK IZ BELTINCEV, 4., ZADNJA ODDAJA (VPS 12.30) TONE PARTLJIČ: ŠČUKE PA NI, ŠČUKE PA NE -DIALOGI, TV NADALJEVANKA, 2/7, PONOVITEV (VPS 19.00) ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/12 (VPS 20.05) UČITELJI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 7/8 (VPS 21,00) OPERNE ARIJE, MILENA MORAČA (25 LET UMETNIŠKEGA DELA) (VPS 21.55) 3. GALA VEČER NOVIH BALETNIH KOREOGRAFIJ (VPS 22.15) SOUTH PARK, AMERIŠKA RISANA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 6/15, PONOVITEV ^ INFOKANAL 19.00 21.00 22.15 23.00 23.25 Kanal A 9.20 TV prodaja 9.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 250. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 251. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 252. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 253. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 254. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Mladi Indiana Jones: Napad ljudi - sokolov, ameriški film 17.30 Živalim na pomoč, dokumentarna nanizanka 18.00 E+ 20.00 Družinski film: Mišek Stuart Little, ameriško-nemški film 21.30 Odvetnik z ulice, 3. sezona, 8. del ameriške nanizanke 22.25 Goodyear liga, Cibona : Crvena zvezda, posnetek košarke 0.15 Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV BE 9.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.00 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 10.30 Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon 11.00 Poslovni studio, dnevno informât, oddaja, pon 11.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 12.00 V harmoniji z naravo, pon 12.30 Pod Židano marelo, glasbena oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 13.30 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 16.30 Zavod za alternativno izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon 17.00 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, gostja: Suzana Landipet, pon 18.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Peter Gregor, pon 18.30 V družbi z Bazilico in Nutrilabom, pon 18.45 Z glavo na zabavo 19.00 Ko to tamo svira, reportaža iz Guče, 1 del TV IDEA, pon 19.30 Avto šok, reli Velenje, pon 20.00 IDOL 2004, v živo 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 23.00 To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon 00.00 Z glavo na zabavo, pon 00.15 Glasbeni mozaik Kanal III PCP TV 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Harold in vijolična voščenka, sinhronizirana risana serija 8.25 Najlepše pravljice bratov Grimm: Bratec in sestrica, sinh. ris. film 8.50 Moj prijatelj Roki, sinhronizirana risana serija 9.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 9.10 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 9.35 Bobek in Ciril, sinhronizirana risana serija 10.00 Bučke, sinhronizirana risana serija 10.10 Ostržek, sinhronizirani risani film 07.00 TV prodaja 08.00 Otroško nedeljsko dopoldne 09.00 Yu-Gi-Oh, sinhronizirana risana serija 11.00 Popotovanja z Janinom 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 Koncert 15.00 Supernova Multi Talents - avdicija v Ljubljani 16.00 Janja, ponovitev 16.30 Hočeš, nočeš, ponovitev 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 TV prodaja 18.00 Ekskluzivni magazin 18.30 Štiri tačke 19.00 Risanke 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Ubijte Carterja, am. akcijski triler, 2002 ^ 21.50 A n JUS za vsak okus, razvedrilna oddaja 22.20 Reporter X 22.50 Agencija, 11. del ameriške nanizanke 23.40 Agencija, 12. del ameriške nanizanke 00.30 TV prodaja PONEDELJEK, 18.10.2004 Slovenija 1 6.30 6.30 6.45 7.00 9.00 TEDENSKI IZBOR UTRIP ZRCALO TEDNA DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) 17.30 18.25 18.35 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 21.25 22.00 22.50 0.25 0.25 0.55 1.50 2.15 3.05 3.35 4.00 TEDENSKI IZBOR IZ POPOTNE TORBE: DREVESA GULIMIŠEK, ODDAJA ZA OTROKE, 6/10 ODDAJA ZA OTROKE POTEPANJA, IGRANO-DOKUMENTARNA NANIZANKA, 1/10 SPET DOMA PRVI IN DRUGI POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OBZORJA DUHA NEKAJ MINUT ZA DOMAČO GLASBO LJUDJE IN ZEMLIA, ODDAJA TV MARIBOR VSAKDANJIK IN PRAZNIK, PONOVITEV DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) RADOVEDNI TAČEK: RAČUN (VPS 16.50) HIŠA EKSPERIMENTOV: ZVOKOLOGIJA, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 4/8 (VPS 17.05) ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 8/10 (VPS 17.30) ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) ŽREBAN|E ASTRA (VPS 18.35) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 2/12 (VPS 20.00) IZZIVI (VPS 20.55) UMETNOST IGRE (VPS 21.25) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SALVO D'AQUISTO, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2., ZADNJI DEL (VPS 22.50) NOČNI IZBOR HOTEL POLDRUGA ZVEZDICA: TRENTA, TV NANIZANKA, 4/15 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.50) ŽIVLJEN|E SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 8/10 IZZIVI UMETNOST IGRE S.O.B., AMERIŠKI FILM (VPS 04.00) m Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 13.55 14.25 18.15 18.30 20.05 21.00 22.00 22.30 23.00 0.00 INFOKANAL PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER - CAPODISTRIA (VPS 09.05) SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA.PONOVITEV SKOZI ČAS (VPS 18.15) VERA CRUZ, AMERIŠKI FILM, PONOVITEV (VPS 18.30) KONČNICA (VPS 20.05) STUDIO CITY (VPS 21.00) ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) " BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A a 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 4. del ameriške nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 255. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 150. del ameriške nadaljevanke 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Rocky 3, ameriški film ^_ Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 © tv program 22.45 Vsi županovi možje, 5. sezona, 4. del ameriške humoristične nanizanke Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Radijska postaja, 4. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV PCP 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 28. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 134. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev 129. dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 62. dela mehiške nadaljevanke 12.40 Športna scena, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 63. del mehiške nadaljevanke 15.55 Moja Sofija, zadnji del španske nadaljevanke 16.55 Klon, 135. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 29. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Naša mala klinika, 1. sezona, 6. del slovenske nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 8. sezona, 6. del am. naniz. 21.50 Urgenca, 10. sezona, 6. del ameriške naniz. 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 21. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 10.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 11.00 Do zdravja tudi tako, gost: Josip Pernar, pon 11.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 12.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 12.30 Zrela leta z Melanijo Šter, pon 13.00 V družbi z Bazilico in Nutrilabom, pon 13.15 Z glavo na zabavo, pon 13.30 Avto šok, reli Velenje, pon 14.00 Trenja POP TV, pon 15.00 Glasbeni mozaik 17.00 Zavod za alternativno izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja 19.00 Avto šok, reli Velenje, pon 19.30 A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon 20.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, teden vseživljenskega učenja, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.00 E+ 01.00 Glasbeni mozaik Kanal III 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Ekošola kot način življenja: Ekobazar Slopak, reportaža 20.00 Moderna orožja, dokumentarna oddaja 21.00 Red buli - Skoki s pečin 21.30 Podelitev nagrad kaskaderjem - Taurus 2004, ponovitev 23.00 KI, športni program 00.00 TV prodaja TOREK, 19.10.2004 Slovenija 1 a EH — ""«tj v3 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.20 9.40 10.00 10.30 11.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.10 17.30 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 21.00 22.00 22.50 23.40 1.35 1.35 2.30 2.50 3.20 3.40 20.05 F RASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 2/24 (VPS 20.05) 20.35 MILANO: LICA PRVAKOV V NOCOMETU, jUVENTUS - BAYERN, PRENOS (VPS 20.35) 22.25 OTROCI Z ULICE, MEHIŠKI FILM (VPS 22.25) 23.50 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.50) ^ 0.20 INFOKANAL Kanal III T73 Kanal A TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: RAČUN ZELVJI OTOK, RISANA NANIZANKA, 12/26 HIŠA EKSPERIMENTOV; ZVOKOLOGI|A, POUČNO-ZABAVNA NANIZANKA, 4/8 ALPE-DONAVA-|ADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE ŽIVLJENJE SESALCEV, ANGLEŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 8/10 KONCERT UNICEFA POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR UMETNOST ICRE IZZIVI INTERVJU ŠEF KLINIKE, FRANCOSKA NADALJEVANKA, 2/12, PONOVITEV MOSTOVI • HIDAK: POTEPANJA - BARANCOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ZLATKO ZAKLADKO: VOCRINOV MLIN NA METER (VPS 16.50) KN|IGA MENE BRICA - JOHANN W. GOETHE: PRAFAUST, PONOVITEV (VPS 17.10) ODPETI PESNIKI (VPS 17.30) 2lVL|EN|E PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 3/6 (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK VREME, MAGNET, ŠPORT GOSPOD PROFESOR, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 12/13 (VPS 22.50) HIŠA LUTK, AMERIŠKA DRAMA (VPS 23,40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.30) ŽIVLJENJE PRESTOLNICE, IZOBRAŽEVALNO-DOKUMENTARNA ODDAJA, 3/6 DUHOVNI UTRIP GOSPOD PROFESOR, DOKUMENTAREC MESECA 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 5. del ameriške naniz. 13.50 Mladi In nemirni, 3. sezona, 256. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 151. del ameriške nad. 15.30 TV prodaja 16.00 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 16.50 Goodyear liga, Union Olimpija : Cibona, prenos košarke 18.50 E+ 20.00 Akcija: Vohunske igre, angleiko-francoski film ^ 21.40 Vsi županovi možje, 5. sezona, 5. del ameriške humoristične nanizanke 22.10 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 13, del ameriške hum. nanizanke 22.40 Radijska postaja, 4. sezona, 13. del ameriške humoristične nanizanke 23.10 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV POP TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 29. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 135. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Moja Sofija, ponovitev zadnjega dela španske nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, ponovitev 63. dela mehiške nadaljevanke 12.45 Sedma nebesa, 8. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 64. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 1. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 136. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR-vreme 18.00 Rubi, 30. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 Preverjeno 21.00 Življenjska zgodba: Če bi stene znale govoriti, ameriški film 22.45 XXL premiere 22.50 Zakon in red: Enota za posebne primere, 1. sezona, 22. del ameriške nanizanke 23.45 24UR, ponovitev 0.45 Nočna panorama 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.30 Risanke 10.00 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 11.00 Videalisti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Črna Marija, jugoslovanska urbana drama, 1986 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 293. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Štiri tačke, ponovitev 20.00 Leteči štart, razvedrilna oddaja 21.00 Angelske oči, ameriška romantična drama, 2001 ^ 22.50 A n JUS za vsak okus, ponovitev 23.20 Automobille 23.35 Red buli - Skoki s pečin 00.05 TV prodaja SREDA, 20.10.2004 Slovenija 1_3 TevePika 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 4.30 POD ŽAROMETOM 9.45 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 5.20 INFOKANAL 10.00 07.55 TV prodaja 10.30 11.00 08.25 08.50 Risanke TV prodaja Slovenija 2 09.10 Automobille 12.35 09.25 Risanke 6.30 INFOKANAL 14.05 10.10 TV prodaja 9.05 GLASNIK, ODDAjA TV MARIBOR (VPS 09.05) 15.05 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA, PONOVITEV 17.00 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 10.05 OTROŠKI INFOKANAL 17.30 12.00 TV prodaja 11.00 TV PRODAJA 18.00 12.25 Risanke 11.30 ZABAVNI INFOKANAL 18.30 13.15 TV prodaja 16.25 TV PRODAJA 19.00 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 17.00 TEDENSKI IZBOR 20.00 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 17.00 ŠTUDENTSKA 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 17.30 STUDIO CITY 21.00 15.00 Orli letijo zgodaj, jugoslovanska vojna 18.25 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ otroška komedija, 1966 18.55 SKOZI ČAS (VPS 18.55) 21.30 17.15 TV prodaja 19.10 RIŽ IN KOČIJA, 22.30 17.30 Sto izložb, sto strasti, 292, del italijanske Španska literarna nadaljevanka, 23.00 telenoveie 1/2, PONOVITEV (VPS 19.10) 00.00 H3 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon V družbi z Bazilico in Nutrilabom, pon Z glavo na zabavo, pon Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič Zrela leta z Melanijo Šter, pon Video novice za gluhe In nagiuine, pon IDOL 2004, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon Glasbeni mozaik Kulturne drobtinice, etno rock festival, prvič Computer line, oddaja o računalništvu V harmoniji ž naravo, prvič Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, živo Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon Zvezde za otroke, glasbena humanitarna prireditev v Velenju, VTV Velenje, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja,novi načini zdravljenja težkih krvavitev, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informat, oddaja, pon NaSa mala klinika, slovenska nanizanka Glasbeni mozaik 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.25 9.35 10.00 10.20 10.40 10.55 11.25 11.45 12.15 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20,00 22.25 1.30 1.30 tedenski izbor kultura odmevi dobro jutro (vps 07.00) poročila (vps 09.00) tedenski izbor telebajski, otroška nanizanka, 8/45 risanka marcelino kruh in vino, isana nanizanka, 18/26 zlatko zakladko: vogrinov mlin na meter kn|iga mene briga -johann w. goethe: prafaust odpeti pesniki Življenje prestolnice, izobraževalno- dokumentarna oddaja, 3/6 duhovni utrip sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi tv maribor med valovi, oddaja tv koper-capodistria poročila, šport, vreme tedenski izbor na vrtu, oddaja tv maribor zakladi sveta, nemška dokumentarna serija, 15/21 gospod profesor, dokumentarec meseca pod žarometom, ponovitev mostovi - hidak (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) na krasu je krasno, zaključna prireditev slovenskega knjlznjega kviza 2004 (vps 16.50) barve jeseni (vps 17.45) risanka (vps 18.40) vreme (vps 18.55) dnevnik vreme, magnet, šport sedmi pečat:trinajst dni, ameriški film (vps 20.00) odmevi, kultura, šport, vreme (vps 22.25) ivan cankar: hlapci, posnetek predstave sng drama ljubljana (ob 100-letnici rojstva režiserja slavka jana (vps 23.25) nočni izbor dnevnik, vreme, magnet, šport © Demokracija • 42/2004 tv program 2.25 DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 02.25) 2.45 BARVE JESENI 3.40 GENERAL, ANGLEŠKO IRSKI FILM (VPS 03.40) 5.40 INFOKANAL Slovenija 2 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.45 17,20 18.15 18.45 19.00 20.05 0.00 0.30 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR CITY FOLK, LJUDJE EVROPSKIH MEST MOSTOVI ■ HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA HIŠA IZ 40. LET PREJŠNEGA STOLETJA, ANGLEŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.45) KONČNICA, PONOVITEV ŠPORTNA SREDA LIGA PRVAKOV V NOGOMETU, PRENOS (VPS 20.05) VIDEOSPOTNICE: TOP (VPS 00.00) ^ INFOKANAL Kanal A 8.45 TV prodaja 8.50 Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nanizanke 9.40 Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke 10.30 E+, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Čarovnice, 3. sezona, 6. del am. nanizanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 257. del ameriške nadaljevanke 14.45 Vsi moji otroci, 152. del ameriške nad. 15.35 TV prodaja 16.05 Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka 17.00 Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.30 Jimova družina, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 18.00 E+ 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Lepotni čarovniki, ameriška dokumentarna oddaja 21.50 Vsi županovi možje, 5. sezona, 6. del ameriške humoristične nanizanke 22.20 Raymonda imajo vsi radi, 7. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 22.50 Radijska postaja, 4. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 23.20 Ruby Wax, pogovorna oddaja Pop TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 30. dela mehiške nadaljevanke 9.40 Klon, ponovitev 136. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja 11.00 Zrelo srce, ponovitev 1. dela mehiške nadaljevanke 11.50 Vrtnarjeva hči, pon. 64. dela mehiške nad. 12.45 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV prodaja 14.10 Ricki Lake, pogovorna oddaja 15.00 Vrtnarjeva hči, 65. del mehiške nadaljevanke 15.55 Zrelo srce, 2. del mehiške nadaljevanke 16.55 Klon, 137. del brazilske nadaljevanke 17.55 24UR- vreme 18.00 Rubi, 31. del mehiške nadaljevanke 19.00 24UR 20.00 TV kriminalka: Neznani darovalec, ameriški film 21.40 Monk, 1. sezona, 7. del ameriške nanizanke 22.35 XXL premiere 22.40 Zakon in red: Enota za posebne primere, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke 23.35 24UR, ponovitev 0.35 Nočna panorama TevePika 10.30 12.00 13.00 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 00.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, teden vseživljenskega učenja, pon Zvezde za otroke, dokumentarni zapis o dvodnevni humanitarnem projektu v Velenju, pon Naša mala klinika, slovenska nanizanka, pon Glasbeni mozaik To morate vedeti!, kontaktna oddaja, pon A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, pon Do zdravja tudi tako, Diagcenter, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič jana, oddaja o sončni strani življenja,novi načini zdravljenja težkih krvavitev, pon ABCD, svet avtomobilizma, prvič Zavod za alternativno izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, živo Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu - Carso, vodi: Milka Krapež 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Preverjeno POP TV Glasbeni mozaik Kanal III v3 PCF» TV "" 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Risanke 09.40 Videalisti, glasbene lestvice 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.15 Ekskluzivni magazin 11.45 Automobille 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 4 km na uro, jugoslovanska komedija, 1958 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 294. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Supernova Multi Talents - predizbor v Ljubljani 21.00 Janja, ponovitev 21.30 Sijaj 22.00 Reporter X 22.30 Dorotej, jugoslovanska zgodovinska drama, 1981 00.15 TV prodaja ČETRTEK, 21.10.2004 Slovenija 1 GE 9.00 Poslovni studio, dnevno Informât, oddaja, pon 9.30 Klepet z jasnovidko Maručo, pon 10.00 Nai vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.55 10.05 10.35 11.30 11.55 13.00 13.15 15.05 15.55 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR NA KRASU JE KRASNO, ZAKLJUČNA PRIREDITEV SLOVENSKEGA KN|l2N|£GA KVIZA 2004 RISANKA ZGODBE IZ ŠKOLJKE BARVE JESENI AFRIKA - POGLED S TAL, ANGLEŠKA POLjUDNOZNANSTVENA SERIJA, 11/13 POTOVANJE PREDALEČ, DOKUMENTARNA SERIJA, 4/7 POROČILA, ŠPORT, VREME SPET DOMA, PONOVITEV SKRIVNOSTI VOJNE, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERI|A, 12/13, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 JASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA (VPS 17.25) 18.10 ZENIT (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 VREME, MAGNET, ŠPORT 20.00 TEDNIK (VPS 20.00) 21.00 OSMI DAN (VPS 21.00) 21.30 KNJIGA MENE BRIGA-DOMINIQUE LAPORTE: ZGODOVINA DREKA (VPS 21.30) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 GLASBENI VEČER 22.50 SKLADATELJ IGOR STRAVINSKI, RUSKO-FRANCOSKI GLASBENO DOKUMENTARNI FILM (VPS 22.50) 23.40 SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN SOLISTI AKADEMIJE ZA GLASBO, MOJCA MENONI, VERONIKA HAUPTMAN (VPS 23.40) 0.45 NOČNI IZBOR 0.45 DNEVNIK, VREME, MAGNET, ŠPORT 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.40) 2.00 jASNO IN GLASNO, KONTAKTNA ODDAJA 2.40 ZENIT 3.10 TEDNIK 4.05 OSMI DAN 4.35 SPET DOMA Slovenija 2 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 16.35 17.05 18.05 18.35 18.45 20.05 0.25 0.55 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI - HIDAK, PONOVITEV OTROŠKI INFOKANAL TV PRODAJA ZABAVNI INFOKANAL TV PRODAJA ZIBELKE SVETOVNIH KULTUR, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 2/12, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: TOP, PONOVITEV ^ SKOZI ČAS (VPS 18.35) TARZANOVA NEWYORŠKA DOGODIVŠČINA, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.45) VIKTOR PARMA: CARIČINE AMAZONKE, KONCERTNA IZVEDBA OPERETE, PONOVITEV (VPS 20.05) POSEBEN POGLED:MULHOLLAND DRIVE, AMERIŠKI FILM (VPS 22.10) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.30) INFOKANAL Kanal A n 8.45 8.50 9.40 10.30 12.30 13.00 13.50 14.45 15.35 16.05 17.00 17.30 18.00 20.00 23.55 Pop TV 7.55 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje 8.45 Rubi, ponovitev 31. dela mehiške nad. 9.40 Klon, ponovitev 137. dela brazilske nad. 10.30 TV prodaja_ 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.30 22.10 23.05 23.10 0.05 1.05 Zrelo srce, ponovitev 2. dela mehiške nad. Vrtnarjeva hči, ponovitev 65. dela mehiške nadaljevanke Monk, 1. sezona, ponovitev 7. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Vrtnarjeva hči, 66. del mehiške nadaljevanke Zrelo srce, 3. del mehiške nadaljevanke Klon, 138. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Rubi, 32. del mehiške nadaljevanke 24UR Trenja Popolni četrtek: Seks v mestu, 6. sezona, 8. del ameriške nanizanke Alias, 2. sezona, 8. del ameriške nanizanke XXL premiere Zahodno krilo, 5. sezona, 7. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE 9.00 9.30 10.00 11.00 11.30 12.00 13.00 13.30 14.30 17.00 17.30 18.00 18.30 19.00 19.30 20.00 21.00 21.30 22.30 23.00 0.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Computer line, oddaja o računalništvu, pon Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon jana, oddaja o sončni strani življenja,novi načini zdravljenja težkih krvavitev, pon V harmoniji z naravo, pon ŠKL, šolska košarkarska liga, prvič Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon Preverjeno, POP TV, pon Glasbeni mozaik Zavod za alternativno izobraževanje, šola duhovnih srečanj se predstavi, pon Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič Ko to tamo svira, reportaža iz Guče, 2 del TV IDEA, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Kulturne drobtinice, etno ročk festival, pon Živeti zdravo, Algea, njen vpliv na imunsko dogajanje v telesu - Carso, vodi: Milka Krapež, pon To morate vedeti!, kontaktna oddaja A TO JE TO!?, poučno zabavna oddaja z Rezo, prvič 24 UR, informativna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Ekstra magazin Glasbeni mozaik Kanal III TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nanizanke Obalna straža na kolesih, ponovitev ameriške nanizanke E+, ponovitev TV prodaja Čarovnice, 3. sezona, 7. del ameriške nanizanke Mladi in nemirni, 3. sezona, 258. del ameriške nadaljevanke Vsi moji otroci, 153. del ameriške nad. TV prodaja Obalna straža na kolesih, ameriška nanizanka Oh, ta sedemdeseta, 1. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke Jimova družina, 2. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke E+ Krimič: Umori na podeželju: Daviteljev gozd, angleški film Mrtve priče, 3. sezona, 1. del angleške nanizanke Samo bedaki in konji, 6. sezona, 3. del angleške humoristične nanizanke Ruby Wax, pogovorna oddaja PCP 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Videalisti, glasbene lestvice 09.50 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Ekošola kot način življenja: Ekobazar Slopak, reportaža 11.25 Red buli - Skoki s pečin 12.00 TV prodaja 12.25 Ä n JUS za vsak okus, ponovitev 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 14.30 Yu-Gi-Oh, risana serija 15.00 Koncert 17.00 Automobille 17.15 TV prodaja 17.30 Sto izložb, sto strasti, 295. del italijanske telenovele 18.00 Yu-Gi-Oh, risana serija 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 19.30 Popotovanja z Janinom 20.00 Intervju z Michael jacksonom - 2. del, dokumentarna oddaja 21.00 Hočeš nočeš, razvedrilna oddaja 21.30 Auggie Rose, ameriška drama, 2000 ^ 23.10 Supernova Multi Talents - predizbor v Ljubljani 00.10 Dokumentarni film 00.30 TV prodaja_ Demokracija • Četrtek. 14. oktobra 2004 radijski program RADIO OGNJIŠČE PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 22,00 05.30 Poročila 23.00 05.45 Napovednik programa 24.00 06.00 Svetnik dneva 04.40 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice I 06.35 Kličemo 113 ■ 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 05.00 besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 05.10 07.15 Bim-bam-bom 05.30 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 05.45 07.50 jezikovni brevir 06.00 08.00 Kmetijski nasvet 06.10 08.30 Koledar prireditev 06.20 08.45 Spominjamo se 06.30 09.00 Poročila 06.35 09.15 Napovednik 06.45 10.00 Poročila 07.00 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 07.30 11.15 Knjižne minute (presoje) 07.50 12.00 Zvonjenje 08.00 12.05 Biser za duSo 08.30 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 08.45 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 09.00 13.00 Mali oglasi 10.00 14.00 Kratke novice 10.15 14.05 Napovednik 11.00 14.15 GV v etru 11.15 14.30 Kulturni utrinki 12.00 14.45 Komentar tedna 12.05 15.00 INFO oddaja 12.15 15.30 Osmrtnice, obvestila 12.30 15.50 Koledar prireditev 15.00 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 15.30 18.00 Poročila, VaSa pesem 15.50 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 17.00 19.00 Glas Amerike 18.30 19.10 Kratke novice 19.30 19.15 Napovednik 19.45 19.30 Za otroke 20.00 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.20 20.00 Radio Vatikan 20.30 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 21.30 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 22.00 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 23.00 22.00 Klasična glasba 23.30 Ponovitve: 00.30 23.00 Doživetja gora in narave 04.40 24.00 Srečno na poti SOBOTA 15.00 INFO oddaja 15,30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Slovene'Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Škofov govor pred nedeljo 21.15 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA Pogumno v novi dan Vreme, ceste Poročila Napovednik programa Svetnik dneva Biser za dušo Prognostik Kratke novice Kličemo 113 Škofov govor za nedeljo (ponov.) Zvonjenje Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila Jezikovni brevir Iz življenja vesoljne Cerkve Koledar prireditev Spominjamo se Prenos sv. maše Oznanila Graditelji slovenskega doma Poročila, osmrtnice, obvestila Kmetijska oddaja Zvonjenje Biser za dušo Voščilo PRO-jevcem Glasbena voščila INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Slovencem po svetu in domovini Sakralna glasba Za otroke Škofov govor za nedeljo Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Obala neznanega - izzivi vere Radijski roman Ponovitve: Naš gost Iz življenja vesoljne Cerkve Sobota ob 21.15 Graditelji Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4, Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voščila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1, Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 1 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 05.00 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za duSo 06.30 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali ogiasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan O Demokracija • 42/2004 športna kolumna Esad Babačič Poleg zaslužene zmage smo lahko na tekmi proti Italiji opazili še nekatere elemente, ki nas vlečejo v bližnjo preteklost. Poleg bojevitosti in tekanja iz najboljših časov turbo Rudija imamo spet veliko sreče. Za zdaj še zdaleč ne toliko, kot je je imel Srečko, vendarle pa so nekatere zgrešene priložnosti "azzurov" že spominjale na Katančevo ero. Novi Srečko Posebej bi se ustavil na prečki Tonija, ki je streljal iz čistega položaja in le zaradi neogretosti zgrešil našo mrežo. Znova nam je pomagalo tudi vreme, ki je naš tradicionalni zaveznik. Če ne bi bilo dežja, bi se Totti veliko laže spopadal z našimi igralci sredine in zanesljivo izvedel kakšno dobitno kombinacijo, tako pa je ostal nekje med sredino in kazenskim prostorom kot kakšen moker pes, ki bi rad domov, pa ne ve, od kod je prišel. Seveda pa je treba srečo izzvati in tudi tu so bili naši na višku naloge. Vedeti moramo, da bi lahko s takšno igro kasirali tudi porcijo. Za zdaj se je Oblaku obrestoval nori pogum, ki ga Prašnikar dejansko ni zmogel. Končno imamo reprezentanco, ki tekaško ne zaostaja za najbolj razvitimi, zato se nam zdaj ni treba bati za nas večno prehitrih Skandinavcev. Ti bodo zdaj naleteli na drugačne Slovence, ki jim ne klecajo kolena vsakokrat, ko se proti njihovim vratom sproži kakšna ofenziva. Se preden bo to besedilo objavljeno, bo izid iz Osla že vsem znan, zato moram spet uporabiti svoj instinkt, ki je doslej kar dobro deloval. Prepričan sem, da se bomo z Norvežani resno spopadli, in ni izključeno, da bo kakšna bomba padla tudi na domači strani. Se posebej zato, ker imamo s to skandinavsko državo še precej nerešenih računov. Treba je vedeti, da to ni več tista huda Norveška, ki je pred časom ogrožala tudi nogometne velesile. Zdaj je to reprezentanca, ki lahko mirno izgubi tudi na svojem igrišču. Predvidevam, da tokrat ne bodo tako pogumni, kot so bili pred leti, ko je bila samozavest vedno na njihovi strani. Naši bodo tokrat bliže njihovemu golu, kar je že značilno za Oblakovo taktiko. Napake, ki jih bodo naredili Norvežani, bi lahko bile tokrat kaznovane, ne pa kot včasih, ko se jim skoraj ni bilo treba bati za svoj gol. Branetovi bojevniki stiskajo na vseh delih igrišča in nimajo navade pasti tam nekje okrog sedemdesete minute, kot smo bili tega vajeni pod Katan-cem. Seveda mi ne pride na misel, da bi kaj očital največjemu selektorju vseh časov, vendarle pa njegov igralski kader ni bil ta- lo boljši hazarder, saj je vpokli-cal igralce, ki bi jih Srečko zelo težko. Katanec sicer ni bil postavljen pred dejstvo, da je treba moštvo pomladiti, a je bil kljub temu precej konservativen, ko je šlo za izkoristek podmladka. Brane ima resda alibi s pomladitvijo, a je kljub temu pokazal, da se ne boji poklicati kogar koli. Popolnoma jasno mu je, kaj mu lahko priredi sedma sila, če zaide v slepo ulico, pa se kljub temu igra nevarne igrice. To je že znak osebnostne zrelosti, ki jo mora imeti vsak selektor. Zdi se, kot da smo z njim nekako varni, kar se pozna tudi v igri, ki vliva zaupanje. Posebej všeč mi je bilo hranjenje po vodilnem zadetku proti Italiji, ko se naši vendarle niso povsem povlekli. Žoga je bila kljub navideznemu Brane je dokazal, da ima občutek za igralce, tako kot ga je imel Srečko. Glede na to, da tako prvi kot drugi nista imela velike izbire, brez hazarda pač ni šlo. Brane je dokazal, da je celo boljši hazarder, saj je vpoklical igralce, ki bi jih Srečko zelo težko. ko homogen in vzdržljiv kot Oblakov. Kot sem že dejal, pa brez sreče ne bi bilo pravljic. Srečko je imel Simeunoviča, ki je v reprezentanci dajal več, kot je bil objektivno zmožen, Brane pa ima Mavrica, ki je očitno boljši, kot se je zdelo pred leti. Sreča in občutek. Brane je dokazal, da ima občutek za igralce, tako kot ga je imel Srečko. Glede na to, da tako prvi kot drugi nista imela velike izbire, brez hazarda pač ni šlo. Brane je dokazal, daje ce- bunkerju še vedno na italijanski strani, in če ne bi bilo čudnega belgijskega sodnika, bi bilo še manj panike. Spet imamo kolektivnega duha in zdi se, da ni nikjer nikogar, ki bi ga lahko skalil. Se že veselim presenečenja v Oslu. Kako bodo gledali Norvežani, ko jih bodo Oblakovi bojevniki stisnili že na njihovi polovici. Tako morajo igrati vodilni v skupini. Dajmo, Brane! Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 © šport Medtem ko do konca sezone letošnjega tekmovanja v formuli 1 ostaja le še ena tekma, je na vrhu že dolgo vse odločeno. Mi-chael Schumacher bo ob koncu letošnje sezone že sedmič svetovni prvak, njegov Ferrari bo dobil še en konstruktorski naslov, Rubens Barichello pa bo vnovič svetovni podprvak. Letošnja sezona formule ena je bila znova sanjska za moštvo iz Mara-nela. Ferrari si je konstruktorski naslov zagotovil že na veliki nagradi Nemčije. Njegov prvi voznik Micha-el Schumacher je svoj sedmi naslov _J svetovnega prvaka slavil dve dirki pozneje, na predzadnji tekmi na Kitajskem pa sije vnovični naslov podpr-vaka predčasno zagotovil še Ferrari-jev drugi voznik Rubens Barichello. Slednje je dosežek, ki si ga želi marsikatero moštvo, in dosežek, ki ga bo le težko ponoviti. In čemu se imajo v Ferrariju zahvaliti za tako uspešno sezono? V prvi vrsti seveda svojemu prvemu vozniku Michaelu Schuma-cherju, ki letos ni popustil niti na eni tekmi, ampak je na vsaki vozil tako, kot da bi bila odločilna. Že na Kitajskem, kjer je bilo jasno, da po štartu iz boksov, počeni gumi in vrtenju na stezi skorajda nima možnosti za viso- štartnih mest, največ najhitrejših krogov, največ naslovov svetovnega prvaka, največ točk, skratka, prvi je na vseh lestvicah. Čeprav se torej ob vseh teh uspehih poraja vprašanje o motivaciji Ferrarija in njegovega prvega voznika, se zanjo ni bati. Ferrarijeva motivacija verjetno temelji predvsem na ekonomskih interesih, saj mu uspehi v formuli povečujejo prodajo njegovih avtomobilov, Schumacher pa je že po naravi tak, da se nikoli ne zadovolji z ničimer. Slednje potrjuje tudi njegova izjava, ko je postal svetovni prvak. Na vprašanje novinarja, kako se po vseh teh uspehih, ki jih je dosegel, sploh še motivira za vsako prihodnjo tekmo in sezono in ali lahko po koncu letošnje sezone pričakujemo, da bo nehal dirkati, je odgovo- ko uvrstitev, je vozil, kot da bi šlo najmanj za naslov svetovnega prvaka. Podobne zasluge za sanjski rezultat Ferrarija ima tudi moštveni kolega Rubens Barichello, kije kljub očitkom, da je v moštvu vseskozi le nevidni Schu-macherjev statist, na tekmah redno osvajal datga mesta, z njimi pa tudi točke za svoje moštvo. Zasluga za uspehe moštva iz Maranela pa gre seveda samemu dirkalniku, ki mu v zadnjih letih med tekmeci ni para. Statistika namreč pravi, da se na dirki ni pokvaril že skoraj tri sezone. Motivacije ne manjka Ob vsem tem se seveda športnim strokovnjakom postavlja vprašanje, ali bosta Michael Schumacher in Ferrari ob vseh teh uspehih v naslednjih sezonah sploh še imela motivacijo za nadaljnje dirkanje. Dvomi o tem so toliko bolj upravičeni, ker sta tako Ferrari kot Michael Schumacher na dirkah v formuli ena dosegla praktično vse, kar je bilo mogoče doseči. Michael Schumacher ima denimo že zdaj največ naslovov svetovnega prvaka (sedem), največ zmag v eni sezoni (12), največ zmag nasploh (že skoraj 80), največ najhitrejših krogov ... Enako velja za Ferrari. Do zdaj ima največ zmag med konstruktorji, največ zmag v eni sezoni, največ prvih ril. "Ni me treba motivirati. To je del mene, živi v meni. Žal ne morem po-streči z odstopno izjavo, čeprav jo je od mene marsikdo pričakoval. Spomnim se, da sem pred desetimi leti dejal: še pet let. Nato so se leta obrnila kot za šalo in tekmovati me je še kar naprej veselilo. Zato sem nad napovedmi glede končanja kariere obupal. Dokler bom mentalno in telesno še pri stvari, ne nameravam odnehati," je dejal. Michaela torej motivacija ni minila in bo dirkal vsaj še nekaj časa. S tem se strinja tudi prvi mož Ferrari-jeve tehnične delavnice Ross Brown. "Ta čas si ne morem predstavljati nobenega razloga, zakaj bi Michael za- Tudi Schumacherjevi največji nasprotniki bodo morali prej ali slej priznati, da takšnega voznika v zgodovini formule ena še ni bilo. Barichellu se kljub zadnjim zmagam ni nikoli uspelo izvleči iz Schumacher jeve sence, vendar kljub temu v moštvu igra pomembno vlogo. rllMu Ferrari se lahko za svoje uspehe zahvali predvsem Schumacherju in neverjetno vzdržljivemu avtomobilu, ki se na dirki ni pokvaril že tri sezone. Demokracija • 42/2004 šport 'dr Jean Todt in Michael Schumacher sta v formuli ena dosegla praktično vse, kar je bilo moogoče. Predsednik FIA Max Mosley zanika, da bi formula ena zaradi prevlade Ferrarlja In Michaela Schumacherja postala nezanimiva. HAD 10 tTAjnSKI VAL, 0.0.0., S AMR J f PRI J tU AH AiKfKČfV T*9 21, 3240 ŠMARJE PRI JSÜAH UPRAVA, (03) iti 12 10, STUDIO. (03) ti 71 230 WWW.RADI0-S7AJiRSKI-VAL.SI čutil potrebo odstopiti. Stvari se loteva z enakim veseljem in enako vnemo kot na dan, ko je prispel k nam." Prehitri dirkalniki Vse to je seveda vesela novica za vse Ferrarijeve privržence, slednjih ni malo, nekoliko manj vesela pa za njegove nasprotnike. Ti se namreč skupaj z nekaterimi vodstvenimi delavci iz formule ena že nekaj časa pritožujejo, da je formula ena zaradi izrazite prevlade enega moštva in Scumacherja postala preveč nezanimiva in da zaradi tega izgublja če- na kratko Popravljen 84 let star rekord Superzvezdnik Ičiro Suzuki je po 84 letih z dvema zgodovinskima udarcema nedavno izboljšal re- kord severnoameriške bejzbolske lige (MLB), ki ga je pred njim imel legendarni igralec Georg Sisler. Suzuki, igralec moštva Seattle Mariners, je rekord izboljšal z 257. in 258. udarcem, v nadaljnjih tekmah pa ima možnost, da ga še popravi. dalje več gledalcev. S tem mnenjem, ki nima kakšne resne podpore v statistiki, se ne strinja prvi mož Mednarodne avtomobilistične zveze Max Mosley. Mosley je glede prihodnosti formule ena zelo optimističen. "Schumacherja vidim kot Muham-mada Alija ali Peta Samprasa v njunih najboljših časih. Res je sicer, da je bilo nekaj letošnjih dirk dolgočasnih, zlasti velika nagrada Madžarske, vendar sta bili preizkušnji na NUrburgringu in v Spaju vsekakor izredno zanimivi," je pred nedavnim za tuje medije dejal Mosley. Kljub Sicer pa je dosedanji rekord veljal za praktično nedosegljivega. Dosežen je bil namreč že leta 1920, kar osem desetletij pa ga ni uspelo izboljšati nikomur izmed številnih izzivalcev. Po letu 1930 se mu je sicer igralec moštva New York Giants približal na vsega tri udarce, vendar mu izenačitev ni uspela. Hrvaška dočakala svoj prvi slalom Mednarodna smučarska zveza (FIS) in Hrvaška smučarska zveza sta po nedavnem sestanku v Ziirichu podpisali dogovor o organizaciji ženske sla-lomske tekme za svetovni pokal na Hrvaškem. Tekma bo na Sljemenu, ki se, kot je znano, že nekaj časa poteguje za organiziranje tekem za svetovni pokal, na sporedu pa bo 20. januarja 2005 - po tekmi v italijanski Cortini D'Ampezzo in pred tekmo za mariborsko zlato lisico. Dogovor o organizaciji tekme so podpisali predsednik FIS Gian Franco Kaspar in predsednik hrvaške zveze Srečko Ferenčak, pomeni pa zadnjo potrditev, da bo temu se Mosley zaveda, da bo treba v prihodnje formulo ena narediti še zanimivejšo. Prvi ukrep za to naj bi bilo zmanjšanje hitrosti dirkalnikov, saj sedanje hitrosti zaradi neizenače-nosti dirkalnikov delajo še večje kakovostne razlike med dirkalniki (in posledično onemogočajo prehitevanje), hkrati pa čedalje bolj ogrožajo varnost voznikov. Mosley tako kot drugi v FIA napoveduje, da bodo v letu 2006 omejili prostornine motorjev (s sedanjih treh litrov na 2,4 litra), prav tako pa naj bi zmanjšali število valjev (z zdajšnjih deset na osem). Sljeme že v prihajajoči sezoni gostitelj najboljših smučark na svetu. Nedavno je bil v Zagrebu na obisku tudi direktor svetovnega pokala smučark Kurt Koch, ki je preveril, kako potekajo priprave na tekmovanje. Tudi to se zgodi Na nedavnem atletskem mitingu v Liberecu na Češkem se je pripetila nenavadna nesreča, v kateri je izgubil življenje mlad češki športnik. Trinajstletni metalec kopja je namreč med treningom neprevidno hodil po stadionu, pri čemer ga je zadelo in prebodlo kopje, ki ga je vrgel njegov sotekmovalec. Čeha so takoj po nesreči prepeljali v bližnjo bolnišnico, kjer so ga operirali, vendar je češkemu športniku med šes-turno operacijo odpovedalo srce. "Fanclub" uglednežev Španska FC Barcelona je verjetno edini klub na svetu, ki se lahko pohvali, da ima svojo navijaško skupino tudi v parlamentu. To je nam- Slednje naj bi bilo po Mosleyjevih besedah nujno, čeprav se zaveda, da se nekatera moštva in dobavitelji motorjev s tem ne bodo strinjali. No, napovedane spremembe ta čas verjetno še najmanj skrbijo Ferrari, ki je v zadnjih letih dokazal, da zna narediti konkurenčen dirkalnik ne glede na to, kakšne omejitve mu pri tem postavi FIA. Glede na to in pa nenavadno močno motivacijo Mi-chaela Schumacheija lahko tako s skoraj stoodstotno gotovostjo ugotovimo, da bo Ferrari na vrhu vsaj še kakšno leto ali dve. Aleš Kocjan Fotografiji: Reuters reč nedavno ustanovilo okrog 50 poslancev, uradnikov in novinarjev španskega parlamenta, na prvi sestanek navijaške skupine pa je prišel tudi sam predsednik Barcelone Joan Laporta. Kot je dejal, je ustanovitev kluba še en dokaz, da je Barcelona več kot nogometni kolektiv, in v skladu s to ugotovitvijo je španskemu ministrskemu predsedniku Joseju Luisu Zapate-ru ponudil častno mesto v tem nenavadnem navijaškem klubu. V k' ' « ,/c ^ - f * f ¡i Barcelonini navijači si lahko s tribun obetajo nadvse elitno podporo. Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 © popkultura pravic i , h Zgodba o sporu med „ ^ \ Tomažem Domicljem i ' in Pro Plusom se vleče že od leta 1997. i- Naj spomnimo, da je takrat Domicelj tožil Pro Plus, ker je menil, da slednji krši njegove avtorske pravice. Domicelj je leta 1985 izdal fono-gram z naslovom Brez zavor, to ime pa je uporabil tudi Pro Plus za naslov svoje razvedrilne oddaje na POP TV. Leta 1997 je prvostopenjsko sodišče Pro Plusu izdalo začasno odredbo o prepovedi uporabe imena Brez zavor, zaradi cesar je Pro Plus spremenil sceno oddaje in ime v Brez zapor, a se je hkrati pritožil na izdano začasno odredbo. Leta 1998 je višje sodišče ugodilo Pro Plusu. Po treh letih je okrožno sodišče presojalo o glavni stvari, to je o kršenju avtorskih pravic, in ugodilo Do-miclju, potem je Pro Plus znova vložil pritožbo, višje sodišče ji je ugodilo in zavrnilo Domicljevo tožbo. Slednji pa se ne da, zato na vrhovno sodišče vloži zahtevo za revizijo postopka. Konec septembra je vrhovno sodišče zavrnilo Domicljevo zahtevo za revizi jo, kar pomeni, da se je po več letih pravdanja izkazalo, da Pro Plus z uporabo imena Brez zavor ni kršil avtorskih pravic Tomaža Domiclja. Cene Grčar, direktor pravne službe Pro Plusa pravi, da že razmišljajo o vložitvi zahtevka za povračilo škode, ki so jo utrpeli v teh letih, tako gmotne, kot so stroški, povezani s spremembo imena, scene in podobe oddaje, kot tudi moralne, ki so jo povzročile žaljive Domicljeve izjave v teh sedmih letih. zrelih besedilih kot v trši in brezkom-promisnejši glasbi. Ostali pa so značilni glasbeni obrazci: Tempestov prepoznavni vokal, kombiniran z značilnimi Norumovimi kitarskimi rifi, ki še vedno predstavljajo njihov zaščitni znak. Če posežemo samo za trenutek v glasbeno zgodovino, ne smemo pozabiti, da so Europe leta 1985 prodali 8 milijonov primerkov albuma The Final Countdown in U7U7U5.radiodur.si Tlismo največji, nismo najboljši, nismo najlcpf-i in nismo najbol j trapasti. 01. / 520 5000 — ________. ... Europe - vedno in znova! 18 let po The Final Countdown in 13 po zadnjem studijskem albumu Prisoners In Paradise so Europe (Joey Tempest, John Norum, Mic Micaeli, Ian Haugland in John Le-ven) končno spet izdali studijsko ploščo z naslovom Start From The Dark. Čeprav smo ob vnovičnih združitvah bendov, za katere menimo, da je njihov čas minil, nemalokrat skeptični, pa smo ob poslušanju novih starih Europe lahko vsaj presenečeni, če že ne navdušeni nad kakovostjo in sodobnostjo zvoka ter izvedbe. Njihove značilne sladkosti ni več, fantje so odrasli, kar se več kot očitno pozna tako v optimističnih in Čudež Oh, ta ljubezen! Gloria Estefan je glasbena stalnica že kar nekaj desetletij, predvsem pri zdržali na ameriških lestvicah kar 70 tednov, da sta pesmi The Final Co-untdovvn in Carrie pravi rokovski klasiki, dostopni novim generacijam hardrokovskih privržencev in da je prav pred kratkim British Classic Rock Magazine razglasil Joeyja Tempesta za enega največjih svetovnih ro-kovskih vokalistov! Prva singla He-ro in Got To Have Faith sta bila s svojim sporočilom pravšnja napoved nove plošče (izšla je 27. septembra 2004), ki temelji na značilnem kitarskem preigravanju, z nekaterimi najtršimi glasbenimi prijemi, ki jih je bend kadar koli uporabil. Europe so zasedba, ki prihaja iz obdobja, ko je bilo pomembno, da je album narejen suvereno in izvajalsko močno od oboževalcih španskega melosa, ki ga Gloria goji večji del svojega glasbenega delovanja. Čeprav je veliko pesmi zapetih v angleščini in v nekaterih skoraj ni španskega pridiha, je Gloria največlo-at in najbolj prepričala predvsem s svojim tipičnim izjemnim vo-kalom, ki je ustvarjen prav za to. Njen novi album, kije pravkar izšel in nosi naslov Amory Suerte (Ljubezen in sreča), je tako prva kompi-lacija največjih španskih romantičnih balad, ki so tako značilne za Glo-rio in v katerem je prav njen vokal tisti, ki očara, prepriča in osvoji - predvsem ljubitelje španskih ritmov, včasih umirjenih, drugič malce bolj razigranih in divjih. Na albumu je tako 13 balad iz njene dolgoletne kariere, v njih pa sodeluje z Alejan-drom Fernandezom, Jonom Se-cado in Josejem Felicianom, v albumu pa je tudi do sedaj še ne-izdana pesem Ay, Ay, Ay Amor. Prav zares - oh, ta ljubezen. začetka do konca in da diha kot celota. Ta perfekcionizem se pozna tudi pri novem projektu. Čeprav je glasba nekoliko agresivnejša, očiščena vsake prenasičene sladkosti, pa je prav to tisto, kar jih naredi na novo zanimive, dostopne sodobnejšim generacijam poslušalcev, z značilno melodičnostjo in skoraj telepatsko vzajemnim igranjem pa dokazujejo, da je vse, kar so bili Europe takrat, Europe tudi danes, če ne še boljše. Céline Dion je ena od najbolje prodajanih pevk vseh časov, šestkrat je že osvojila nagrado World Music Awards, pred kratkim pa je dobila še posebno, diamantno nagrado, namenjeno glasbeniku, ki o Demokracija • 42/2004 oglasi je po vsem svetu prodal 100 milijonov izvodov svojih albumov. Pred kratkim se je povezala z avstralsko fotografinjo Anne Geddes, najbolj znano po svojih izvirnih fotografijah dojenčkov v vseh mogočih kostumih cvetlic, živali in še česa. Združili sta se v glasbeno-fotografskem projektu Miracle - A Celabration of New Life. Projekt, ki slavi posebno vez med materjo in otrokom, je izšel kot običajni avdio CD in kot knjiga/CD/DVD. Miracle je sodelovanje brez primere. Prav dih jemajoča kolekcija novih izjemnih fotografij Anne Geddes in ganljivih novih posnetkov Céline Dion, med katerimi so pesmi Sleep Tight, My Precious One, A Mother's Prayer, Baby Close Your Eyes in Come to Me, ter nekaj že prej objavljenih pesmi, na primer In Some Small Way, Brahms' Lullaby ter Louisa Armstronga What a Wonderful World, med njimi pa je tudi Bautifi.il Boy Johna Ixnnona. Ritem duha Po festivalu Vox in Račefestu bo letos v Mariboru že tretji festival popularne krščanske glasbe Ritem duha. Tudi tokrat se bo pomerilo dvanajst izvajalcev, in sicer Tvoj glas, Don Ca-millo band, Živa voda, Svetnik, Janez Ferlež, Dominik, Nova zapoved, Maja in Boštjan Dermol, Silvano Bizjak, Od-kloplen Grega in dr. Primož, Anista-nai in Anima. V spremljevalnem pro- gramu bosta nastopila Rok Kosmač in Peter Januš. Strokovno žirijo bodo sestavljali Dada Kladnik, Petra Grk-man, Peter Pučnik, Silvester Bukovec, Marijan Bunič in Ivan Hudnik. Festival bo v soboto, 16. oktobra, ob 20. uri v Univerzitetnem športnem centru Leona Stuklja v Mariboru. Več o festivalu na www.ritemduha.net. Demokracija K sodelovanju vabimo inovativne zunanje sodelavce za samostojno TRŽENJE OGLASNEGA PROSTORA in PRIDOBIVANJE NOVIH NAROČNIKOV za revijo Demokracija. Ponujamo stimulativno nagrajevanje. Podrobnejše informacije na tel.: 01/43 45 463 ali na elektronskem naslovu obzorja.direktor@siol.net. horosko 4 fit m i festival /krščanske duhovne mične glasbe ¡•¿Te^N Univerzitetni športni center Leona Štuklja Maribor 16. oktober 2004 ob 20. uri Anima. Anistanai Dominik. Don Camillo band, Janez Ferlež. Maja in Boštjan Dermol. Nova zapoved. Odkloplen Grega, in Dr. Primož. Silvano Bizjak Svetnik. Tvoj glas. Živa voda Spremljevalni program; Rok Kosmàf in Peter januš Tehtnica (22. september - 22. oktober) Romantične rožice so prav lepo zacvetele. Na nič drugega ne morete misliti, kakor na svojo novo ljubezensko zgodbo. Gotovo vam je znano, da občutje neznanske sreče nikoli ne traja večno. Bodite torej pazljivi. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Prha ne deluje in kava ne pomaga; še naprej ste neznansko utrujeni in nikakor ne morete ugotoviti, zakaj je tako. Morda potrebujete samo sprostitev in odsotnost nekega človeka, ki vam gre neznosno na živce. Strelec (22. november - 20. december) Ste zelo kreativni in tudi precej nadarjeni. Uporabite svoje talente in se izrazite! Razvijajte jih in ne zakopavajte jih pod zemljo. Pri tem pa ne bodite naduti in ohranite prejšnjo skromnost. Ljudje bodo presenetljivo prijazni do vas. Kozorog (21. december - 19. januar) Finančno vam gre v redu, vendar nikakor ne tako dobro, da vam ne bi moglo iti še bolje. Poskusite držati pod nadzorom porabo denarja. To vam bo prišlo prav. Zdelo se vam bo, da bi vas radi ogoljufali - ne pustite se. Vodnar (20. januar - 18. februar) Ne skrbite za svoje prijatelje, si bodo že sami pomagali. Res je tudi, da vas nekateri pokličejo samo takrat, kadar vas nujno potrebujejo. Delali boste vse mogoče, da se boste izmaknili neljubemu srečanju z nesimpatično osebo. Ribi (19. februar - 20. marec) Spet boste reagirali po ribje. Morda pa bi bilo bolje, če bi nekoliko ustavili razmišljanje in se ravnali po nasvetu prijatelja, ki vam hoče samo dobro. Ljubosumje držite na vajetih! Malo ga koristi, če pa se preveč razpase, lahko zelo škodi. Oven (21. marec - 20. april) Namesto da trmasto zahtevate tisto, kar se vam zdi, da morate dobiti, se raje zamislite, kaj počnete. Ne trmarite torej po nepotrebnem in se lotite dela, ker boste samo tako kaj dosegli. Čaka vas prijetno potovanje. Bik (21. april - 21. maj) Zakaj težave zadržujete v sebi? Rajši o njih povejte prijateljem, da se bo kaj rešilo in uredilo. Med njimi utegne biti kdo, ki vam bo pomagal iz zagate in zoprne situacije. Na zabavi se bo dogajalo veliko zanimivega. Dvojčka (22. maj - 21. junij) Ali res počnete to, kar vas veseli? Tn še pomembneje, ali se vam sploh splača? Če si boste pravilno odgovorili na ta vprašanja, si boste zagotovili ali ovrgli svojo prihodnjo srečo. V četrtek lahko koga vprašate za nasvet. Rak (22. junij - 21. julij) Radi bi se pridružili nekemu združenju, vendar imate slab občutek. In vaša intuicija se le redkokdaj zmoti. Ubogajte jo in se posvetite običajnim opravkom in nalogam, kar vas bo močno pomirilo. Za konec tedna se dobro naspite. Lev (22. julij - 21. avgust) Močno osebnost imate in zelo prodorna mnenja, zato bodite pozorni; če boste komu dajali nasvete, jih zavijte v celofan. Potrudite se, da se ne boste predolgo zadrževali okoli ljudi, ki vam niso preveč naklonjeni. Devica (22. avgust - 21. september) Tako veliko se dogaja ta trenutek, da sploh ne veste, kako bi vse sprejeli in popredalčkali. Na srečo so zelo pomembne samo nekatere stvari, zato se lahko kar sprostite. Bodite prepričani, da boste uspešni pri delu. Demokracija • Četrtek. 14. oktobra 2004 © kinolog ija Ni vse v rodovniku Kinološko društvo Barje (KD Barje) se je pred nedavnim odločilo ustanoviti sekcijo za nerodovniške pse mešančke, katere namen je omogočiti druženje nerodov-niških psov in njihovih lastnikov. Sekcija je pred kratkim že pripravila svojo prvo razstavo. smo bili veseli, da so skrbniki pokazali, da jim oddaljenost od kraja dogajanja ni pomembna in daje druženje na prvem mestu. Moram pa priznati, da nismo pričakovali takega odziva, saj nam vreme ni bilo ravno naklonjeno (dan prej je močno deževalo) pa tudi takšnega srečanja v Sloveniji še ni bilo. Nismo vedeli, koliko kužkov naj pričakujemo na srečanju." Na koncu je bilo torej vse tako, kot mora biti. Kužki so bili videti zadovoljni, njihovi lastniki tudi, od vsega skupaj pa so imeli nekaj tudi tisti psi, ki nimajo te sreče, da bi jih njihovi lastniki vozili na taka dru- Ideja za ustanovitev sekcije za nerodovniške pse mešančke se je porodila, potem ko so v KD Barje ugotovili, da so psi, ki nimajo rodovnika oziroma so mešančki med različnimi pasmami, v primerjavi z rodovniškimi zapostavljeni. Kot pravi njena voditeljica Daniela Savič, ideja o ustanovitvi tovrstne sekcije, ki jo zdaj še ustanavljajo, polno moč pa naj bi dobila februarja naslednje leto, v njihovem klubu obstaja že dolgo, vendar je moralo preteči kar nekaj časa do realizacije projekta. Razlog za to je bil po njenih besedah predvsem v dejstvu, da je zelo težko biti pionir na tem področju, saj kot pravi, nikoli ne veš, ali se bo zanimanje povečevalo ali pa bo po začetnem navdušenju zamrlo. No, odločitev o ustanovitvi sekcije je bila kljub tem pomislekom sprejeta, in kot kaže, je med lastniki nerodovniških psov naletela na veliko zanimanje. Slednje je najbolje pokazala prva razstava nerodovniških psov mešančkov, ki jo sekcija pripravila na svojem vadbiš-ču na Igu. Razstave, ld je bila prva take vrste v Sloveniji, seje proti vsem pričakovanjem organizatorjev udeležilo več kot petdeset psov in skoraj še enkrat toliko njihovih lastnikov, ki so se pomerili v različnih kategorijah. Tako je "stroga" strokovna žirija v hudem "boju" in konkurenci na koncu izbrala tri najbolj simpatične mladiče v razredu od enega do sedmih mesecev, tri najbolj simpatične kužke v razredu od sedmih mesecev do sedmih let, tri najbolj simpatične pse senior-je, tri najlepše pare in po tri najboljše v kategorijah Junior Handling in Rally Obidience (pokaži kaj znaš). Prvo mesto v kategoriji najbolj simpatičnega mladička je prejela psica Disa z lastnico Nino, prvo mesto v kategoriji najbolj simpatičnega kužka je pripadlo psu Brinu z lastnico Ano, pr- vo mesto v kategoriji najbolj simpatičnega seniorja pa je pripadlo psički Lori z lastnico Spelo. V kategoriji najlepši par sta zmagala Oskar in Gloria z lastnikom Damirjem, v kategoriji J unior Handling in Rally Obidience pa pes Ben z lastnico Nino oziroma psica Capi z lastnico Ljudmilo. Del izkupička skladu Repek Razstava je bila bolj kot tekmovanju, čigav pes je lepši in boljši, namenjena druženju lastnikov in njihovih psov, tako da na koncu sploh ni bilo pomembno, kdo je osvojil kakšno nagrado. S tem se strinja tudi Daniela Savič. "Veseli me, da se je odzvalo toliko kužkov in njihovih vodnikov in da so pokazali, da je čisto vseeno, ali kuža ima rodovnik ali ne. Med sabo so se kužki zelo razlikovali, prišli pa so iz vse Slovenije: iz Ljubljane z okolico, Postojne, Novega mesta, Sevnice ... Zelo ženja. Del denarja, ki so ga organizatorji zbrali s prijavami tekmovalcev in srečelovom, je bil namreč namenjen za sklad Repek, ki že od začetka leta deluje pri Kinološkem društvu Krim, denar iz njega pa namenjajo za najnujnejše operacije tistih živali, ki so se jih njihovi lastniki naveličali in jih brezvestno pognali na cesto. Načrti za prihodnost Tokratna razstava nikakor ni bila zadnja. Kot pravi Daniela Savič, namerava sekcija v prihodnje organizirati vsaj štiri podobna srečanja na leto, ki jih bosta tako kot tokrat spremljala izbor najbolj simpatičnih kužkov in izbor kužkov, ki največ znajo. Pri tem v sekciji upajo, da jim bo takšna srečanja uspelo organizirati na več koncih Slovenije, saj je že prva razstava pokazala, da se zanje zanimajo lastniki psov iz praktično vse Slovenije. In prav je tako. Demokracija • 42/2004 Nad psi so bili navdušeni tudi najmlajši udeleženci razstave. Najlepši trije pari razstave (z leve proti desni): Lina in Aika z lastnico Uršo (2. mesto); Oskar in Gloria z lastnikom Damir-jemm (1. mesto); Mai in Lori z lastnico Špelo (3. mesto). Eden najmanjših pasjih udeležencev razstave: nerodovniška yorkshirska terierka Lori nagradna križanka 1 1 1 rhX 1 - j / i KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1,1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH » POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% r , telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com SESTAVIL: MIRAN ERCEG DRŽAVNA .ALI VLADARSKA POSEST DISCIPLINSKI UKREP LOJZE ROZMAN REKAV KALIFORNIJI .AFRIŠKI POLITIK (JOSHUA) DELO REPORTERJEV JUS MOŠKI, KI KOGA ODREŠI MEDNARODNA ORGANI-ZACIJA PEVEC DEDIČ DALJŠA DOBA. STOLETJE OSNOVNA ŠOLA POVPREČJE KRIŽANKE: 4.71 ČRKE MUSLIMANSKO MOŠKO IME ŽUPANČ. PESNITEV NALIVNO PERO GESLO LJUDSKO GLASBILO S STRUNAMI KEMIJSKI ZNAK ZA MOLIBDEN ATLET BOLDON PISANA PAPIGA KNJIŽEVNIK DOLENC PEVKA PRODNIKOVA ROBERT ALTMAN KULTURNA RASTLINA KAREL TOMAN STOTI DEL CELOTE NITRO-CELULOZNI LAK GAMSJI BIVOL S SULAVEZIJA STARI SLOVAN KRATEK. REZEK GLAS REKAV FRANCIJI. SEINE MURSKA SOBOTA PARNA LOKOMOTIVA (STARINSKO) ILJA ERENBURG EDEN OD STARŠEV. ATA NOGOMETNI VRAT,AR MARIC MADZ. REZ. (KAROLY) REKAV KENIJI AM. PEVEC (FRANKIE) NAPAD, NASKOK VRSTA INSTRUMENTA LITERAT FRANCE POUD.DEL STOPICE .ANTON KOLAR RODILNOST, RODNOST ■ANTON MARTI NEKDANJE CITROENOVO VOZILO ZNAČAJ RT NA PORTUGALSKEM REKAV BELORUSIJI ELVIRA KRALJ PIJAČA SLOVANOV SPANSKI PESNIK (JUAN RAMON) GOSPOD.AR. UPRAVITELJ 3 EDO ŽITNIK VEČJA TEKOČA VODA ANGLEŠKA PLOŠČINSKA MERA IRANSKO NOMADSKO PLEME rešitev preišnie križanke II naoraienci 40. številke DOBENO, OPANEK, LANINA, ERA, NITRAT, JN, ARI, TRESKANJE, ASTA, NASLOVNIK, OKUN, ATRATO, HR, NARA, LION, NALOG, RO, OT, IT, NANAK, TB, VODKA, IVODANEU, IVA, RESAVA, EST, NED, OLI, OFERTA, ACO, KAN, IRIAN 1. nagrada: CIRIL KINK, Zagata 1, 3000 Celje 2. nagrada: JURE LEVEČ, Kasaze 77/a, 3301 Petrovče 3. nagrada: VIDA KUHARIC, Mala vas 2, 1131 Ljubljana Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naarade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 21.10. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek. 14. oktobra 2004 kronika časa včeraj, danes, jutri... • 11.10.1824 je Niccolo Paganini postal častni član Filharmonične družbe v Ljubljani. • 11.10.1958 so na slovenski televiziji začeli z rednim eksperimentalnim programom, sestavljenim iz lastnih oddaj. To pomeni uradni rojstni dan slovenske televizije. • 12.10.1492 je španski pomorščak Krištof Kolumb odkril novo celino. Po dvomesečni plovbi je njegova ladja Santa Maria pristala na otoku, ki ga je imenoval San Salvador. • 13.10. 1753 je s posebnim patentom cesarica Marija Terezija naročila popis prebivalstva po starosti, spolu in stanu. Štetje so opravili naslednje leto. Kranjska z Gorico in Goriško je imela 446.901 prebivalca, Koroška 271.924 in Štajerska 696.606. • 13.10.1884 so se dogovorili, da bi imel na čast angleškega astronoma Johna Flamsteeda poldnevnik, ki teče skozi Greenwich, kjer je imel observatorij, zemljepisno dolžino nič. • 13.10.1925 se je rodila britanska konservativna političarka, predsednica vlade Margaret Thatcher. "Železna lady" je sama o sebi rekla: "Sem izredno potrpežljiva pod pogojem, da nazadnje obvelja moja." • 14.10.1503 se je rodil francoski zdravnik in astrolog Nostradamus, znan po svojih velikih in usodnih prerokbah. • 14.10.1859 so vMariboru odprli štiriletno slovensko bogoslovje. To je bil prvi slovenski visokošolski zavod v Mariboru, ki je deloval vse do nacistične okupacije leta 1941. • 14.10.1873 je začel v Ljubljani izhajati politični list, glasilo katoliške struje in pozneje Slovenske ljudske stranke Slovenec. 11. julija 1882 je postal dnevnik. • 15.10.1821 so deželni stanovi v Ljubljani ustanovili Kranjski deželni muzej. • 15.10.1844 se je v Vršnem rodil slovenski pesnik Simon Gregorčič, goriški slavček. • 15.10.1847 so v Ljubljani odprli prisilno delavnico za delomrzneže in potepuhe. • 16.10.1818 se je v Javorjah v Poljanski dolini rodil slovenski pesnik in nabožni pisatelj Luka Jeran. Bil je mecen ljubljanskih dijakov in je zanje ustanovil Dijaško kuhinjo. • 16.10.1854 se je rodil irsko-angleški pesnik in pisatelj Oskar Wilde. Rekel je: "Kadar ljudje soglašajo z menoj, vedno čutim, da se motim." • 16.10.1938 je bolniški fond državnih železnic začel graditi na Golniku veliko bolnišnico za pljučne bolezni. • 17.10.1570 je bil izdan Razglas o novem vinskem davku. To je prvi uradni dokument v slovenščini. Morda zato nekateri Slovenci mislijo, da je kitica o trti in vinu iz Zdravljice uradna slovenska himna? ■ IIIII11II mmmmmmmm Uporni Dolenjci Malo je znano, da Slovenci francoske okupacije niso sprejemali vedno z navdušenjem. 13. oktobra 1809 je ljubljanski škof Anton Kavčič poslal duhovnikom posebno poslanico, v kateri jim je naročil, naj pomirjevalno vplivajo na uporne kmete na Dolenjskem. Francozi, ki so se dobro zavedali škofovega vpliva v javnosti, so ga že v času okupacije nagovorili, daje deloval pomirjevalno med razburjenim prebivalstvom. Razpisovanje novih davkov, izterjevanje dajatev z eksekucijami, vojaško nasilje, prisilna posojila in druge oblike nasilja pa tudi avstrijsko ščuvanje proti Francozom so pri ljudeh povzročili nezadovoljstvo, upore in nasilne akcije proti tujim oblastem, zlasti proti manjšim skupinam Napoleonovih vojakov. Največji obseg je upor dosegel v Novem mestu in okolici, kjer so Francozi oktobra 1809 razglasili obsedno stanje. Duhovščina je morala ljudstvo miriti s prižnic. Velik odmev je imela tudi škofova intervencija pri vojaških oblasteh na Kranjskem in Koroškem, zaradi katere so bili po-miloščeni vsi, ki so upoštevali francoske disciplinske ukrepe. Po sklenitvi schonbrunn-skega miru in ustanovitvi Ilirskih provinc so se razmere ustalile. Francozi so postopoma začeli uveljavljati redne oblike uprave in državne organizacije, nemiri pa so se polegli. Misel o nadčloveku Nemški filozof Friedrich Nietzsche seje rodil 15. oktobra 1844. Nekateri njegovi pogledi so bili tudi podlaga nemškemu nacizma V filozofsko-pesniškem delu Tako je govoril Zarathustra je razvijal misel o nadčloveku, o prevrednotenju vseh vrednot, o volji do moči in o večnem vračanju enakega. Na ta dela, ki napovedujejo motive filozofije življenja in eksistence, se navezuje kasneje več njegovih del o kritiki tedanje filozofije krščanstva in morale. Krščansko moralo, ki jo je odločno zavračal, je nadomestil s teorijo o nadčloveku, podkrepljeno z mislijo o večnem vračanju enakega. Bil je vest svojega časa, saj je razkrival vsa slepila in življenjske laži, a kljub temu se je bojeval za potrditev življenja, v katerem je največja dobrina eksistenca človeka, vendar izjemnega človeka, ki ustvarja kulturo. V Antikristu pravi: "Bog je ustvaril žensko. In res, s tem je bilo konec dolgča- sa - ampak tudi drugih reči. Ženska je bila druga božja napaka." Alma Karlin Slovenska svetovna popotnica, pisateljica in zbirateljica Alma Karlin je napisala (v nemščini) 20 romanov, potopisov in zgodb, v njeni zapuščini pa je še približno 40 neobjavljenih besedil, novel, črtic in poljudnoznanstvenih člankov, 400 pesmi, 98 listov notnih zapisov in več kot 500 rastiinskih listov. Rodila se je 12. oktobra 1889 v Celju upokojenemu majorju avstrijske vojske Jakobu Karli-nu in učiteljici Vilibaldi Miheljak. Imela je izredno razgibano in zanimivo življenje. Na londonski Society of Arts je z odliko opravila izpite iz osmih tujih jezikov (angleščine, švedščine, nor-veščine, danščine, italijanščine, španšči- ne, francoščine in ruščine). Učila seje tudi sanskrta in kitajščine, preučevala egipčanske hieroglife in hebrejščino. Almi pravijo "nemirni ženski Kolumb". Nenehno je potovala po svetu. S prijateljico Theo Gamelin sta odšli tudi v partizane. Njena pot okoli sveta je trajala osem let. Ogromno je predavala po evropskih univerzah. O knjigah Alme Karlin je poročalo več sto časopisov po svetu. Demokracija • 42/2004 poštni predal 4315 Dkmokkac i.) \ m T^l Wf/ W ! uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objav- DkMOH Ijamo v skladu z '«teBSa načelom profesi- « onalne novinarske sgfc IB etike, katere na- Wf; f men je služiti inte- \ resom javnosti ne *;A glede na politično, '< svetovnonazorsko Zmaga Janeza ali kakršno koli f^Kp-B drugo prepričanje. Užaljena domišljavost Očitno je kljub velikemu volilnemu porazu LDS še ohranila aro-ganca posameznikov. Da to drži, lepo dokazuje dr. Matej Lahovnik. Če smo ob njegovem predvolilnem nastopu na Radiu Kranj še lahko razumeli, da so mladega moža pač zanesle (pre)hitro dosežene višine nastopanja v javnosti, pa je sedaj nerazumljivo, da ga še ni streznila realnost. Na soočenju na radiu je govoričil neumnosti po očitno naučenem kli-šeju o tem, kako "vemo, kaj se je dogajalo pod Bajukovo vlado". Če smo tedaj pomislili, da gre pač za mladega, vase zaverovanega človeka, je svojo domišljavost še stopnjeval v izjavi po volilnem porazu njegove stranke z domislico, da mu ni jasno, kje naj bi pomladne stranke dobile strokovnjaka za vodenje gospodarstva. Novoizvoljeni poslanec ima za seboj res lepo kariero, ko je iz šolskih klopi napredoval do univerzitetnega profesorja in celo ministra. Zal pa dvomimo, ali ima potrebne kvalifikacije za vodenje kakšnega podjetja v praksi. Je bil sploh kdaj zaposlen na vodilnem mestu ali pa v podjetju? Seveda lahko dr. Lahovnika hitro pomirimo z naštevanjem uspešnih gospodarskih praktikov na "pomladni strani". Kot primer naj navedemo samo enega. Bojan Starman, ki je bil izvoljen v državni zbor na listi SDS, je bil v času razcveta Alpi-ne njen direktor, kasneje je postal ži-rovski župan, nato državni sekretar za gospodarstvo in je ta čas na mestu direktorja Jelovice, ki se je pod nje- govim vodstvom "pobrala" iz zelo težkega položaja. Da ne bo dr. Lahovnik znova zapadel v kakšno kli-šejsko natolcevanje, naj ponovim, da ne gre za navijanje, ampak za poskus streznitve užaljene samozaverovanosti. Peter Čolnar, Kranj C^l 88,9 MHs| m- - f r Častilci partijske preteklosti (1) Ko sem videl častilce partijske preteklosti (Demokracija št. 37) na shodu za zmago LDS v Nad-lesku blizu Starega trga in skoraj sočasno poslušal poročilo dr. Vrbin-ca na sv. Višarjah ob postavitvi spominske plošče profesorju dr. Lam-bertu Ehrlichu ter slišal zgodbo o njegovem tragičnem umoru, se mi je postavilo vprašanje, zakaj neki ne povemo svetu, da so enaki teroristi morili in terorizirali slovenski narod že 60 let prej, preden smo slišali o Al Kaidi. Kakšna razlika je med njimi? Le ta, da morajo iraški in afganistanski teroristi tvegati lastna življenja in so izpostavljeni veliko večji nevarnosti, kot so bili vosovski likvidatorji in komunistični morilci, ko so trebili naše rojake. Komunisti so bili oboroženi do zob, ko so se postavili pred svoje neoborožene žrtve. Slovenski narod je bil v neenakem spopadu s komunisti nezavarovan in izročen na milost in nemilost komunistični drhali, ki je hotela in tudi zasegla vlado in nadoblast nad Slovenci brez usmiljenja do sočloveka. Slovenska Al Kaida je morila in trebila predvsem vernega slovenskega človeka, ki ni imel ne orožja ne mentalitete za umor in je bil usposobljen za samoobrambo. Mirno je čakal na umor kot jagnje na zakol, ko so ga komunisti pobili kot živin-če. Tam ni bilo Amerike niti Združenih narodov, ki bi varovali slovenskega človeka. Bila sta le dva krvo-loka, komunist in fašist ali nacist. Ti isti ljudje in njihovi potomci se s tiranijo svojih očetov bahajo in zavajajo svet, namesto da bi jih gnali pred sodišča v Haag, kjer bi morali priznati svoje zverinsko, te- roristično početje. S teroristično preteklostjo hočejo znova osvojiti Slovenijo in ostati zmagovalci. Zakaj ne kričimo na ves glas, da so tudi oni nosilci terorističnih idej, ki z lažmi zavajajo narod? Cvetko Falež, Avstralija Veliko oškodovanje železnic (1) V četrtek, 2. in 9. septembra, ste v vašem časniku Demokracija objavili članka z naslovom Veliko oškodovanje železnic in Ne govorijo resnice. Ker je v obeh objavljenih člankih kar nekaj netočnih trditev, zlonamernih namigovanj in tudi laži o prodaji starih lokomotiv Slovenskih železnic, vam, vašim informatorjem, predvsem pa bralcem posredujem nekaj dejstev in pojasnil o aktualni temi. Februarja 1999je tedanje vodstvo Slovenskih železnic, d. d., sprejelo sklep o izločitvi voznih sredstev iz voznega parka, in sicer zaradi njihove zastarelosti in dotrajanosti. Upoštevajoč tržno situacijo transportnih tokov tako v slovenskem kakor zahodno- in vzhodnoevropskem prostoru ter ob dejstvu, da so bila vozna sredstva -električne lokomotive, ki so predmet obravnave, že leta 1999 dotrajana (lokomotive so stare 35,5 leta), je bila ekonomska upravičenost njihove izločitve iz voznega parka popolnoma utemeljena. Tudi danes bi se odločili podobno, samo še z večjo gotovostjo o pravilnosti odločitve. Slovenske železnice, d. d., so na podlagi sprejetega sklepa kolegija ter v skladu z zakonsko predpisanimi določili do konca leta 1999 izpeljale kasacijo treh lokomotiv vrste 342. Ekonomski učinek kasiranih lokomotiv je bil daleč pod pričakovanji. Po razgraditvi še uporabnih komponent na posamezni lokomotivi, kar je sestavljalo približno 45 odstotkov celote, je bila povprečna cena za lokomotivo, vrednostno kot staro železo, 145.108,60 SIT. Zaradi ekonomsko neučinkovitega kasiranja voznih sredstev (sklep kolegija 25.1.1999okasacijiineven- renc tualni odprodaji) je kolegij Slovenskih železnic, d. d., odobril spremembo statusa odpisanih voznih sredstev, njihova knjižna vrednost je bila 0,00 tolarjev, in predlagal prodajo preostalih voznih sredstev po načelu tržnih zakonitosti. Na zbiranje ponudb za nakup ponujenih voznih sredstev (štiri nevozne električne lokomotive) seje odzvalo 5 potencialnih kupcev, in sicer Di-nos Holding Ljubljana, Odpad Pivka, SŽ Centralne delavnice Ljubljana, Surovina Maribor in Railconsult SrL Italia. Ugotovili smo, da obstaja interes za nakup električnih lokomotiv na italijanskem trgu, ki je, kot že rečeno, praktično edini trg, kjer bi tovrstne lokomotive še lahko bile operativne. Kupec Railconsult SrL je pokazal svoj interes za nakup omenjenih lokomotiv ob predložitvi ponudbe dne 13.5. 2002, cena pa je presegala reakia pričakovanja. Za vsako posamezno lokomotivo je ponudil 97,875.000,00 SIT (435.000,00 EUR); to je vredno primerjati z realizirano prodajno ceno za istovrstne kasirane lokomotive. Zaradi kupčevega izkazanega velikega interesa za nakup in posodobitev električnih lokomotiv vrste 342 so Slovenske železnice, d. d., izkoristile prednost domačega znanja in kupcu ponudile storitev revizije in prenove v svojih vzdrževalnih delavnicah SŽ-CD Ljubljana ter to vključile v prodajno pogodbo št. NAB 672002/ 14. Cena storitve za vsako posamezno lokomotivo je po ponudbah SZ-CD št. 682/1 in 654 z dne 24/28. maj 2002 znašala 85.983.850,00 SIT (oziroma 382.150,00 EUR). Kupec Railconsult SrL je ob pripravi vsebine pogodbe vztrajal, da se vanjo vključi tudi člen s predkupno pravico, kar je bilo za Slovenske železnice, d. d., sprejemljivo glede na pokazan prvi pravi resni interes kupca. Prodajna pogodba za 4 električne lokomotive je bila podpisana 28. junija 2002. Za prodajo lokomotiv vrste 342 neizpodbitno trdim, da je imela pozitiven učinek za Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 poštni predal 4315 Slovenske železnice, d. d., in še več. Pozitiven ekonomski učinek je bil dosežen tudi v pogledu zagotavljanja storitvene dejavnosti vzdrževanja voznih sredstev v hčerinski firmi SŽ-CD Ljubljana, ki je na ta način obdržala 92 kvalitetnih delovnih mest, delavci so za dela pri prenovi ene električne lokomotive vrste 342 porabili povprečno 11.800 ur, učinek pa se izkazuje v SŽ-CD Ljubljana. Po prvih še nedokončnih ocenah znaša čisti prihodek iz storitve 49.200 EUR pri predelavi prvih štirih lokomotiv. Slovenske železnice prej navedenih lokomotiv niso prodale končnemu kupcu, ker ta pač ni izrazil interesa za nakup. Če bi se končni kupec javil in bi ponudil najvišjo ceno, bi mu jih zagotovo prodali, tako pa smo jih prodali podjetju Railconsult SrL. Domnevamo, da se končni kupec ni prijavil neposredno za nakup zaradi pomembnega razloga - zelo težko je pridobiti vsa potrebna dovoljenja za vožnjo teh lokomotiv po italijanskih progah. Dovoljenje izdaja italijanski upravljavec železniške infrastrukture RFI. Očitno je bilo tveganje končnega kupca ob morebitni nepridobitvi dovoljenja preveliko in seje odločil, naj to tveganje prevzame posrednik. Pod kakšnimi komercialnimi pogoji je Railconsult SrL prodal lokomotive, ni stvar kupo-prodajne ali kakršne koli druge pogodbe med Slovenskimi železnicami in družbo Railconsult SrL oziroma samih Slovenskih železnic. Več kot očitno gre pri vsem skupaj za špekulacijo "informatorjev". Upoštevajoč vsebino prve prodaj -ne pogodbe (predkupna pravica) je postopek prodaje nadaljnjih 4 električnih lokomotiv potekal po enakem zaporedju, kakor je potekala prodaja prvih 4 električnih lokomotiv. Pokazalo se je, da ima kupec Railconsult SrL še vedno interes za odkup nadalj - it iodboorlro 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz Slovenske gorice * lig osvobodite 5,2230 talit, Id: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio® rodio-isg.si, INTERNET STRAN: www.railiiHsg.si njih 4 lokomotiv, saj je na poziv Slovenskih železnic 7. avgusta 2002 predložil svojo ponudbo. Za vsako posamezno lokomotivo je ponudil 97,875.000,00 SIT (435.000,00 EUR), pri stroških revizije in predelave pa je privolil v nekoliko višji znesek, in sicer 390.150,00 EUR po ponudbi SŽ-CD št. MO-GA-2002/2002. Pred podpisom pogodbe št. NAB 148/2002/14, kjer je bila znova vključena tudi storitev našega vzdrževalca vozil. Pogodba je bila podpisana 20.1.2003, in sicer sem jo podpisal sam kot predsednik uprave Slovenskih železnic (mandat se mi je začel 1. septembra 2002). Želim navesti, da sem, potem ko sem preveril vsa poprej navedena dejstva, to pogodbo z zadovoljstvom podpisal. Da je bil prav tako izkazan pozitiven ekonomski učinek za Slovenske železnice, d. d., je razvidno iz navedenih numeričnih podatkov, prav tako pa je hčerinska firma SŽ-CD Ljubljana še naprej zagotavljala delovna mesta, torej delo svojim zaposlenim. Po prvih, pravtako še nedokončnih ocenah znaša čisti prihodek iz storitve46.400 EUR Konec koncev je za naše ljudi v hčerinski firmi SŽ-CD Ljubljana pomenila prenova električnih lokomotiv velik izziv. Pokazalo se je, da imamo v Sloveniji velik strokovni potencial, da smo sposobni izvajati dela strokovno in skladno z zahtevami, željami in navodili kupca in da smo sposobni s svojim znanjem in delom enakovredno nastopati na odprtem evropskem trgu. Uprava Slovenskih železnic, d. d., je aprila 2003 sprejela sklep o trajni izločitvi večje količine voznih sredstev (983 tovornih vagonov - nevozni, 19 potniških vagonov - nevozni, 6 električnih lokomotiv vrste 342 in 362 -nevozne, 9 dizelskih lokomotiv vrste 661, 644, 643 in 642 - nevozne ter 6 motornikov vrste 711 in 813 - nevozni), za kar smo po postopkih pripravili javno zbiranje ponudb za odkup navedenih voznih sredstev kot celote. Ponudba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 61-62 z dne 27. junija 2003. Najugodnejši ponudnik so bile SŽ-CD Ljubljana (v primerjavi z drugimi ponudniki ugodnejši skoraj za 190 milijonov tolarjev). Tako so v celotnem sklopu odkupile tudi 6 električnih lokomotiv. Pogodba je bila podpisana 28. avgusta 2003 za skupno 439,900.960,00 SIT. V skupnem znesku je zajetih tudi 6 elek-tričnih lokomotiv, kar znaša 129,500.000,00 SIT. Kot dober gospodar ter glede na pridobljeno znanje pri prenovah enake vrste električnih lokomotiv za italijanskega kupca so SŽ-CD sklenile z že znanim kupcem Ra-ilconsul SrL Italia, ki je znova pokazal interes za nakup in prenovo vozil, dve prodajni pogodbi (5+1 lokomotiva, zaradi bistveno slabšega tehničnega stanja) za električne lokomotive vrste 342. Znova naj poudarimo, daje ekonomski učinek zelo ugoden tako za Holding Slovenske železnice in posledično tudi za hčerinsko podjetje SŽ-CD, saj se na ta način ohranjajo delovna mesta, opravljenih je 165.000 £ RAD' o /BIr. E Ž I C E f na 88,9 in 95,9 MHz efektivnih delovnih ur delavcev SŽ-CD Ljubljana v letu 2003 ter bilančni izkaz pozitivnega rezultata poslovanja. Omeniti pa moramo tudi, da so bile SŽ-CD Ljubljana pri pogajanjih za revizijo in prenovo 6 električnih lokomotiv v precej slabšem položaju kakor Slovenske železnice pri prodaji prvih 8 električnih lokomotiv. Omenjenih 6 električnih lokomotiv je bilo v slabšem tehničnem stanju, zaradi česar je bila tudi osnovna cena, ki jo je bil prirpavljen plačati italijanski kupec, nižja - povprečno za 140.000 EUR na posamezno lokomotivo. Vendar ne gre zanemariti dejstva, da so bili doseženi boljši plačilni pogoji, da je bila tehnična dokumentacija za prenovo električnih lokomotiv že izdelana in je plod našega sposobnega tehničnega kadra (intelektualna lastnina) ter da je šlo za že utečeni posel. Vse navedeno so dejstva, ki so seveda dokumentirana in vedno preverljiva V nadaljevanju pa želim odgovoriti oziroma komentirati fantazije avtorice obeh objavljenih člankov. Avtorica člankov je, takoj ko je zahtevala odgovore na določena vprašanja, dobila izčrpno poročilo Slovenskih železnic o prodaji starih lokomotiv z vsemi pomembnimi dejstvi. Res pa je, da na in-sinuirana vprašanja, na primer "ali ste osebni prijatelj Giuseppeja Fiaccado-rija" in podobno, nismo odgovorili. Verjamem, da ji je bil posredovan odgovor pretrd oreh, predvsem pa vse skupaj ni šlo vkontekst zamišljene zgodbe o velikem oškodovanju. Zato se je raje cinično obregnila ob delo vodje službe za organizacijsko komuniciranje. Prodajalec zgodbe o prodaji starih lokomotiv, ki jo avtorica obeh člankov povzema skupaj z insinuaci-jami in vsemi slovničnimi napakami, je v začetku leta 2004 tožilstvu v Ljubljani vložil vsebinsko široko ovadbo, in sicer zaradi domnevnih nepravilnosti več vodilnih ljudi na SŽ (tudi zoper mene). Težko že čakamo ko- © Demokracija • 42/2004 poštni predal 4315 tako mislim nec te preiskave, ki bo podlaga za ovadbo, ki jo je zoper vpletene (informatorji) v izdajo poslovnih skrivnosti in povzročitev poslovne škode pred nekaj meseci vložil Holding SZ. Vsa pooblastila direktorja SZ -Centralne delavnice z moje strani kot predsednika njihovega NS so bila izdana po predhodni obravnavi na NS in so bila tudi soglasno sprejeta oziroma izglasovana. Zato je trditev o nekakšnih neomejenih pooblastilih brez vednosti drugih članov NS SZ - Centralnih delavnic čista izmišljija. Prav nič ne vem o kakršni koli želji končnega kupca o drugačnem načinu prodaje starih lokomotiv. Sam nikoli nisem komuniciral - razen skozi uradno korespondenco ob podpisu kupo-prodajnih pogodb - niti z družbo Ferrovie Nord Milano (končni kupec) niti z Railconsultom (naš kupec) niti s katerim koli predstavnikom ali direktorjem oziroma lastnikom teh dveh družb. Tako je moje domnevno prijateljstvo ali poznanstvo z g. Giuseppejem Fiaccadorijem mogoče samo v kakšni transcedentalni obliki, predvsem pa je lahko le plod umazane domišljije tako imenovanih razburjenih poznavalcev, ki jih avtorica navaja kot enega od pomembnejših temeljev zgodbe. Iz vsebine avto-ričnih zgodb in drugih podobnih pisanj ni težko ugotoviti, od kod prihajajo in kdo so "informatorji" in "razburjeni poznavalci", saj za njimi na daleč smrdi. Bog se jih usmili! Eden od temeljev drugega dela zgodbe o oškodovanju železnic z naslovom Ne govorijo resnice sta faksi-mila dveh listin, ki sicer res govorita o odprodaji lokomotiv oziroma izpeljavi teh poslov, vendar vsebinsko o popolnoma drugih temah, vse v kontekstu tega odgovora. Avtorici predlagam, da si zagotovi dovolj kakovosten prevod obeh listin, če še česa ne bo razumela, pa je dobrodošla na SZ, kot smo ji že povedali v prejšnjem odgovoru in jo povabili, da si ogleda vso dokumentacijo o prodaji starih lokomotiv. Ob koncu prosim urednika, da avtorjem podobnih zgodb naloži, naj svojih nalog ne delajo tako površno, preden na ogled postavljajo svoje podobe. Blaž Miklavčič, generalni direktor Slovenskih železnic Pogini rib v reki Rižani Spodnji del reke Rižane pod an-karanskim križiščem do izliva v morje (približno 2 km reke) v Luki Koper med koprskim kopališčem in kopališčem v Ankaranu je odpisani del reke, ki rabi že 30 let za odtočni kanal za odpadne industrijske vode. Na iztoku izpusta ima odpadna voda močan vonj po kemikalijah. Pri tem gre tudi za onesnaženje podtalnice. Ankaran-ska bonifika je edino kmetijsko zemljišče v MOK, kjer je mogoče namakanje. Iztok je na desnem bregu reke Rižane (gledano proti izlivu), pod gostiščem Norbedo. Ob tem je treba pripomniti, da je spodnji del struge reke Rižane sedaj, v sušnem obdobju, skoraj brez pretoka, kajti kar priteka vode, jo porabijo kmetje za namakanje. Škodo, ki je narejena tukaj, bodo plačevale še generacije za nami. Vsakoletni pomori rib in cip-ljev ne ganejo nobenega. Niti denarja za analizo odpadne vode ni. V zadnjem času sta bila dva večja pogina rib - okoli 60 kg cipljev, ki so jih našli v Luki Koper. Policija je poslikala, vzeli so nekaj poginulih rib za vzorce in s tem se zadeva konča. V MOK naj bi se zavarovala cela reka Riža-na. Pravtakoje izlivrekevmorje, kjer se mešata slana in sladka voda, najbogatejši del reke z življenjem najrazličnejših rastin in živali. Kako je mogoče, da se dopusti še naprej takšno stanje? Najmanj kar smo dolžni reki Rižani, ki nam daje vsakodnevno pitno vodo v naše domove, je, da uredimo čistilne naprave tako za kanalizacijo kot tudi za največje onesnaževalce, ki izpuščajo neočiščene industrijske odpadne vode kar v reko med ribe. Pod tem izpustom je struga reke mastno črna, kot da se je nafta iz tankerja izlila v reko. Zakaj odgovorni ne ukrepajo? David Stepan, Dekani Velika zmaga SDS (1) V članku z naslovom Velika zmaga SDS je prišlo pri označevanju, kdo sta avtorja fotografij, do napake. Prava avtorja sta Dane Kos-trič in Gregor Pohleven. Uredništvo Demokracije Retrospektiva dejstev Ciril Žebot: "Neminljiva Slovenija - Stalin s Hitlerjem, Hitler v Rusijo: od PIF do OF!" Boris Kidrič - članki in razprave 1933-1943: "Druga vojna evropskih velesil za novo razdelitev sveta in za vlado nad Evropo ter kolonijami je privedla do prvega preobrata, do zloma francoskega imperializma. S porazom francoskega imperializma je znatno oslabel tudi njegov mentor in relativni izkoriščevalec angleški imperializem. Os Berlin-Rim je vstala kot gospodar zahodnoevropskega položaja. Medtem ko je zahodni imperializem PRIČEL vojno ..." (popolna laž, Francija in Velika Britanija sta 3. septembra 1939 napovedali vojno Hitlerjevi Nemčiji zaradi napada na Poljsko) Kidrič: "Leta 1918 je bil sklenjen bresditovski mir. Omogočil je obstoj prve zmagovite socialistične revolucije na svetu. Po 21 letih pa je zgodovina znova postavila SZ pred dejstvo imperialistične vojne. Če seje 1918 soc. revolucija ohranila s teritorialnimi odstopki, sta 1939 in 1940, na samem začetku imperialistične vojne Sovjetska zveza in njen RED povečala svoj obseg in svoj vpliv." SIC! (Tu je mišljen napad SZ in Nemčije na Poljsko leta 1939 in sovjetska okupacija baltskih držav, kar seveda Boris Kidrič odobrava.) Kidrič: "Orientacija slov. naroda na zahodni imperializem se je v danem položaju izkazala kot škodljiva, nasprotno pa se je želja po prijateljstvu z Vzhodom izkazala kot koristna." Nekaj gesel slov. osvobodilnega boja: "SZ je vodilna sila in glavna opora v osvobodilnem boju slov. naroda. Osvoboditev slov. naroda je mogoča samo na ruševinah imperializma. In še: trudili se bomo ravnati po Stalinovem izreku, da so komunisti kakor junak starogrškega bajeslovja Antejl" Konec Kidričevih citatov. Prvo deklaracijo z naslovom Vsem Slovencem so izdali štirje slovenski politiki, ministra dr. Miha Krek in Franc Snoj, urednik Slovenca dr. Alojzij Kuhar in ravnatelj Zadružne zveze Franc Gabrovšek že 20. aprila 1941, vsi člani takratne SLS v emigraciji. Ta prva deklaracija je v času vojne zahtevala Zedinjeno Slovenijo in njeno svobodo! Centralni komite KPS pa je dal 27. aprila 1941 pobudo za ustanovitev Protiimperi-alistične fronte slovenskega naroda. Na ustanovnem sestanku so bili še predstavnik krščanskih soc. Tone Fajfar, predst. dem. krila Sokola Jože Rus ter kulturniki Josip Vidmar, Ferdo Kozak in Franc Sturm. Protiim-perialistično fronto PIF so po napadu Hitlerjeve Nemčije na SZ 22. 6. 1941 preimenovali v Osvobodilno fronto (OF). Že pred tem je maja 1941 izšla prva številka Slovenskega poročevalca, ki je imela v naslovu dodatek: glasilo PIF slovenskega naroda. Vsi navedeni podatki so zbrani v tretji izdaji Inštituta za zgodovino delav. gibanja Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945 iz leta 1978. V publikaciji Vladi-mirja Dedijerja Novi priloži biografije Josipa Broza Tita je med drugim sledeče: "Edvard Kardelj Titu 17. januar 1943: Jako je verovatno, da če doči do engleske intervencije na Balkanu. Istina, naši dosadašnji uspesi su tako obimni, da ih engleski imperialisti neče moči da obišu, a da ne došu u sukob sa ZSSR, a kamoli da pokušavaju u samom početku nasilnom likvidacijom naših snaga. Ne treba zaboraviti, da je bila OF u sadašnjem sastavu stvorena odmah posle kraha Jugoslavije i onda se zvala Antiimpe-rialistična fronta." Podpis Bevc alias E. Kardelj. Iz knjige Razdvojeni narod dr. Tamare Griesser- Pečar je treba natančno prebrati str. 359 in 360, kjer so opisana pogajanja med nemško vojsko in Titovimi partizani. Odlomek teh pogovorov: "Naprej so se 26. marca 1943 pogajali v Zagrebu. Pogovarjala sta se general Edmund Glaise von Horstenau in Vlatko Ve-lebit, Titov emisar. Predlog je bil, da naj Nemci ne napadajo zahodne Bosne (tam seje skrival Tito). Za protiuslugo jeTito pripravljen skupaj z Nemci napasti Anglo-Američane, če bi se ti izkrcali v Dalmaciji." Mar ni to eden od razlogov, da Slovenci nismo bili povabljeni v Normandijio? Če drži, da je v nedeljo, 3. oktobra 2004, na volitvah zmagala pamet Slovencev, potem M. Kučana spet ni bilo zraven! M .. v ... , Demokracija • Četrtek, 14. oktobra 2004 Kovačičevo bajno premoženje © Demokracija • 42/2004 Kot kaže, bo v novem sklicu državnega zbora sedelo manj žensk kot v preteklem. Med tistimi kandidatkami, ki jim je uspelo dobiti poslanski stolček, bo Alenka Jeraj, predsednica podmladka Slovenske demokratske stranke in podpredsednica stranke. Alenka se na tokratnih volitvah ni preizkusila prvič. Letos je namreč kandidirala tudi na listi SDS za poslanko v evropskem parlamentu. Lahko bi rekli, da se v političnih vodah kar dobro znajde in prav gotovo bo tako tudi v prihodnje, ko bo v državnem zboru zastopala interese volivk in volivcev, ki so ji zaupali svoj glas. V prvi vrsti pa, kot pravi, ne bo pozabila prav na tiste volivke in volivce, ki so jo izvolili v tretji volilni enoti v tretjem volilnem okraju. Sama pravi temu območju Barje z zaledjem, ki s svojim enkratnim zgodovinskim, kulturnim in naravnim bogastvom ponuja velike možnosti za razvoj. "Kot varuhi Barja in bogastva, ki ga to prinaša, moramo skupaj poskrbeti za pravilno ravnanje z njim in sprejeti odločitve, ki bodo zagotovile podvojitev tega bogastva," pravi Jerajeva, ki se že veseli svojega novega podviga in dokazovanja v politiki. Čeprav je po tihem upala na uspeh na volitvah, je bila z izidom več kot zadovoljna. Kako zelo bogat je Miloš Kovačič, predsednik uprave novomeške Krke v odhajanju, je pokazal šele dogodek preteklega tedna, ko je Kovačič prodal 703 delnice družbe, ki jo vodi, in za to po lastnih besedah iztržil več kot 60 milijonov tolarjev. Pri tem je dejal, da ima v lasti še 1.636 delnic. Po —-- zadnjem borznem tečaju Krkine delnice to pomeni najmanj 131 milijonov tolarjev. Za časnik Finance je Kovačič prodajo delnic komentiral takole: "Razlog je preprost, tako sem se izognil davku na pretežni lastniški delež. Število delnic, ki sem jih prodal, je presegalo 60 milijonov tolarjev, kolikor je meja za ta davek." Pomenljivo je morda še dejstvo, da ima Jože Colarič, predsednik uprave Krke, od 1. 1. 2005 v lasti 3.200 njenih delnic, vrednih 256 milijonov tolarjev. Miloš Kovačič, ki je na zadnjih volitvah neuspešno kandidiral za poslanca na listi LDS, pa svojega premoženja nima samo v delnicah, ampak je tudi lastnik stanovanja v Moskvi (ima tudi ruski potni list), kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče. Doma stanuje v prestižnem gradu Otočec, najlepši apartma pa namerava ohraniti tudi po upokojitvi, ima stanovanje v Ljubljani, počitniško hišo na Krasu in zidanico v okolici Šentjerneja. To premoženje je navajal v času predvolilnega shoda, pri čemer števila in vrednosti Krkinih delnic ni omenjal. Zato je vprašanje, kaj vse še ima človek, ki sodi v ožji krog Kučanovega Foruma 21, društva izbranih slovenskih bogatašev. Razočarani Kučan Med tistimi, ki jih je izid nedavnih parlamentarnih volitev močno razočaral, je tudi nekdanji predsednik države Milan Kučan, ki je v prek Foruma 21 pozval slovensko javnost, naj voli dosedanje vladne stranke, vendar volivci njegovega "nasveta" tokrat niso ubogali, čeprav je Kučan v preteklih letih, ko je zmagovala LDS, vedno poudarjal, da imajo volivci vedno prav. Prav nič presenetljiv pa ni njegov obrat - dokler so bile pomladne stranke v opoziciji, je opozicijo preziral, po novem pa verjame, da "smo s temi volitvami dobili odgovorno opozicijo, ki bo učinkovito in verodostojno nadzorovala oblast". Kučan je torej nenadoma postal zagovornik uravnotežene demokracije, čeprav bo moral še marsikaj pojasniti, na primer svojo prijateljsko zvezo z beloruskim avtokratom Aleksandrom Lukašenkom, ki se je nedavno podpisal v knjigo vtisov v čast zloglasnemu ustanovitelju sovjetske politične policije Feliksu Dzeržinskemu. Na akademiji Dzeržinskega seje izobraževalo kar nekaj Kučanovih političnih mentorjev, na primer zloglasni Ivan Maček-Matija. Protest Blažiča, Gradišnika in Pahorja Konec septembra so po vsej Sloveniji potekale slovesnosti ob stoti obletnici rojstva politika, pisatelja in pesnika Edvarda Kocbeka. Ker so dediči tistih, ki so se po vojni odrekli svojemu so-tovarišu Kocbeku in ga zasramovali, nastopali na teh slovesnostih, so se v protestnem pismu odzvali trije njegovi sopotniki Viktor Blažič, Janez Gradišnik in Boris Pahor, ki so ga podpira---- li, ko ga je nekdanja oblast zveze komunistov izobčila iz javnega življenja in ga prisilila k molku. "S to avtoriteto si dovoljujemo izreči svoje nelagodje ob dejstvu, da brez sramu nastopajo na državni proslavi pesnikove stote obletnice -kot slavnostni govorniki - politični nasledniki nekdanjih Kocbekovih inkvizi-torjev, prav ti, ko doslej še niso zmogli javno izreči niti obžalovanja nad neciviliziranim ravnanjem, ki si ga je oblast njihovih političnih očetov dovolila z nesporno največjo postavo naše književnosti in kulture v dvajsetem stoletju," so zapisali. RADICI ZELEIMI VAI_ 93.1 a 97.D Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o.. Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Novosti iz naše založbe Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Ležečah pri Divači, je danes po vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, predvsem živa priča slovenske polpretekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevar in nasilja. Knjiga, v kateri nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo življenjsko pot, ima posebno izpovedno moč tudi zato, ker poleg opisa predvojnih in medvojnih dogodkov izredno slikovito opisuje tudi povojno dogajanje v vrstah Ozne, njeno vlogo v povojnih aretacijah in plenjenjih, predvsem pa način razmišljanja in dela povojnih oblasti. Knjiga, v kateri je veliko znanih imen, je nedvomno izjemen prispevek k spoznavanju naše polpretekle zgodovine, a se hkrati bere kot napeta kriminalka. OSVOBODILNEGA IBOIA 00 \ Pučnikova znanstvena in politična misel Zbornik Pučnikova znanstvena in politična misel je sad simpozija, ki ga je Društvo Ivana Cankarja organiziralo ob prvi obletnici Pučnikove smrti v Črešnjevcu. V zborniku, ki ga je uredil Milan Zver, so svoje referate in razprave objavili Frane Adam, Viktor Blažič, Barbara Brezigar, Janez Janša, Tone Jerovšek, Janko Kos, Janko Prunk, Dimitrij Rupel, Lovro Šturm, Ivan Urbančič in Jože Zagožen. V prispevkih so referenti iskali filozofska, sociološka in politološka izhodišča za Pučnikov politični angažma tako v njegovem zgodnjem kakor tudi v kasnejšem obdobju, ki se ujema z največjimi dosežki slovenske politične zgodovine. Izpolnjeno naročilnico lahko pošljete na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11,1000 Ljubljana, knjige lahko naročite po tel.: 01/434 54 63 ali na e-naslov: obzorja.narocnine@siol.net. Lahko se tudi osebno oglasite v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. Naročilo ozoačito z x □ Albert Svetina: OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA □ Milan Zver: PUČNIKOVA ZNANSTVENA IN POLITIČNA MISEL □ OBE KNJIGI S POSEBNIM POPUSTOM Cena 9.000 SIT Cena 6.700 SIT Cena 3.000 SIT ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnikje tako postal prenosni multimedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij